Na podlagi 17., 22., 29., 33., 175. in 190. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 in 58/03), 11., 16., 27. in 87. člena statuta Občine Kamnik (Uradni list RS, št. 47/99, 40/01 in 68/03) in programa priprave ureditvenega načrta R 070 Rudnik (Uradni list RS, št. 117/02) je Občinski svet Občine Kamnik na 9. seji dne 17. 12. 2003 sprejel

S tem odlokom se ureja območje R 070 Rudnik. Določajo se meje, namen s pogoji za izrabo območja, merila in pogoji za oblikovanje in urejanje, merila in pogoji za izvedbo prometnega, komunalnega in energetskega omrežja ter etapnost izvedbe posegov. Ureditveni načrt je izdelal Projektivni Atelje – Arhing, Kersnikova 9, Ljubljana pod številko 112/02 v maju 2003 (osnutek) in ga na osnovi stališč do pripomb in predlogov iz javne obravnave in javne razgrnitve dopolnil v novembru 2003.

Ureditveni načrt zajema območje pridobivanja dolomitnega agregata ter določa pogoje za eksploatiranje ter končno sanacijo stanja.
Skupna površina ureditvenega območja, ki zajema po občinskem planu parcelo št. 178, k.o.Volčji potok, znaša 5.45 ha.

Ureditveni načrt vsebuje:
– smernice pristojnih nosilcev urejanja prostora;
– posebne strokovne podlage;
– vpliv predvidenih posegov na okolje z mnenjem Inštituta za varovanje zdravja in poročilom pristojne organizacije o vplivih na okolje;
– ureditveni načrt – tekstualni del s soglasji in grafični del.

Meja območja ureditvenega načrta poteka po parcelni meji št. 178 k.o. Volčji potok, znotraj katere se nahaja ureditveno območje po prostorskem planu. Za stanje eksploatacije velja razširjeno območje, ki vključuje še del parcele št. 188 in 189. Ta del vplivnega območja se ureja s posebnim urbanističnim delom za pridobitev dovoljenja za poseg, ker po planu ni bil zajet v ureditveni načrt.

Poseg na tem območju predvideva odkop triasnega dolomita-tehničnega kamna za potrebe v gradbeništvu z preoblikovanjem reliefa do takšne stopnje, da se nova oblika reliefa smiselno in naravno priključi na obdajajoče geomorfne oblike. Vzporedno se vrši drobljenje agregata z mobilno drobilnico in sejanje ter odvoz materiala s kamioni po obstoječi gozdni cesti, za katero si investitor pridobi dovoljenje za uporabo od gozdnega gospodarstva in od lastnikov parcel.

Z namenom, da bo sanacija kamnoloma potekala čim hitreje, se predvideva odkop na dveh lokacijah vzporedno.
1 - na južnem delu, kjer je lokacija obstoječega kamnoloma
Odkop se nadaljuje iz k. 425 z širitvijo obstoječih etaž - k. 445, k. 457 in zagotavljanju kote stabilnosti. Odkop se vrši na vseh obstoječih etažah vključno z osnovnim platojem, pri čemer je posamezne etaže v fazi razširitve potrebno razdeliti na ustrezno število manjših etaž, katerih višina naj znaša 7 m, naklon brežine pa do 45º. V ta namen je potrebno iz osnovnega platoja urediti dostopne poti do vseh etaž. Material se na osnovni plato premetava oz preriva iz zgornjih etaž
2 - na severnem delu parcele, ki je trenutno še gozd
Odkop bo potekal od severnega roba parcele proti jugu. Vzporedno z odkopom se izvaja sprotna sanacija z zasaditvijo na končni obliki reliefa.
Najvišja kota saniranega reliefa bo znašala 465, pri čemer se bo relief postopoma zniževal do najnižje točke 422, kot je razvidno iz priloge – »prerezi«.

