Na podlagi 175. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03) in 16. člena statuta Občine Ribnica (Uradni list RS, št. 37/00) je Občinski svet občine Ribnica na 6. redni seji dne 9. 10. 2003 sprejel
O D L O K
o lokacijskem načrtu za rekonstrukcijo ceste
R1-212, odsek 1120 Sodražica–Žlebič, od km 5,090 do km 5,304 in priključka Sušje
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(podlaga in predmet LN)
S tem odlokom se ob upoštevanju prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Republike Slovenije in prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Ribnica za obdobje 1986–2000 in srednjeročni plan Občine Ribnica za obdobje 1986–1990 sprejme lokacijski načrt za rekonstrukcijo ceste R1-212, odsek 1120 Sodražica–Žlebič, od km 5,090 do km 5,304 in priključka Sušje (v nadaljevanju: lokacijski načrt). Lokacijski načrt je izdelal Projektivni atelje – Prostor, d.o.o. Ljubljana pod št. projekta 1181/2000 v decembru 2003.
2. člen
(podlaga in predmet LN)
Lokacijski načrt iz prejšnjega člena vsebuje tekstualne opise in grafične prikaze, ki se nanašajo na mejo območja ter na lego, potek, zmogljivost, velikost in oblikovanje objektov, naprav in ureditev.
Teksti obsegajo:
– povzetek iz prostorskih sestavin planskih aktov Občine Ribnica
– opis prostorskih pogojev za realizacijo rekonstrukcije ceste R1-212, odsek 1120 Sodražica–Žlebič, od km 5,090 do km 5,304 in priključka Sušje
– opis prostorske, urbanistične in arhitekturne rešitve, vključno z opisom namembnosti objektov, naprav in odprtih površin ter določitvijo njihove velikosti (površine, gabariti in kapacitete ter njihov vpliv na obstoječe objekte in naprave)
– opis prostorskih rešitev po posameznih področjih
– ukrepi za varovanje bivalnega in delovnega okolja
– varstvo kmetijskih zemljišč
– ureditve vodne infrastrukture in varovanje vodnih virov
– zasnova ureditve zelenih površin
– rešitve v zvezi z zaščito pred naravnimi ter drugimi nesrečami
– seznam objektov predvidenih za rušitev ali odkup
– seznam parcel, ki se nahajajo znotraj meje obravnavanega območja
– ocena stroškov za izvedbo lokacijskega načrta
– etape izvajanja lokacijskega načrta
Grafični del obsega:
– pregledna situacija M 1: 50 000
– prikaz iz prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Ribnica M 1: 5 000
– kopija katastrskega načrta M 1:2880
– geodetski načrt obstoječega stanja M 1:500
– ureditvena situacija M 1: 500
– zbirni prikaz komunalnih in energetskih ureditev M 1: 500
– načrt gradbenih parcel M 1: 1000
– pregledni vzdolžni prerez M 1: 500/100
– karakteristične prečne profile M 1: 50
– tehnične elemente za zakoličbo cestnega telesa in gradbenih parcel M 1: 500
II. OBSEG UREDITVENEGA OBMOČJA
3. člen
(ureditveno območje po parcelah)
Ureditveno območje lokacijskega načrta obsega parcele oziroma dele parcel:
k.o. Sušje
641/1, 642, 740/3, 817/2, 819/3, 820, 821, 822/1, 822/5, 822/6, 822/7, 822/8, 822/9, 822/10, 822/13, 822/17, 822/18, 823/1, 823/2, 823/5, 823/6, 827/2, 827/3, 828/2, 828/3, 829/2, 831, 832, 2419, 2420/2, 2421, 2422, 2423, 2479/2, 2479/3
ter obsega površino 0,4 ha zemljišča.
Prestavitve, novogradnje in ureditve komunalnih naprav, energetskih naprav ter omrežja zvez in drugih ureditev, ki jih zahteva rekonstrukcijo ceste R1-212, odsek 1120 Sodražica–Žlebič, od km 5,090 do km 5,304 (v nadaljevanju: regionalna cesta) in priključka Sušje
Telekomunikacijski vodi
k.o. Sušje, parc. št. 822/13, 824/2, 740, 822/1, 823/1, 824/1, 831.
Javna razsvetljava
k.o. Sušje, parc. št. 823/6, 827/3, 828/3, 2419, 2424.
