Na podlagi 3. člena zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 17/91, 55/92, 66/93, 8/96 in 36/00), 26. in 135. člena zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/02), 21. in 61. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98, 70/00 in 51/02) in 16. člena statuta Občine Kamnik (Uradni list RS, št. 47/99, 40/01 in 68/03) je Občinski svet občine Kamnik na 9. seji dne 16. 12. 2003 sprejel

in 16. člena statuta Občine Komenda (Uradni list RS, št. 37/99 in 83/99, Uradne objave Glasila Občine Komenda 1/01) je Občinski svet občine Komenda na 10. seji dne 18. 12. 2003 sprejel
in 9. člena statuta Občine Trzin (Uradni vestnik Občine Trzin, št. 2/99, 4/00 in 5/03) je Občinski svet občine Trzin na 13. seji dne 15. 12. 2003 sprejel

S tem odlokom Občina Kamnik (v nadaljnjem besedilu: ustanoviteljica) ter občini Komenda in Trzin (v nadaljnjem besedilu: soustanoviteljici) ustanovijo javni zavod Medobčinski muzej Kamnik, Kamnik, Muzejska pot 3 (v nadaljnjem besedilu: zavod) in uskladijo njegovo delovanje z določbami zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/02) (v nadaljnjem besedilu: ZUJIK), urejajo njegov status, razmerja med ustanoviteljico, soustanoviteljicama in zavodom ter temeljna vprašanja glede organizacije, dejavnosti in načina financiranja zavoda.
Ustanoviteljica zavoda je Občina Kamnik, soustanoviteljici pa občini Komenda in Trzin. Ustanoviteljske oziroma soustanoviteljske pravice in obveznosti izvaja skupni organ županov ustanoviteljice in soustanoviteljic.

Zavod je pravni naslednik Kulturnega centra Kamnik, s sedežem v Kamniku, Muzejska pot 3, katerega ustanoviteljici sta Skupščina občine Kamnik in Skupščina občine Domžale.
Muzej je ustanovil OLO Kamnik 4. decembra 1961. S sklepom dne 6. 2. 1964 je k ustanovitvi pristopila Občina Domžale. S priključitvijo Matične knjižnice Kamnik je bil ustanovljen Kulturni center Kamnik, ki sta ga potrdili Skupščina občine Kamnik s sklepom dne 1. 10. 1984 in Skupščina občine Domžale s sklepom dne 13. 12. 1984. Matična knjižnica Kamnik se je 1. 1. 1991 osamosvojila. Soglasje k statutarnemu sklepu Kulturnega centra Kamnik je sprejela Skupščina občine Kamnik dne 13. 4. 1992.

Osnovno poslanstvo zavoda je skrb za spoznavanje, razumevanje in varovanje arheološke, umetnostno zgodovinske, zgodovinske in etnološke kulturne dediščine na ozemlju občin Kamnik, Domžale, Komenda, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin v skladu z uredbo Vlade RS o vzpostavitvi muzejske mreže za izvajanje javne službe na področju varstva premične kulturne dediščine in določitvi državnih muzejev (Uradni list RS, št. 97/00) (v nadaljnjem besedilu: uredba) ter predstavljanje regionalne kulturne raznolikosti tega območja v slovenskem in mednarodnem merilu. Zavod skrbi za razvijanje pozitivnega odnosa do lastne kulturne dediščine, ki izhaja iz bogate tradicije in zgodovine na historično zaključenem ozemlju. Svoje poslanstvo utemeljuje na podlagi arheološke, umetnostno zgodovinske (starejša in novejša umetnost – Galerija Miha Maleš), zgodovinske (starejša in novejša zgodovina, gospodarska, meščanska) in etnološke (ljudska materialna in duhovna kultura) zbirke. Svoje zbirke dopolnjuje na osnovi zbiralne politike.