Za pripravo območja sanacije kamnoloma se mora:
Posekati podrast in drevesa na območju sanacije, pri čemer se poseg izvaja selektivno v skladu z dinamiko napredovanja sanacijskih del. Odstranjeno humusno plast se začasno deponira na obrobje območja, predvidenega za sanacijo, na takem mestu, da jo bo po končani sanaciji možno ponovno uporabiti za izvedbo rekultivacijskih del. Kot pri poseku, se mora postopno odstranjevati odkrivko v skladu z napredovanjem del.
Ustrezno urediti in utrditi dostopno cesto do območja, kjer bo potekal odkop in nato sanacija. Pri rekonstrukciji cestišča se upoštevajo nagibi in širine, ki jih omejuje uporaba predvidene mehanizacije (nagib max. 35º, širina cestišča min. 5 m), ter zaščitni nasipi. Dolžino useka narekuje naravno zaokroževanje terena in meje sanacijskega območja.
Izkopan material drobiti v mobilni drobilnici, presejati, nato pa odvažati s kamioni preko začasnih cest do obstoječe ceste na zahodni strani območja oziroma iz osnovnega platoja na južni strani območja.
Deponija jalovine urediti ob robu območja na V strani.
Prostor nad najvišjo etažo očistiti rastlinja, da ni privlačen za živali.

Pretežni del odkopavanja v kamnolomu je predviden z večjim bagrom. Na mestih, kjer se dela ne bodo mogla izvajati strojno, se morajo izvajati vrtalno minerska dela, vendar le v izjemnih primerih. Pripravo za minerska dela, če bodo potrebna, bo predstavljala izdelava etažnih usekov oziroma se bodo vršila na pobočjih, katerih naklon bo dovoljeval delo vrtalcev. Dela mora izvajati v skladu z zakonom o rudarstvu pooblaščeni izvajalec.

Po splošnih načelih krajinskega oblikovanja se morajo naravne prvine v okolju varovati v največji možni meri. Ohranjati in vzpostaviti se mora spontano razvijajoče se razmere za naravne rastlinske in živalske vrste. Varovanje vključuje obnovo naravnega stanja, ki je bilo prizadeto zaradi izkoriščanja, nadomeščanje izgubljenih kakovosti in ureditve, ki morajo omogočiti največjo možno obnovo vseh funkcij naravnega ekosistema.

Z urejanjem se mora doseči stabilnost novih geomorfnih oblik. Te ne smejo erodirati zaradi površinske erozije, preprečiti pa se mora tudi morebitno drsenje pobočij.
Prehod iz brežine v izravnan svet – podnožje brežine ali vrh brežine ter prehod iz enega v drugi nagib brežine mora biti mehak in postopen.

Ko bodo z odkopavanjem dani pogoji za rekultivacijo, to je takrat, ko bo dosežena krivulja končne brežine po danih prečnih profilih, se prične z inženirsko biološkimi in tehničnimi deli za sanacijo in sprotno zasaditev po saditvenem načrtu. Glede na sedanje značilnosti se v spodnjem, bolj ravninskem delu predvideva zatravitev, v vmesnem delu prevladujejo grmovne vrste, v zgornjem pa zasaditev s samoniklo drevnino, ki omogoča hiter razvoj in dobro rast v takih razmerah.

Ukrepi, ki se jih mora upoštevati pri sanaciji:
Med sanacijo kamnoloma se mora preprečiti ali vsaj zmanjšati na najmanjšo možno mero emisijo prašnih delcev v okolje, ki bi imela za posledico zaprašenost in s tem zmanjšano primarno produkcijo rastlin. Razstreljevati se mora tako, da bo čim manj kamenja padalo v območje gozda.
Sečnja gozda mora potekati v skladu s pogoji, ki jih izda pristojni organ. Sproti se morajo izvajati ukrepi za vizualno sanacijo ter za ozelenitev in zasaditev z avtohtonim rastlinjem in drevjem.
Živico, ki bo odstranjena in shranjena na V delu kamnoloma, se mora po končanem pridobivanju kamnine ponovno uporabiti za prekritje površine pred ponovno zasaditvijo. Poševne površine morajo biti v prvi fazi ozelenjene s pokrovnicami in vzpenjavkami, kasneje pa z avtohtonim grmičevjem in drevjem.
Sanacija mora biti izvedena tako, da se bo prizadeto področje normalno vključevalo v ravnovesje naravnega okolja.
Drevesne panje in druge materiale ni dovoljeno odlagati v gozdu.