III. FUNKCIJA OBMOČJA
4. člen
(funkcija območja)
Ureditveno območje iz prejšnjega člena obsega:
– območje izključne rabe deviacije regionalne ceste z vsemi spremljajočimi objekti
– območja izključne rabe deviacije priključka lokalne ceste za Sušje
– območje ureditev vodne infrastrukture in zavarovanja
– območje prestavitev infrastrukturnih objektov in naprav.
IV. PROMETNO-TEHNIČNI POGOJI UREJANJA OBMOČJA
5. člen
(potek regionalne ceste)
Rekonstrukcija regionalne ceste v dolžini 214 m je zasnovana kot deviacija, ki poteka severno od obstoječe trase, med obstoječimi objekti in Zapotoškim potokom.
Na deviiran odsek regionalne ceste se pravokotno navezuje lokalna cesta za Sušje v dolžini 91,85m.
6. člen
(tehnični elementi regionalne ceste)
Vertikalni in horizontalni elementi rekonstruiranega odseka regionalne ceste so projektirani z upoštevanjem računske hitrosti 50 km/h, z minimalnim horizontalnim radijem 75 m, minimalnim vertikalnim radijem 500 m, maksimalnim vzdolžnim nagibom 8% in minimalnim prečnim nagibom 2,5%. Projektirani normalni prečni profil znaša 7,90 m, in sicer: dva vozna pasova po 2,75 m, dva robna pasova po 0,20 m ter ena bankina in ena berma z muldo po 1,00 m.
Projektirani normalni prečni profil priključne ceste za naselje Sušje znaša 6,30 m in sicer: dva vozna pasova po 2,50 m, bankina širine 0,50m in berma z muldo po 0,80 m. Priključek je izveden v vzponu.
7. člen
(potek trase)
Trasa poteka med dvema izvedenima odsekoma regionalne ceste.
Rekonstrukcija se prične v km 5,0 + 90 m. Trasa se odmika proti severu oziroma poteka med vodotokom in obstoječimi objekti.
Začetni odsek rekonstrukcije se prične s potekom osi v prehodnici 160 m, po 107 m preide v radij 205 m ter doseže v km 5,0 + 4 m obstoječo smer osi.
8. člen
Niveletno se rekonstruirana cesta prilagaja navezavi na predhodno rekonstruirana odseka regionalne ceste in poteka v rahlem padcu z naklonom 0,3 do 1,9%. Pretežni del trase je v nasipu.
9. člen
(priključki, dostopi)
V km 5,1 + 66,15 m regionalne ceste je predviden pravokotni priključek lokalne ceste za naselje Sušje. Priključek je lociran zahodno od obstoječih objektov.
Priključna cesta za naselje Sušje se niveletno prilagaja regionalni cesti ter obstoječemu parkirišču ob šoli, lociranem na parc. št. 740/3 k.o. Sušje. Priključna širina ceste se vzdolž obravnavanega odseka zožuje, tako da v km 0,0 + 72,4 m doseže obstoječo širino lokalne ceste 4,0 m v radiju 55 m. Priključek je predviden v vkopu.
V km 5,2 + 85,60 m je na južni strani rekonstruirane regionalne ceste, priključek opuščenega kraka regionalne ceste v dolžini 17,9 m, kateri služi kot dostopna pot do obstoječih objektov, stanovanjskega objekta, osnovne šole in gasilskega doma.
V km 0,0 + 67,6 m priključne ceste za naselje Sušje je na vzhodni strani predviden dostop do objekta osnovne šole v širini 5,5 m.
10. člen
(avtobusna postajališča)
Avtobusno postajališče, dimenzionirano za ustavljanje enega avtobusa, za uvozno hitrost 40 km/uro, je predvideno izven voznih pasov, s čakalnim peronom.
Avtobusno postajališče je locirano na regionalni cesti, v območju priključka lokalne ceste za naselje Sušje:
– km 5,1 + 22 m na severni strani ceste, izvedeno z ločilnim otokom in
– km 5,1 + 83,6 m na južni strani ceste.
Tipsko avtobusno postajališče s hodnikom za pešce je locirano zraven vozišča v smeri vožnje obojestransko za priključkom lokalne ceste za naselje Sušje.