Ime zavoda: Medobčinski muzej Kamnik.
Skrajšano ime: MMK.
Sedež javnega zavoda: Muzejska pot 3, Kamnik.
Zavod je pravna oseba.
Zavod je vpisan v sodni register pri Okrožnem sodišču v Ljubljani pod vložno številko 1/01004/00.
Zavod ima dislocirano organizacijsko enoto: Galerija Miha Maleš, Glavni trg 2, Kamnik.

Glede na namen zaradi katerega je zavod ustanovljen, opravlja znotraj javne službe na območju občin Kamnik, Domžale, Komenda, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin naslednje naloge:
– evidentira, dokumentira, raziskuje, inventarizira kulturno dediščino na podlagi zbiralne politike in poslanstva zavoda,
– varuje in hrani zbirke ter jih dopolnjuje v skladu s poslanstvom zavoda,
– sodeluje z muzeji v Sloveniji in v tujini,
– posreduje podatke o kulturni dediščini v register dediščine in skrbi za dostopnost podatkov javnosti,
– omogoča dostopnost podatkov in programov telesno oviranim osebam,
– skrbi za spoštovanje enotnih standardov na področju varovanja in hranjenja kulturne dediščine in za izobraževanje svojih strokovnih delavcev,
– evidentira premično kulturno dediščino po standardih UNESCO (Object ID) v skladu s poslanstvom muzeja,
– daje nasvete, pojasnila in drugo strokovno pomoč fizičnim in pravnim osebam, ki imajo zbirke premične kulturne dediščine (zasebne muzejske zbirke) na območju delovanja muzeja,
– nudi strokovno pomoč zainteresiranim organizacijam in skupnostim, ki v okviru svoje dejavnosti ali v zvezi z njo pripravljajo zbirke, razstave in druge oblike predstavljanja kulturne dediščine na območju delovanja muzeja,
– vodi interno strokovno knjižnico za področja, ki jih pokriva,
– opravlja druge naloge v skladu z zakonom.
Zavod opravlja poleg naštetih na ozemlju ustanoviteljice in soustanoviteljic tudi naslednje naloge v skladu s sprejetim letnim programom dela:
– poleg stalnih razstav pripravlja študijske razstave s področja svojega delovanja,
– pri razstavah sodeluje z domačimi in tujimi muzeji, drugimi ustanovami ter fizičnimi in pravnimi osebami zasebnega prava, ki imajo zbirke kulturne dediščine (zasebne muzejske zbirke),
– pripravlja in izvaja pedagoške in andragoške programe ter programe za težje prilagodljive družbene skupine,
– pri restavratorsko-konservatorski dejavnosti se povezuje z Restavratorskim centrom RS in ostalimi muzeji,
– načrtuje in izvaja raziskovalno dejavnost v skladu s poslanstvom muzeja,
– izdaja tiskano gradivo, video, zvočne in računalniške zapise, ki izhajajo iz poslanstva muzeja ter druge oblike promocijskega materiala s področja dejavnosti muzeja.

Naloge iz prejšnjega člena, ki jih zavod opravlja, so v skladu z uredbo o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije dejavnosti (Uradni list RS, št. 2/02) razvrščene:

– O/92.511    dejavnost knjižnic,
– O/92.512    dejavnost arhivov,
– O/92.521    dejavnost muzejev,
– O/92.522    varstvo kulturne dediščine,
– O/92.110    snemanje filmov in video filmov,
– O/92.120    distribucija filmov in video filmov,
– O/92.320    obratovanje objektov za kulturne prireditve,
– O/92.340    druge razvedrilne dejavnosti,
– DE/22.110   izdajanje knjig,
– DE/22.130   izdajanje revij in periodike,
– DE/22.150   drugo založništvo,
– DE/22.220   drugo tiskarstvo,
– DE/22.310   razmnoževanje zvočnih zapisov,
– DE/22.320   razmnoževanje video zapisov,
– DE/22.330   razmnoževanje računalniških zapisov,
– G/52.470    trgovina na drobno s knjigami, časopisi,
              revijami, papirjem, pisalnimi potrebščinami,
– G/52.471    dejavnost knjigarn,
– G/52.486    trgovina na drobno z umetniškimi izdelki,
– G/52.488    trgovina na drobno v drugih specializiranih
              prodajalnah,
– G/52.630    druga trgovina na drobno zunaj prodajaln,
– H/55.301    dejavnost restavracij in gostiln,
– H/55.303    dejavnost slaščičarn, kavarn,
– H/55.400    točenje pijač,
– K/70.200    dajanje nepremičnin v upravljanju v najem,
– K/72.300    obdelava podatkov,
– K/72.400    dejavnosti povezane s podatkovnimi
              bazami,
– K/73.201    raziskovanje in eksperimentalni razvoj na
              področju družboslovja,
– K/73.202    raziskovanje in eksperimentalni razvoj na
              področju humanistike,
– K/74.400    oglaševanje,
– K/74.810    fotografska dejavnost,
– K/74.852    fotokopiranje in drugo razmnoževanje,
– K/74.871    prirejanje razstav, sejmov in kongresov,
– K/74.873    druge raznovrstne poslovne dejavnosti,
– M/80.422    drugo izobraževanje, izpopolnjevanje in
              usposabljanje.

Organa zavoda sta:
– direktor in
– svet.
Organi zavoda zagotavljajo poslovanje zavoda v skladu z veljavnimi predpisi in odgovarjajo za zakonitost poslovanja zavoda.

Direktor zastopa, predstavlja in vodi zavod ter odgovarja za zakonitost in strokovnost dela zavoda. Je poslovni in strokovni vodja zavoda.
Direktor mora pri vodenju poslov ravnati z javnimi sredstvi s skrbnostjo vestnega gospodarstvenika.

Direktorja imenuje na podlagi javnega razpisa ter po predhodno pridobljenem mnenju sveta ustanoviteljica, kjer ima zavod sedež. Če svet ne da mnenja v roku 30 dni, se šteje, da je mnenje pozitivno.
Za imenovanje direktorja je potrebno soglasje soustanoviteljic, ki zagotavljajo več kot polovico javnih sredstev za delovanje zavoda. Poleg javnega razpisa lahko ustanoviteljica, kjer ima zavod sedež, povabi posamezne kandidate tudi neposredno.
Direktor je imenovan za dobo petih let z možnostjo ponovnih imenovanj.
Na podlagi akta o imenovanju direktorja sklene z njim pogodbo o zaposlitvi v imenu sveta njegov predsednik. Delovno razmerje z direktorjem se sklene za določen čas, to je za čas trajanja mandata.
Delavcu, ki je bil pred imenovanjem za direktorja zaposlen v istem zavodu za nedoločen čas, se po prenehanju funkcije ponudi delovno mesto, ki ga je zasedal pred imenovanjem in s tem pravico do plače za to delovno mesto, povečano za napredovanja, ki jih je dosegel v času opravljanja funkcije direktorja.

Za direktorja je lahko imenovan kandidat, ki poleg splošnih pogojev izpolnjuje naslednje pogoje:
– ima univerzitetno izobrazbo ene izmed strok, zastopanih v dejavnosti muzeja,
– ima najmanj pet let delovnih izkušenj v muzejskih institucijah,
– ima opravljen strokovni izpit s področja varovanja premične kulturne dediščine (strokovni izpit za kustosa),
– aktivno obvlada najmanj en tuj jezik,
– ima vodstvene sposobnosti.
Ob prijavi na razpis kot tudi v primeru neposrednega povabila je dolžan kandidat predložiti predlog razvoja in dela zavoda za mandatno obdobje.