Cestne povezave
Do same lokacije kamnoloma, oziroma do osnovnega platoja kamnoloma je speljana cesta, ki je utrjena in omogoča prevoz odkopanega materiala s kamioni izven območja kamnoloma. Iz zgornjega območja se odvozi usmerjajo na gozdno cesto, ki poteka po zahodnem robu parcele. Za uporabo obeh cest si mora investitor pridobiti soglasje oziroma služnostno pravico od gozdnega gospodarstva in služnostno pravico od posameznih lastnikov parcel.
Cesto mora uporabnik protiprašno utrditi z grobim asfaltom takoj po pridobitvi služnostne pravice.
Prometni režim v območju kamnoloma bo potekal po tehnoloških shemah in se prilagaja trenutnim razmeram v kamnolomu.

Pomožni objekti
Na osnovnem platoju kamnoloma se določa lokacija kontejnerja za pisarno, garderobe, kemične sanitarije in skupni prostor za delavce. Tik pred izvozom materiala iz območja platoja, se določa postavitev tehtnice za evidentiranje izkopanega materiala.

Površinske vode
Na obravnavanem območju ni stalnih površinskih vodotokov, prav tako ni izvirov pitne vode.
Površinska meteorna voda delno pronica v hribino, delno pa se steka v vznožje kamnoloma. Tu glavnina vode ponikne, preostanek pa odteče po površini v bližnji gozd.
Tip reliefa, ki se pojavlja na območju kamnoloma in njegove okolice, je dolomitni kraški relief. Zaradi takšne sestave tal površinska voda hitro ponikne, zato posebnega sistema za odvajanje meteornih voda ni potrebno vzpostavljati.
Kanalizacija
Obstoječe kanalizacije na območju sanacije kamnoloma ni. Uporabljajo se kemični wc.
Električno omrežje
Na območju ni električnih vodov. Do kamnoloma ni predvidena napeljava električne energije. Vsa dela se morajo izvajati v dnevnem času. Za izvajanje del se določa mobilna oprema z lastnimi pogoni.

Med obratovanjem se mora stalno preverjati obremenitev okolja v skladu z določili 70. člena zakona o varstvu okolja.
Splošni varnostni ukrepi
Vsa dela se morajo izvajati v skladu s predpisi in internimi navodili.
Tehnični vodja izvajanja del mora pred začetkom izvajanja del izdati ustrezna varnostna navodila za vse tehnološke faze in jih opremiti z ustreznimi tehnološkimi skicami.
V primeru izvajanja del s strani več izvajalcev se mora pripraviti dogovor o skupnih varstvenih ukrepih, določiti odgovorne osebe in razmejiti odgovornost udeležencev.
Vsi izvajalci, ki bodo izvajali dela, morajo imeti ustrezna znanja, zdravniška spričevala in potrdilo o opravljenem izpitu iz varstva pri delu. Pri delu morajo uporabljati osebna zaščitna sredstva.
Vsi stroji, s katerimi se bodo izvajala dela, morajo biti tehnično brezhibni. O vsakem stroju se morajo voditi knjige pregledov.
Zaradi izvajanja del neposredno ob cesti, morajo biti udeleženci v prometu z ustrezno cestno signalizacijo o tem pravočasno obveščeni. Z ustrezno cestno signalizacijo se mora opremiti tudi cestni priključek h kamnolomu.
Z rampami ali vrati se mora preprečiti dostop do kamnoloma.
Vse etažne brežine in dovozne ceste morajo biti zavarovane z varovalnimi nasipi višine vsaj 1,5 m. Nasipi se morajo po vsakem prerivanju materiala obnoviti.

Splošni varnostni ukrepi
Vsi stroji smejo obratovati le v okviru svojih tehničnih karakteristik (vožnja po brežinah in podobno). V času prerivanja materiala preko brežin se mora na osnovnem platoju in etažnih brežinah zavarovati dostope do drč materiala, tako da dostop do teh con ni mogoč.
Za potrebe miniranja se mora predvideti minimalno polnitev na časovni interval v skladu s priporočili ÖNORM S 9020.
Ob vsakem miniranju se mora obvestiti prebivalce v okolici kamnoloma.
Miniranje se ne izvaja pred dežjem in ne takoj po njem. S tehničnimi ukrepi in pazljivim delom se mora preprečiti razmet materiala v okolico.
Miniranje se mora izvajati v skladu z veljavno rudarsko zakonodajo, tehničnimi normativi za izvajanje razstreljevanja in rudarskega projekta sanacije in rekultivacije kamnoloma, ki ga mora upravljavec kamnoloma pred začetkom del pridobiti.
Celotno območje mora biti zavarovano z varovalno ograjo, prilagojeno okolju. Območje se mora zavarovati z opozorilnimi tablami, ki bodo opozarjale na območje površinskega kopa in nezaposlenim prepovedovale vstop.
Dopusten je le dnevni obratovalni čas.
Pri načrtovanju vodovoda mora načrtovalec upoštevati morebitno miniranje in cevovode projektirati na način in iz materialov, odpornih na tresljaje.

