Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem z zahtevo skupine poslank in poslancev Državnega zbora, Ljubljana, na seji dne 9. januarja 2004

1. Izvrševanje Odloka o razpisu naknadnega zakonodajnega referenduma o Zakonu o izvršitvi 8. točke odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije, št. U-I-246/02-28 (Uradni list RS, št. 135/03) se do končne odločitve Ustavnega sodišča zadrži.
2. Odločitev iz prejšnje točke učinkuje od vročitve tega sklepa Republiški volilni komisiji.

1. Predlagatelji izpodbijajo Odlok o razpisu naknadnega zakonodajnega referenduma o Zakonu o izvršitvi 8. točke odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije št. U-I-246/02-28 (v nadaljevanju: OdZIOdlUS ali Odlok), ker naj bi bil v neskladju s prvim odstavkom 90. člena in s prvim odstavkom 63. člena Ustave.
2. Predlagajo, naj Ustavno sodišče, še preden začnejo teči roki za referendumska opravila, ki so potrebna za izvedbo referenduma, do končne odločitve zadrži izvrševanje izpodbijanega odloka, ker naj bi v nasprotnem primeru nastale težko popravljive škodljive posledice. Vsi postopki prinašajo materialne in vsebinske posledice. Vsi stroški naj bi se v primeru, da bi prišlo do razveljavitve Odloka, izkazali za nepotrebne in nastala bi materialna škoda, ki je tudi ne bi bilo mogoče nadomestiti. Če bi bil pred končno odločitvijo referendum že izveden, pa bi se morebitna odločitev Ustavnega sodišča o razveljavitvi Odloka ne mogla izvršiti, izida referenduma pa tudi ne bi bilo mogoče odpraviti.
3. Predsednik Državnega zbora v odgovoru na navedbe v zahtevi navaja, da je po njegovem mnenju predlog za začasno zadržanje utemeljen. Enakega mnenja je tudi Vlada. Skupina poslank in poslancev, predlagateljev razpisa referenduma, pa meni, da bi moralo Ustavno sodišče zahtevo za oceno Ustavnosti Odloka s predlogom za njegovo zadržanje zavreči.

4. Drugi odstavek 90. člena Ustave določa, da mora Državni zbor razpisati referendum, če to zahteva Državni svet, trideset poslancev oziroma 40.000 volivcev. Zakon o referendumu in o ljudski iniciativi (Uradni list RS, št. 15/94 in nasl. – v nadaljevanju: ZRLI) daje v 16. členu pooblastilo Državnemu zboru, da v določenih primerih zahteva od Ustavnega sodišča, naj presodi, ali je vsebina zahteve za razpis referenduma v nasprotju z Ustavo oziroma ali bi z odložitvijo sprejetja ali uveljavitve zakona ali zaradi zavrnitve zakona nastale protiustavne posledice. Če Ustavno sodišče ugotovi, da vsebina zahteve ni v neskladju z Ustavo oziroma, da ne bi nastale protiustavne posledice, mora Državni zbor najpozneje v sedmih dneh razpisati referendum. Ta njegova obveznost (torej obveznost vseh poslank in poslancev) izhaja ne le iz ZRLI, temveč že iz Ustave. Zato se je zastavilo vprašanje, ali je skupina poslank in poslancev na podlagi 23. člena ZUstS sploh legitimirana za vložitev zahteve oziroma ali bi izkazovala pravni interes na podlagi 24. člena ZUstS za vložitev pobude za oceno ustavnosti Odloka, s katerim se referendum razpisuje. V dosedanji ustavnosodni presoji se Ustavno sodišče s tem vprašanjem še ni srečalo in o njem še ni sprejelo stališča.
5. Če bi se izkazalo, da bi bil odgovor na zastavljeno vprašanje v prejšnji točki obrazložitve pozitiven, se zastavi vprašanje obsega presoje odloka, s katerim se razpiše referendum. Gre za vprašanje, ali predlagatelji lahko zahtevajo le presojo ustavnosti in zakonitosti odloka kot akta, s katerim se odredi izvedba predlaganega referenduma in določajo roki za njegovo izvedbo, ali pa lahko zahtevajo tudi presojo iz razlogov, zaradi katerih se presoja lahko zahteva na podlagi 16. člena ZRLI. Tudi glede navedenega vprašanja v okviru dosedanje ustavnosodne presoje Ustavno sodišče še ni sprejelo stališča.
6. Na obe vprašanji mora Ustavno sodišče odgovoriti pred sprejetjem končne odločitve o ustavnosti Odloka. Ustavno sodišče na navedeni vprašanji, ki zahtevata skrbno in pretehtano oceno in od katerih je odvisen nadaljnji postopek pred Ustavnim sodiščem, ni moglo odgovoriti do dne, ki je s III. točko Odloka določen za dan razpisa referenduma, s katerim začnejo teči roki za opravila, ki so potrebna za izvedbo referenduma (9. 1. 2004).
7. Zakon o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju: ZUstS) določa v 39. členu, da sme Ustavno sodišče do končne odločitve v celoti ali delno zadržati izvršitev izpodbijanega predpisa, če bi zaradi njegovega izvrševanja lahko nastale težko popravljive škodljive posledice. Škodljive posledice, ki bi v obravnavanem primeru lahko nastale, bi bile v tem, da bi bilo treba naknadno poseči v že začeta referendumska opravila.
8. Začasno zadržanje izvrševanja Odloka pomeni odložitev izvrševanja pravice do referenduma. Zato je Ustavno sodišče pri odločanju tehtalo med morebitnimi škodljivimi posledicami, navedenimi v prejšnji točki obrazložitve, in posledicami, ki jih predstavlja odložitev pričetka izvedbe referenduma. Ocenilo je, da so posledice odložitve, ki traja kratek čas, manjše. Zato je sklenilo zadržati izvrševanje izpodbijanega odloka. Hkrati je sklenilo, da bo zadevo obravnavalo absolutno prednostno in o njej odločilo najkasneje v 14 dneh. Ker so z 9. 1. 2004 začeli teči roki za referendumska opravila, je Ustavno sodišče odločilo, da začne zadržanje Odloka učinkovati z vročitvijo tega sklepa Republiški volilni komisiji.

9. Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 39. člena in drugega odstavka 40. člena ZUstS v sestavi: predsednica dr. Dragica Wedam Lukić ter sodnici in sodniki dr. Janez Čebulj, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič in dr. Mirjam Škrk. Sklep je sprejelo s petimi glasovi proti enemu. Proti je glasovala sodnica Modrijan.