Direktor je lahko razrešen pred potekom mandata:
– če sam zahteva razrešitev,
– če nastane kateri od razlogov, določenih v predpisih o javnih zavodih,
– če direktor pri svojem delu ne ravna po predpisih in v skladu s splošnimi akti zavoda ali neutemeljeno ne izvršuje sklepov sveta zavoda oziroma ustanovitelja in soustanoviteljic ali ravna v nasprotju z njimi,
– če direktor s svojim nevestnim ali nepravilnim delom povzroči zavodu večjo škodo ali če zanemarja ali malomarno opravlja svoje dolžnosti, tako da nastanejo ali bi lahko nastale hujše motnje pri opravljanju dejavnosti zavoda,
– zaradi bistvenih sprememb, kot sta bistveno spremenjena dejavnost, zaradi katere je zavod ustanovljen,
– zaradi prenosa ustanoviteljstva.
Ustanoviteljica, kjer ima zavod sedež mora pred sprejemom sklepa o razrešitvi pridobiti predhodno mnenje sveta ter seznaniti direktorja o razlogih za razrešitev in mu dati možnost, da se o njih izjavi. Prav tako mora pridobiti soglasje soustanoviteljic, ki zagotavljajo več kot polovico javnih sredstev za delovanje zavoda.
V primeru prenosa soustanoviteljstva je predčasna razrešitev direktorja dopustna le, če gre za prevzemnika, katerega delež presega polovico javnih sredstev, ki so potrebna za delovanje zavoda.
Če svet ne da mnenja v roku 30 dni se šteje, da se z razrešitvijo strinja.

Če direktorju predčasno preneha mandat in se ne izpelje redni postopek imenovanja, imenuje ustanoviteljica, kjer je sedež zavoda, vršilca dolžnosti, vendar največ za eno leto.
Prav tako se imenuje vršilca dolžnosti tudi v primeru, da je bil izpeljan javni razpis za imenovanje direktorja, pa se ni nihče prijavil oziroma nihče izmed prijavljenih kandidatov ni bil izbran.
Za imenovanje vršilca dolžnosti mora ustanoviteljica pridobiti soglasje soustanoviteljic, ki zagotavljajo več kot polovico javnih sredstev za delovanje zavoda.

Naloge direktorja so:
– načrtuje, organizira in vodi delo ter poslovanje zavoda,
– sprejema strateški načrt,
– sprejema program dela,
– sprejema akt o organizaciji dela po predhodnem mnenju reprezentativnih sindikatov v zavodu,
– sprejema akt o sistemizaciji delovnih mest po predhodnem mnenju reprezentativnih sindikatov v zavodu,
– sprejema kadrovski načrt,
– sprejema načrt nabav osnovnih sredstev in investicijskega vzdrževanja,
– sprejema druge akte, ki urejajo pomembna vprašanja v zvezi z delovanjem zavoda,
– poroča ustanoviteljici, soustanoviteljicama in svetu o zadevah, ki lahko pomembno vplivajo na delovanje zavoda,
– pripravi letno poročilo,
– sklepa zavodsko kolektivno pogodbo, če jo zavod ima,
– izvršuje sklepe in odločitve sveta zavoda in drugih organov,
– oblikuje predloge novih programov in dodatnih storitev,
– skrbi za trženje storitev in določa cene storitev,
– skrbi za promocijo zavoda,
– imenuje delavce s posebnimi pooblastili,
– zagotavlja obveščenost delavcev v skladu s predpisi,
– določa podatke, ki štejejo za poslovno skrivnost,
– izvaja vse pristojnosti s področja delovnih razmerij v skladu z veljavnimi predpisi,
– odloča o disciplinski in odškodninski odgovornosti delavcev,
– odloča o razporejanju delovnega časa in odreja delo prek polnega delovnega časa,
– določa plače, odloča o delovni uspešnosti in o napredovanju delavcev v skladu s predpisi,
– izdaja sklepe ter imenuje komisije, delovne skupine ali druga telesa za izvedbo določenih nalog ali preučitev posameznih vprašanj,
– opravlja druge zadeve, ki jih določajo zakon in drugi predpisi, ta odlok in splošni akti zavoda.
K aktom iz druge, tretje, pete, šeste, sedme in enajste alinee prejšnjega odstavka daje soglasje svet zavoda.