Požarna varnost
Pri delu v kamnolomu morajo biti upoštevani vsi pogoji zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 71/93 in 87/01) in pravilnika o požarno varstvenih zahtevah (Uradni Iist SRS, št. 42/89).

Varovanje okolja
Dela v kamnolomu morajo potekati samo podnevi zaradi hrupa.
Delovno območje sanacije kamnoloma se mora zavarovati z ustrezno zapreko do višine najmanj 1 m in jo opremiti z barvastimi zastavicami.
Prostor nad najvišjo etažo se mora očistiti rastlinja, da ni privlačen za živali.
Na dostopnih poteh okrog kamnoloma se mora postaviti opozorilne table z opisom nevarnosti padca v globino.
V kamnolomu ni dovoljeno odlagati smeti.
Drevesne panje in druge materiale ni dovoljeno odlagati v Večja popravila ali vzdrževalna dela na gradbenih strojih, pri katerih je potrebna menjava raznih olj in maziv, se morajo izvajati v primernih delovnih prostorih izven območja gradbene jame ali izven gradbišča.
V primeru pretakanja goriv in mazanju strojev in naprav v kamnolomu, se mora za ureditev osnovnih pogojev ekološko varnega dela na mestu, kjer se bodo ta dela izvajala, izdelati pretakalno ploščad.
V kamnolomu je prepovedano odlagati posebne odpadke (odpadna olja). Preprečiti se mora morebitno izlitje naftnih derivatov s stalnim nadzorom in pregledi strojev in vozil.
Za primere, kot je npr. razlitje oziroma onesnaženje površine tal z naftnimi derivati (z gorivom ali oljem iz gradbenih strojev ali transportnih vozil), mora biti pripravljen poslovnik (pravilnik, načrt ravnanja) za takojšnje ukrepanje. V programu sanacijskih ukrepov mora biti upoštevan odvoz kontaminirane zemljine.
Transport se čim manj izvaja v sušnem in vetrovnem vremenu, ko so emisije prahu s cest in prašenje s transportnih vozil največje. Pri odvozu se mora sipki material obvezno vlažiti in pokriti s cerado.
V sušnem obdobju se mora pri odkopu izvajati obvezno vlaženje.

Ostale zahteve
Investitor mora pred posegom v severni del območja pridobiti rudarsko pravico za tak poseg.
Investitor mora sanacijo kamnoloma ustaviti, če najde pod terenom kakršenkoli neevidentiran komunalni vod, arheološko najdbo, kaverno, podzemno jamo ali drugo oviro in o tem takoj obvestiti pristojno službo.
Drevje, potrebno za posek, mora odkazati pooblaščeni delavec ZGS-OE Kamnik.
Prepovedano je odlaganje materiala izven območja ureditvenega načrta.

Posegi od najvišje točke navzdol in od najnižje točke navzgor se izvajajo v 5 etapah. Ena etapa traja približno 3 leta in zajame ca. 50 m pas. Po zaključku sanacijskih del v eni etapi, se mora takoj pristopiti k rekultivaciji saniranega pasu tako, da bo pred zadnjo etapo po 12 letih rekultiviranih že 4/5 območja. V 1. etapi se poleg prvega 50 m pasu odkoplje tudi del na južni strani, kot je določeno v rudarskem projektu. V naslednjih letih poteka odkop, sanacija in rekultivacija od severa proti jugu.

Od nakazanega oblikovanja reliefa (grafična priloga), so dovoljena manjša odstopanja glede na stanje na terenu, vendar mora ostati princip sanacije enak.
Vsi posegi se morajo izvajati na osnovi potrjenega rudarskega načrta, ki mora biti usklajen z izhodišči ureditvenega načrta.

Nadzor nad izvajanjem ureditvenega načrta opravlja Inšpektorat RS za okolje, prostor in energijo – inšpekcija za prostor in Zavod RS za varstvo narave, OE Kranj.

Ureditveni načrt je na vpogled vsem zainteresiranim na oddelku za okolje in prostor Občine Kamnik.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.