11. člen
(kolesarski in peš promet)
Kolesarski promet na regionalni cesti in lokalni cesti za naselje Sušje se odvija na cestišču.
Na obravnavanem odseku rekonstrukcije regionalne ceste je predvidena ureditev hodnika za pešce širine 1,6 m v območju avtobusnih postajališč in ob vzhodni strani priključne ceste za naselje Sušje do osnovne šole, in sicer:
– od km 5,1 + 29 m do km 5,1 + 58,5 m na severni strani regionalne ceste in
– od km 5,1 + 78 m na južni strani regionalne ceste do km 0,0 + 34,4 m na priključni cesti za naselje Sušje.
V območju priključka lokalne ceste za naselje Sušje na regionalno cesto sta predvidena dva prehoda za pešce, in sicer:
– v km 5,1 + 56,5 m na regionalni cesti med avtobusnima postajališčema in
– v km 0,0 + 11 m na priključni cesti za naselje Sušje.
V. UREDITVE VODNE INFRASTRUKTURE
12. člen
(ureditve in zaščitni ukrepi vodne infrastrukture)
Zaradi predvidene rekonstrukcije ceste se vodni režim, posebej pa režim odtoka visokih voda na vplivnem območju, ne bo poslabšal.
Vsi propusti na rekonstruirani cesti morajo omogočati pretok stoletne visoke vode (cevni propust pri 75% polnjenja) oziroma ustrezne vode nalivov.
Izpust do potoka se izvede kot tlakovan jarek, da se prepreči erozija brežine potoka.
Ostali pogoji glede ureditev vodne infrastrukture, varovanja vodnih virov in podtalnice:
– med gradnjo ni dovoljeno zasipavanje strug odvodnikov s kakršnim koli materialom
– preprečevanje onesnaževanja struge vodotoka s cementnim mlekom, naftnimi derivati in drugimi strupenimi snovmi
– vse ureditve vodne infrastrukture se načrtujejo in izvajajo tako, da se ne poslabšajo življenjski pogoji za rastlinske in živalske združbe rečnega dna, ter za samočistilno sposobnost vodotoka
– pri načrtovanju propustov, sistema odvodnjavanja cestišča, je treba upoštevati hidrološke podatke.
VI. POGOJI ZA KOMUNALNO UREJANJE
13. člen
Idejna rešitev komunalnih ureditev je razvidna iz grafičnega dela lokacijskega načrta (karta idejne rešitve komunalnih in energetskih objektov in naprav).
14. člen
(odvodnjavanje cestnega telesa)
Na celotnem odseku rekonstruirane ceste se v strugo naravnih odvodnikov ali podtalje spušča le čista meteorna voda oziroma voda, ki po kvaliteti ustreza določilom odloka o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 35/96).
Padavinska voda z rekonstruirane ceste odteka prosto po brežini, voda s priključka Sušje pa preko mulde ter meteornega kanala v vodotok.
15. člen
(kanalizacija)
Odvodnjavanje meteornih voda z vozišča ne sme poslabšati naravnega vodovja in se izvede z ustreznimi nagibi vozišča.
Odvodnjavanje meteorne vode s cestišča regionalne ceste je urejeno s prečnimi in vzdolžnimi nagibi ter izpustom po severni nasipni brežini na teren.
Odvodnjavanje priključka lokalne ceste za naselje Sušje je predvideno v muldo in preko požiralnika v odvodni meteorni kanal ø 30, ki v km 5,1 + 95,8 m prečka regionalno cesto in se izteka v Zapotoški potok.
Za odvajanje terena med obstoječo in novo traso regionalne ceste je predvidena v km 5,2 + 42,30 m regionalne ceste izgradnja propusta BC ø 40, dolžine 12 m, ki zagotavlja ustrezno odvodnjavanje zaledne vode.
V odvodni jarek se steka tudi voda z avtobusnega postajališča za priključkom za naselje Sušje v smeri vožnje.
Na meteornem kanalu in cevnem propustu je predvidena vgradnja izpustne glave.
16. člen
(vodovod)
S predvideno rekonstrukcijo regionalne ceste in priključka Sušje, obstoječe vodovodno omrežje, ki poteka ob obstoječi lokalni cesti za naselje Sušje ne bo tangirano.
17. člen
(elektrika)
S predvideno rekonstrukcijo regionalne ceste in priključka Sušje ter drugih ureditev določenih s tem odlokom, obstoječe električno omrežje ne bo tangirano.