V pravnem prometu zastopa in predstavlja direktor zavod neomejeno in je pooblaščen za sklepanje pogodb v okviru potrjenega finančnega načrta, razen pogodb o razpolaganju z nepremičninami, ki jih ima zavod v upravljanju, za kar je potrebno soglasje lastnika.
Direktor lahko pri uresničevanju svojih pooblastil, določenih z zakonom in tem aktom, prenese opravljanje posameznih zadev na posamezne delavce s posebnimi pooblastili v skladu z aktom o notranji organizaciji dela in sistemizaciji delovnih mest.

Svet zavoda opravlja naloge sveta in strokovnega sveta. Sestavlja ga deset članov:
– štirje predstavniki ustanoviteljice in soustanoviteljic,
– trije predstavniki delavcev,
– trije predstavniki zainteresirane javnosti oziroma uporabnikov.
Predstavnike ustanoviteljice in soustanoviteljic imenujejo občinski sveti, in sicer dva predstavnika ustanoviteljice, kjer ima zavod sedež ter dva predstavnika soustanoviteljici, vsaka po enega, izmed strokovnjakov s področja dela zavoda, financ in pravnih zadev.
Delavci zavoda izvolijo svoje predstavnike na tajnih in neposrednih volitvah. Volitve se razpišejo največ 90 in najmanj 60 dni pred potekom mandata.
Predstavnike zainteresirane javnosti oziroma uporabnikov imenujejo društva s področja dela zavoda, in sicer enega Slovensko muzejsko društvo, enega Zveza zgodovinskih društev Slovenije in enega Skupnost muzejev Slovenije, če je mogoče iz občanov občin za katere zavod izvaja javno službo.
Direktor pozove predlagatelje na dostavo predlogov najmanj 90 dni pred potekom mandata članom sveta.
Na prvi konstitutivni seji člani izmed sebe izvolijo predsednika in namestnika predsednika. Kandidata za predsednika in namestnika predsednika lahko predlaga vsak član sveta. O izvolitvi odloča svet z večino glasov vseh članov.
Člani sveta so imenovani za dobo petih let z možnostjo ponovnega imenovanja.
Svet zavoda sklepa veljavno, če je na seji navzoča večina članov sveta.
Svet zavoda sprejema odločitve z večino glasov vseh prisotnih članov.
Podrobnejše delovanje uredi svet zavoda s poslovnikom.

Naloge sveta so:
– nadzoruje zakonitost dela in poslovanja zavoda,
– predlaga ustanoviteljici in soustanoviteljicama revizijo poslovanja, ki jo lahko opravi tudi notranji revizor ustanoviteljice, kjer ima zavod sedež,
– ocenjuje delo direktorja,
– daje soglasje k strateškem načrtu, programu dela, finančnemu načrtu, sistemizaciji delovnih mest, organizaciji dela, kadrovskemu načrtu, načrtu nabav in k zavodski kolektivni pogodbi ter nadzoruje njihovo izvajanje,
– potrjuje letno poročilo zavoda,
– daje soglasje k cenam storitev,
– daje predhodno mnenje k imenovanju in razrešitvi direktorja,
– sklepa pogodbo o zaposlitvi z direktorjem,
– oblikuje stalne ali občasne komisije ali druga delovna telesa za posamezna vprašanja iz svoje pristojnosti,
– spremlja, analizira in ocenjuje delovanje zavoda ter politiko ustanoviteljice in soustanoviteljic,
– ugotavlja ustreznost strateškega načrta in programa dela glede na namen, zaradi katerega je zavod ustanovljen,
– obravnava vprašanja s področja strokovnega dela zavoda in daje direktorju mnenja, predloge in pobude za razreševanje teh vprašanj,
– daje druge pobude in predloge v zvezi z delovanjem zavoda,
– izvaja druge naloge v skladu z veljavnimi predpisi, tem odlokom in splošnimi akti zavoda.

Prvo konstitutivno sejo sveta skliče direktor v roku 30 dni po izvolitvi predstavnikov delavcev oziroma po prejemu sklepov o imenovanju predstavnikov ustanoviteljice in soustanoviteljic ter predstavnikov uporabnikov oziroma zainteresirane javnosti.
Svetu zavoda prične teči mandat z dnem konstituiranja. Do konstituiranja novega sveta opravlja naloge prejšnji svet.

