Na podlagi 218. člena zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02), prve alinee 56. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS, št. 44/97) v povezavi z 58. do 63. členom zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84, 33/89 ter Uradni list RS, št. 24/92) ter na podlagi 7. in 17. člena statuta Mestne občine Murska Sobota (Uradni list RS, št. 23/99, 52/01 in 76/02), je Mestni svet mestne občine Murska Sobota na seji dne 23. 12. 2003 sprejel

V odloku o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Mestni občini Murska Sobota (Uradni list RS, št. 56/00 in 52/01) se v celoti spremeni besedilo 3. člena in sedaj glasi:
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se plačuje od zazidanega in nezazidanega stavbnega zemljišča.

Za zazidana stavbna zemljišča se po tem odloku štejejo tista zemljišča, na katerih so gradbene parcele z zgrajenimi stavbami in gradbenimi inženirskimi objekti, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tista zemljišča, na katerih se je na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja začelo z gradnjo stavb in gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture. Če določena stavba gradbene parcele še nima določene, se do njene določitve za zazidano stavbno zemljišče šteje tisti del površine zemljiške parcele, na kateri stoji takšna stavba (fundus), pomnožena s faktorjem 1.5, preostali del površine takšne zemljiške parcele pa se šteje za nezazidano stavbno zemljišče.
Za določitev površine za odmero nadomestila za zazidano stavbno zemljišče se upošteva:
1. pri stanovanjskih prostorih od čiste tlorisne površine sob, predsob, kuhinj, kopalnic, hodnikov, shramb, kleti in drugih zaprtih prostorov stanovanja ter garaž,
2. pri poslovnih prostorih od etažne površine poslovnih prostorov in vseh drugih prostorov, ki so funkcionalno povezani s poslovnim prostorom,
3. poleg površin iz 2. točke tega člena, se štejejo za določitev nadomestila kot zazidana stavbna zemljišča tudi odprti prostori, ki se štejejo za poslovne površine in so navedeni v prvem odstavku 7. člena odloka.

Za nezazidana stavbna zemljišča se po tem odloku štejejo tista zemljišča, za katera je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih zgradb, ki niso namenjene za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave in da je na njih dopustna gradnja gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave.
Za določitev površin za odmero nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča se upošteva:
1. v primerih, kjer prostorsko izvedbeni akt določa gradbene parcele, se določi površina za odmero stavbnega zemljišča od celotne površine gradbene parcele, na kateri še ni zgrajena nobena stavba in za katero je s prostorsko izvedbenim aktom določeno, da je zazidljiva za stanovanjske ali poslovne stavbe,
2. v primerih, kjer prostorsko izvedbeni akt ne določa gradbenih parcel, se določi površina za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča od celotne površine zemljiških parcel, za katere je s prostorsko izvedbenim aktom določeno, da so zazidljiva za stanovanjske ali poslovne stavbe, pri čemer se upošteva:
a) kolikor stoji na površini zazidljivih parcel stavba, ki ima določeno gradbeno parcelo, se ta površina šteje kot zazidano stavbno zemljišče in se odšteje od površin zazidljivih parcel, preostali del površine pa predstavlja površino nezazidanega stavbnega zemljišča, od katerega se odmerja nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča,
b) kolikor stoji na površini zazidljivih parcel stavba, ki nima določene gradbene parcele, se do njene določitve za zazidano stavbno zemljišče šteje tisti del površine zemljiške parcele, na kateri stoji stavba (fundus), pomnožena s faktorjem 1.5, preostali del površine takšne zemljiške parcele pa se šteje za nezazidano stavbno zemljišče, od katerega se odmerja nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča samo v primeru, če je s prostorskim izvedbenim aktom določeno, da ga je mogoče opredeliti kot samostojno parcelo, na kateri je mogoče graditi stanovanjske ali poslovne stavbe in je ta površina zemljišča večja od 300 m2.
Kot podlago določitve gradbene parcele se šteje po tem odloku odločba o funkcionalnem zemljišču ali dokončno gradbeno dovoljenje. Za objekte, zgrajene pred uveljavitvijo zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, se glede na 46. člen tega zakona šteje, da imajo ti objekti gradbeno parcelo določeno in ta predstavlja seštevek površine zemljišča, na katerem stoji stavba (fundusa) in funkcionalnega zemljišča, potrebnega za njeno rabo.

V celoti se spremeni besedilo 8. člena odloka in se glasi:
Za nezazidana stavbna zemljišča se pri izračunu nadomestila upoštevajo površine zemljišč, ugotovljene v skladu s 3. členom odloka, ki se ovrednotijo glede na opremljenost s komunalno infrastrukturo iz 5. člena odloka, lege in namembnosti rabe stavbnega zemljišča iz 6. člena odloka ter upošteva korekcijski faktor 0,5.

V drugem odstavku 9. člena odloka se črta beseda »celotno« in za tretjim odstavkom doda nov odstavek, ki se glasi:
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se ne odmerja od zemljišč in objektov gospodarske javne infrastrukture.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. 1. 2004.