Preko priključne ceste za naselje Sušje poteka obstoječi NN zračni vod, ki s predvideno rekonstrukcijo ne bo tangiran. Na mestu križanja je niveleta ceste poglobljena, tako se odmik obstoječega voda od vozišča poveča.
18. člen
(javna razsvetljava)
Od obstoječega "A" droga NN zračnega omrežja, lociranega na parcelni meji parc. št. 2423 in 2424 k.o. Sušje, je predviden odcep do nove prostostoječe omarice javne razsvetljave, locirane ob zahodni strani priključka lokalne ceste za Sušje, na parc. št. 823/5 k.o. Sušje z zemeljskim kablom.
Javna razsvetljava se napaja s predvidene prostostoječe omarice.
Javna razsvetljava avtobusnih postajališč se izvede s svetilkami višine 9 m, na prehodu za pešce pa je predvidena postavitev biča.
19. člen
(telekomunikacijski vodi)
Na obravnavanem območju potekajo medkrajevni in krajevni kabli neposredno v zemlji, in sicer:
– optični kabel TOSM 03 6x2 II/III 0,4/0,3 3,5/19 CHAN
– koxialni kabel TX 16 PS 6x2,6/9,5
– medkrajevni kabel TD 10 10 5x4x0,9 DM
– krajevni kabel TK 00V 100x4x0,6, TK 10 25x4x0,8 in TK 10 10x4x0,6.
Predvidena rekonstrukcija regionalne ceste zahteva prestavitev obstoječega omrežja od jaška JK1, lociranega na južni strani, na parc. št. 823/6, do jaška JK2 lociranega na severni strani, na parc. št. 823/6, nato se trasa obrne proti zahodu in poteka do jaška JK3, lociranega na parc. št. 823/6, vse k.o. Sušje, v dolžini ca. 120 m.
VII. POGOJI ZA URBANISTIČNO, ARHITEKTONSKO
IN KRAJINSKO OBLIKOVANJE
20. člen
Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja mora upoštevati pogoje za urbanistično, arhitektonsko in krajinsko oblikovanje iz tega lokacijskega načrta.
21. člen
(oblikovanje objektov in ureditev)
Oprema in objekti morajo biti arhitektonsko oblikovani v skladu s sodobnimi principi oblikovanja ter usklajena z urbano in krajinsko podobo. Cestna oprema in razsvetljava ceste mora izkazovati enotne oblikovne elemente.
22. člen
(posegi v obcestni prostor)
Za ozelenjevanje se uporablja izključno avtohtona vegetacija, pri čemer se v največji možni meri upošteva vzorec naravne in kulturne krajine in sedanja smer razraščanja drevesnih in grmovnih vrst.
Med gradnjo se vegetacijo odstrani samo tam, kjer je to nujno potrebno.
23. člen
(oblikovanje reliefa)
Vsi posegi v relief, nasipi in vkopi, se morajo v največji možni meri prilagajati obstoječemu reliefu, brežine vkopov in nasipov morajo biti mehko izpeljane v obstoječi teren in ustrezno biotehnično utrjene, zavarovane in zasajene z ustrezno vegetacijo.
Odmik pete cestnega nasipa od roba brežine potoka na najožji točki znaša 0,50 m.
VIII. OKOLJEVARSTVENI IN DRUGI POGOJI
ZA IZVEDBO POSEGOV V PROSTOR
24. člen
(varstvo pred hrupom)
Investitor mora ob rekonstrukciji regionalne ceste in priključku za naselje Sušje izvesti zaščitne ukrepe pred hrupom, ki se jih določi na osnovi meritev, nato pa jih fazno dograjevati v skladu z določili uredbe o hrupu zaradi cestnega in železniškega prometa (Uradni list RS, št. 45/95) in v skladu z monitoringom, ki je določen v 34. členu tega odloka. Tip protihrupne zaščite je treba prilagajati urbani in krajinski podobi prostora.
25. člen
(varstvo zraka)
Vsi protihrupni ukrepi imajo tudi funkcijo varovanja pred emisijami plinov in prašnimi usedlinami, delno pa imajo to funkcijo tudi zasaditve v obcestnem prostoru.