Član sveta zavoda je lahko razrešen pred potekom mandata, za katerega je imenovan, če:
– sam zahteva razrešitev,
– se ne udeležuje sej,
– pri svojem delu ne ravna v skladu s predpisi,
– ne opravlja svojih nalog oziroma jih ne opravlja strokovno.
V primeru predčasne razrešitve člana se za čas do izteka mandata imenuje oziroma izvoli nov član po istem postopku kot je bil imenovan oziroma izvoljen razrešeni član.

Zavodu se dajo s tem odlokom za izvajanje javne službe na področju varstva premične kulturne dediščine v upravljanje nepremičnine in oprema, ki je bila na 4. seji Občinskega sveta občine Kamnik, dne 23. 4. 2003 s sklepom razglašena za javno kulturno infrastrukturo v občini Kamnik (Uradni list RS, št. 45/03 in 67/03).
Nepremičnina iz prejšnjega odstavka je prvo in drugo nadstropje Galerije Miha Maleš, Glavni trg 2, Kamnik, kjer so razstavni, depojski in upravni prostori Galerije Miha Maleš, vključno s spominsko sobo Aladina Lanca.
Zavodu se daje v upravljanje tudi vsa oprema in inventarizirani predmeti v nepremičnini iz prejšnjega odstavka.
Zavodu se daje v upravljanje tudi vsa oprema in inventarizirani predmeti v objektih kompleksa gradu Zaprice, Muzejska pot 3, Kamnik, kjer so razstavni, depojski in upravni prostori zavoda.
Objekte kompleksa gradu Zaprice se daje zavodu v upravljanje do zaključka denacionalizacijskega postopka.

Zavod je dolžan zagotavljati polno izkoriščenost javne kulturne infrastrukture iz prejšnjega člena. Pri oddajanju prostih zmogljivosti imajo prednost izvajalci za javne kulturne programe ali projekte, ki so združljivi s področjem dela zavoda.
Če zavod odda javno kulturno infrastrukturo ali njen del, ki jo ima v uporabi in upravljanju drugim kulturnim izvajalcem, ki izvajajo javne kulturne programe ali projekte, je upravičen terjati od njih samo nadomestilo v višini dejanskih dodatnih stroškov, ki so s tem nastali.

Zavod v skladu z zakonom pridobiva sredstva za opravljanje svoje dejavnosti:
– iz proračunov ustanoviteljice in soustanoviteljic,
– iz proračuna Republike Slovenije,
– iz proračunov drugih lokalnih skupnosti,
– z vstopninami,
– s prodajo blaga in storitev na trgu,
– s pogodbami za izvajanje dejavnosti, ki ne sodijo v javno službo z občinami, za katere zavod opravlja javno službo,
– z donacijami, darili, sponzorstvi,
– s kandidaturo na javnih natečajih, razpisih, pozivih tako domačih kot mednarodnih,
– iz drugih virov v skladu z veljavnimi predpisi.

Zavod samostojno gospodari s prihodki, ki jih ustvari z opravljanjem svoje dejavnosti.
Presežek prihodkov nad odhodki zavod nameni za izvajanje in razvoj svoje dejavnosti.
Del presežka prihodkov nad odhodki, ki ga zavod ustvari z opravljanjem gospodarske dejavnosti na trgu, lahko zavod nameni za povečanje dela mase plač za nagrajevanje delovne uspešnosti delavcev zavoda.
Soglasje za izplačevanje povečane delovne uspešnosti izda pristojni organ ustanoviteljice, kjer je sedež zavoda oziroma soustanoviteljic, ki zagotavljajo več kot polovico javnih sredstev za delovanje javnega zavoda.
Prihodkov iz prvega odstavka tega člena zavod ne more razporejati na investicije ali za druge namene, iz naslova katerih bi nastale obveznosti ustanoviteljice oziroma soustanoviteljic, ki zagotavljajo več kot polovico javnih sredstev za delovanje zavoda, če k temu ne dajo soglasja.
O načinu pokrivanja morebitnega primanjkljaja odloča ustanoviteljica in soustanoviteljici na predlog direktorja, ki predhodno pridobi mnenje sveta zavoda.

Zavod je pravna oseba, ki nastopa v pravnem prometu v okviru svoje dejavnosti samostojno, z vsemi pravicami in obveznostmi, v svojem imenu in za svoj račun.
Zavod odgovarja za svoje obveznosti z vsemi sredstvi, s katerimi lahko razpolaga in ne more sklepati kreditnih poslov brez soglasja ustanoviteljice in soustanoviteljic, ki zagotavljajo več kot polovico javnih sredstev za delovanje javnega zavoda.

Zavod prevzema odgovornost za dobro gospodarjenje s sredstvi, namenjenimi za svojo dejavnost ter odgovornost dobrega gospodarstvenika za upravljanje z nepremičninami in opremo, ki je last ustanoviteljice, kjer je sedež zavoda.

Premoženje, s katerim zavod upravlja, je last ustanoviteljice, kjer je sedež zavoda. S premičnim premoženjem upravlja zavod samostojno, z nepremičninami pa samo po predhodnem soglasju ustanoviteljice ali soustanoviteljice, na katere ozemlju je nepremičnina registrirana in vpisana v zemljiško knjigo.

Ustanoviteljica in soustanoviteljice imajo do zavoda naslednje pravice in obveznosti:
– ugotavljajo skladnost programa dela zavoda s programi ustanoviteljice in soustanoviteljic,
– ustanoviteljica in soustanoviteljice, ki zagotavljajo več kot polovico sredstev za delovanje javnega zavoda, dajejo soglasje k statusnim spremembam zavoda ter aktu o notranji organizaciji in sistematizaciji delovnih mest,
– ustanoviteljica, kjer je sedež zavoda, zagotavlja prostorske pogoje za delo zavoda,
– spremljajo skladnost porabe sredstev z letnimi programi dela in finančnimi načrti,
– opravljajo druge zadeve, določene s tem odlokom in drugimi predpisi.
Za obveznosti zavoda subsidiarno odgovarjajo ustanoviteljica in soustanoviteljici do višine sredstev, ki se v tekočem letu zagotavljajo iz proračunov ustanoviteljice in soustanoviteljic za delovanje zavoda na podlagi sprejetega letnega programa dela in finančnega načrta po dinamiki, ki jo z zavodom določijo, ter po vrsti sredstev, ki jih za delo zavoda zagotavljajo ustanoviteljica in soustanoviteljici.
Ustanoviteljica in soustanoviteljici ne odgovarjajo za obveznosti zavoda iz naslova drugih dejavnosti, ki jih zavod opravlja za druge naročnike.

Zaradi zagotavljanja javne službe na področju varstva premične kulturne dediščine na področju občin Kamnik, Komenda, Domžale, Mengeš, Lukovica, Moravče in Trzin ter gospodarnejšega in učinkovitejšega uresničevanja ustanoviteljskih pravic in obveznosti do zavoda Občina Kamnik, Občina Komenda in Občina Trzin ustanovijo skupni organ.

Skupni organ sestavljajo župani občine ustanoviteljice in soustanoviteljic.
Sedež skupnega organa je v Kamniku, Glavni trg 24, 1240 Kamnik.
Skupni organ predstavlja župan Občine Kamnik, v njegovi odsotnosti pa drug član skupnega organa, ki ga za to pooblasti župan Občine Kamnik.

Naloge skupnega organa so:
– izvršuje ustanoviteljske pravice občine ustanoviteljice in soustanoviteljic do zavoda v skladu s tem odlokom v imenu in za račun občine ustanoviteljice in soustanoviteljic,
– usklajuje odločitve v zvezi z zagotavljanjem javne službe zavoda, ki sodi v pristojnost občinskih svetov,
– izvaja druge naloge v skladu z zakonom, ki se nanašajo na skupno izvajanje javne službe v zavodu.