Med gradnjo je izvajalec dolžan upoštevati naslednje ukrepe za varstvo zraka:
– zakonsko regulativo v zvezi z emisijskimi normami pri gradbeni mehanizaciji in transportnimi sredstvi,
– preprečevati prašenje gradbišča, vlaženje sipkih materialov in nezaščitenih površin ter preprečevanje raznosa materiala z gradbišča.
26. člen
(varstvo voda)
Za zaščito hidrološkega režima je potrebno upoštevati ničelno stanje podtalnice, to je stanje podtalnica pred pričetkom del.
Med gradnjo in med obratovanjem je potrebno morebitna razlitja nevarnih snovi takoj sanirati z odkopom onesnažene zemljine. Predvideni poseg se ne nahaja v območju varstva vodnih virov.
27. člen
(varovanje tal in ravnanje z rodovitno zemljo)
Rodovitna plast tal se odstrani tako, da se ohrani njena plodnost in količina, pri tem ne sme priti do mešanja mrtvice in živice, ki ne sme biti deponirana v kupih višjih od 1,2 m.
28. člen
(varovanje kmetijskih zemljišč)
Investitor je dolžan ohraniti oziroma nadomestiti dostopne poti na kmetijska zemljišča v času izgradnje in rekonstrukciji regionalne ceste in priključka za naselje Sušje.
Vse opuščene vozne površine je treba zravnati na nivo okoljnega terena, jih humuzirati in urediti kot sosednje obdelovalne površine.
29. člen
(varovanje objektov in območij naravne dediščine)
Za varovanje objektov in območij naravne dediščine, se morajo izvesti naslednji ukrepi:
– pri izvajanju gradbenih del se ne sme posegati v strugo Zapotoškega potoka,
– ohraniti obrežno vegetacijo.
30. člen
(varovanje objektov in območij kulturne dediščine)
Na obravnavanem območju ni objektov in območij kulturne dediščine.
IX. DRUGE UREDITVE
31. člen
(deponije viškov materiala)
Stalne deponije nenosilnega materiala niso vključene v ureditveno območje lokacijskega načrta.
X. REŠITVE ZA ZAŠČITO PRED NESREČAMI
32. člen
(zaščita pred požarom)
Požarna varnost objektov ob rekonstruirani cesti se ne sme poslabšati. Zagotovljeni morajo biti dovozi za intervencijska vozila do vseh objektov in območij.
V km 0,0 + 67,6 m priključne ceste za naselje Sušje je na vzhodni strani predviden dostop, ki služi tudi kot interventni izvoz za gasilska vozila v smeri naselja Sušje.
Voda za potrebe gašenja požara se zagotavlja s hidrantno mrežo skladno s pravilnikom o tehničnih normativih za zunanje in notranje hidrantno omrežje za gašenje požarov (Uradni list SFRJ št. 30/91).
Med gradnjo mora izvajalec upoštevati določila uredbe o varstvu pred požarom v naravnem okolju (Uradni list RS, št. 62/95).
XI. ETAPNOST IZVEDBE
33. člen
(etapnost izvedbe)
Izgradnja rekonstrukcije ceste in priključka Sušje se bo izvajala v eni etapi.
Gradnja se bo odvijala pod prometom, popolna zapora prometa ni možna. Posebni obvozi med gradnjo niso predvideni.
Prometni režim med gradnjo uredi izvajalec.
XII. OBVEZNOSTI INVESTITORJA IN IZVAJALCEV
34. člen
(monitoring)
Monitoring se izvaja zato, da se ugotovi ali so predvideni ukrepi in izvedbe le-teh učinkoviti zato mora investitor rekonstrukcije regionalne ceste in priključka Sušje:
– zagotoviti celosten načrt monitoringa, kot sestavni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja,
– zagotoviti izvedbo meritev pred izgradnjo ceste (onesnaženje zraka, tal, vode, itd),
– pri določitvi točk monitoringa zagotoviti tolikšno število točk nadzora, da se pridobi utemeljena informacija o stanju posamezne sestavine okolja oziroma naj se smiselno upošteva merilna mesta meritev ničelnega stanja,
– merilna mesta za spremljanje stanja je treba zavarovati tako, da je omogočeno kontinuirano pridobivanje podatkov.
Rezultati monitoringa so javni, investitor poskrbi za dostopnost podatkov.