Administrativno-tehnične in druge strokovne naloge, potrebne za nemoteno delo skupnega organa, opravlja Občinska uprava občine Kamnik.

Skupni organ se sestaja na sejah, ki jih skliče župan Občine Kamnik.
Pobudo za sklic seje lahko poda vsaka občina soustanoviteljica.

Za sprejem odločitve skupnega organa je potrebno soglasje vseh treh županov občin soustanoviteljic v skladu s tem odlokom.

Sredstva za delo skupnega organa zagotavljajo občina ustanoviteljica in soustanoviteljici po ključu števila prebivalcev posamezne občine, ki se usklajuje z vsakoletnimi statističnimi spremembami.
V skladu z navedenim ključem posamezna občina zagotavlja sredstva kot sledi:

– Občina Kamnik           76%,
– Občina Komenda          14%,
– Občina Trzin            10%.

Med sredstva za delo skupnega organa sodijo stroški poslovanja skupnega organa, in sicer:
– materialni stroški,
– stroški strokovnega delavca v Občinski upravi občine Kamnik.
Občini Komenda in Trzin refundirata svoj delež stroškov Občini Kamnik na podlagi izstavljenih računov in ustreznih dokazil o dejansko opravljenem delu in nastalih materialnih stroških.

V skladu s 131. členom ZUJIK se določbe 129. člena tega zakona, ki se nanašajo na financiranje javnih zavodov, katerih ustanoviteljice so bile ob uveljavitvi tega zakona občine, financira pa jih država, pričnejo uporabljati, ko bo ZUJIK usklajen z zakonom o financiranju občin. Do tedaj se zavod financira v skladu z veljavnimi predpisi.
Po sprejetju novega zakona o financiranju občin, ob katerem bo s strani Ministrstva RS za kulturo objavljena tudi uradna razlaga o razporeditvi finančnih obveznosti na občine soustanoviteljice, se morajo občinski sveti občin soustanoviteljic v roku dveh mesecev dokončno odločiti o razmerju do zavoda. Po pridobitvi pisnih odločitev občinskih svetov se pristopi k spremembi oziroma dopolnitvi tega odloka v delu, ki se nanaša na finančne obveznosti občine ustanoviteljice in soustanoviteljic do zavoda tako, da se v odlok vnesejo natančni deleži sofinanciranja občine ustanoviteljice in soustanoviteljic.

Svet zavoda se konstituira najkasneje v treh mesecih od uveljavitve tega odloka. Do takrat opravlja naloge obstoječi svet.
Dosedanji vršilec dolžnosti direktorja nadaljuje z delom do imenovanja novega direktorja.

Akt o sistemizaciji delovnih mest in kadrovski načrt mora biti sprejet najkasneje šest mesecev od uveljavitve tega odloka. Do sprejema novega akta o sistemizaciji velja obstoječi akt v vseh določbah, ki niso v nasprotju z zakoni in s tem odlokom.

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati statut Kulturnega centra Kamnik z dne 13. 4. 1992, razen v določbah, ki urejajo volitve predstavnikov delavcev v svet zavoda in ki se smiselno uporabljajo za prve volitve predstavnikov delavcev v svet ter niso v nasprotju s predpisi in s tem odlokom.

Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati sklep Skupščine občine Kamnik o sprejetju akta o ustanovitvi Kulturnega centra Kamnik z dne 1. 10. 1984 (022-3/84), sklep Skupščine občine Domžale o potrditvi akta o ustanovitvi Kulturnega centra Kamnik z dne 13. 12. 1984 (022-5/84-11) ter soglasje Skupščine občine Kamnik k statutarnemu sklepu Kulturnega centra Kamnik z dne 13. 4. 1992 (028-5/92).

Direktor zavoda poskrbi za vpis v sodni register na podlagi tega odloka.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, objavi pa se tudi v uradnih glasilih občin soustanoviteljic.