Investitor gradnje rekonstrukcije regionalne ceste in priključka za Sušje je dolžan pripraviti načrt izvajanja monitoringa in ga izvajati v določenem časovnem obdobju.
Monitoring med gradnjo in obratovanjem
Zrak – spremljanje vplivov na onesnaženost zraka med gradnjo in med obratovanjem skladno z uredbo o mejnih opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednosti snovi v zrak, Uradni list RS, št. 73/94 in pravilnikom o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja ter pogojih za njegovo izvajanje, Uradni list RS šr. 70/96 ni potreben.
Geologija in hidrogeologija – monitoring vplivov na geološke in hidrološke razmere v času rekonstrukcije in obratovanja ni potreben.
Vode – spremljanje vplivov na onesnaženost vode med gradnjo in med obratovanjem skladno s pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih vod ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 35/96, 29/00) ni potreben.
Tla – spremljanje onesnaženosti tal v času rekonstrukcije in obratovanja ni potrebno.
Hrup – vrste veličin hrupa, ki so predmet prvih meritev in obratovalnega monitoringa, metodologijo merjenja in izračunavanja hrupa, vsebino poročila o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu ter način in obliko sporočanja podatkov ministrstvu, pristojnemu za varstvo okolja, določa pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu hrupa za vire hrupa ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 70/96). V času obratovanja protihrupni ukrepi in monitoring hrupa niso potrebni.
35. člen
(organizacija gradbišča)
Gradbišče organizirati tako, da gradbiščna baza ne bo locirana v neposredni bližini naselja ter območij naravne in kulturne dediščine ali v drugih varovanih območjih. K načrtu gradbišča mora investitor pridobiti soglasje lokalne skupnosti in vsa druga soglasja pristojnih služb.
36. člen
(dodatne obveznosti investitorja in izvajalcev)
Poleg vseh obveznosti navedenih v tej odloku, so obveznosti investitorja in izvajalca v času gradnje in po izgradnji tudi:
– zagotoviti nemoteno odvijanje prometa,
– zagotoviti nemotene dovoze in dostope do vseh zemljišč in objektov ob cesti v času gradnje in po izgradnji,
– infrastrukturne vode in ostale objekte je potrebno obnoviti oziroma sanirati, če bo na njih pri gradnji ceste zaradi prevelikih obremenitev ali tresljajev prišlo do poškodb,
– zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in nemotena raba sosednjih objektov in zemljišč,
– v skladu z veljavnimi predpisi odpraviti v najkrajšem možnem času morebitne negativne posledice, ki bi nastale zaradi graditve in obratovanja rekonstruirane ceste,
– zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo objektov preko vseh obstoječih infrastrukturnih napeljav,
– v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi oziroma v primeru nezgode zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev.
XIII. TOLERANCE
37. člen
(tolerance)
Vse stacionaže in dimenzije navedene v tem odloku, se morajo natančneje določiti v projektni dokumentaciji za pridobitev dovoljenja za graditev.
Pri realizaciji lokacijskega načrta so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev določenih s tem lokacijskim načrtom, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, prometnotehničnega ali okoljevarstvenega vidika, s katerim pa se ne smejo poslabšati prostorski in okoljski pogoji.
Odstopanja iz prejšnjega odstavka ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi morajo soglašati organi in organizacije v delovno področje katerih spadajo ta odstopanja.
XIV. NADZOR
38. člen
(nadzor)
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor.
XV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
39. člen
(skladnost občinskih prostorskih aktov)
V območju lokacijskega načrta prenehajo veljati naslednji prostorski akti:
– prostorski ureditveni pogoji za območje planske enote R5 – KS Ribnica, ureditveno območje S3 (Skupščinski Dolenjski list, št. 17/88).
40. člen
(veljavnost LN)
Lokacijski načrt preneha veljati, ko so z načrtom predvideni objekti zgrajeni, v skladu s predpisi o graditvi objektov.
Po prenehanju veljavnosti lokacijskega načrta se območje ureja s prostorskim redom občine.
41. člen
(vpogled LN)
Lokacijski načrt je na vpogled na Upravni enoti Ribnica in na Občini Ribnica.
42. člen
(veljavnost odloka)
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.
Št. 01-351-20/97
Ribnica, dne 16. decembra 2003.
Župan
Občine Ribnica
Alojz Marn l. r.
