Na podlagi 3. člena zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91), 26. in 135. člena zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/02) in 10. člena statuta Občine Jesenice (Uradni list RS, št. 2/01) in 16. člena statuta Občine Kranjska Gora (UVG, št. 17/99, 28/00, 15/02), sta Občinski svet občine Jesenice na redni 12. seji dne 18. 12. 2003 in Občinski svet občine Kranjska Gora na redni 11. seji dne 22. 12. 2003 sprejel

S tem odlokom Občina Jesenice in Občina Kranjska Gora usklajujeta delovanje javnega zavoda Gornjesavski muzej Jesenice (v nadaljnjem besedilu: javni zavod) z določbami zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/02), urejata njegov status, razmerja med občinama soustanoviteljicama in javnim zavodom, ter urejata temeljna vprašanja glede organizacije, dejavnosti in načina financiranja javnega zavoda.
Soustanoviteljici javnega zavoda sta Občina Jesenice in Občina Kranjska Gora. Soustanoviteljske pravice in obveznosti občin soustanoviteljic izvajata župana, kolikor zakon oziroma ta odlok ne določata drugače.
Javni zavod opravlja dejavnost za območje Občine Jesenice in Občine Kranjska Gora. Javni zavod lahko opravlja dejavnost tudi za območje drugih občin, če se občini soustanoviteljici in javni zavod tako dogovorijo in sklenejo z zainteresiranimi občinami oziroma z drugimi osebami javnega prava ustrezne pogodbe.

Javni zavod je pravni naslednik Gornjesavskega muzeja Jesenice, s sedežem na Cesti Franceta Prešerna 45, Jesenice.
Muzej je bil ustanovljen 3. 7. 1951. Muzej je 20. 1. 1953 prešel v sestav železarne in se preimenoval v Tehniški muzej Železarne Jesenice. Sedež muzeja je od leta 1954 v Ruardovi graščini na Stari Savi na Jesenicah.
S sklepom skupščine Občine Jesenice št. 617-3/91 je bil ustanovljen Muzej Jesenice – odlok o ustanovitvi javnega zavoda Muzej Jesenice, (Uradni list RS, št. 94/91).
S poslovanjem je kot občinski javni zavod pričel dne 1. 7. 1992 in priključil še od leta 1984 organizirano muzejsko-galerijsko dejavnost pri Gledališču Toneta Čufarja.
Z odlokom o ustanovitvi (Uradni list RS, št. 42/97) je bilo usklajeno delovanje javnega zavoda Muzej Jesenice za področje Občine Kranjska Gora. Uvedena je bila dislocirana enota Kranjska Gora.
Z odlokom o ustanovitvi javnega zavoda Gornjesavski muzej Jesenice (Uradni list RS, št. 64/00) so kot soustanoviteljice javnega zavoda nastopile Občina Jesenice, Občina Žirovnica in Občina Kranjska Gora. Javni zavod je bil preimenovan v Gornjesavski muzej Jesenice.

Poslanstvo javnega zavoda je skrb za spoznavanje, ohranjanje in razumevanje kulturne in naravne dediščine gornjesavske regije, ter planinske in železarske dediščine širšega slovenskega prostora.
Z evidentiranjem, zbiranjem, hranjenjem, dokumentiranjem, preučevanjem in prezentiranjem kulturne dediščine, javni zavod ohranja zgodovinski spomin gornjesavske regije, železarstva kot ene temeljnih nacionalnih gospodarskih dejavnosti ter planinstva in ga preko obiskovalcev prenaša na prihodnje rodove. S svojimi javnosti dostopnimi zbirkami muzealij, dokumentarnega gradiva in podatkov ter ostalo dejavnostjo, ima muzej nepogrešljivo vlogo pri krepitvi identitete gornjesavske regije in oblikovanju zavesti o enotnem gospodarskem in kulturnem prostoru.
Svoje poslanstvo opravlja na podlagi zbirk z naslednjih področij:
– zgodovina železarstva in s tem povezanih dejavnosti,
– zgodovina planinstva in s tem povezanih dejavnosti,
– kulturna, krajevna in mestna zgodovina celotne gornjesavske regije,
– etnologija nosilcev omenjenih dejavnosti in prebivalcev gornjesavske regije,
– geologija in paleontologija gornjesavske regije.
Javni zavod je namenjen obiskovalcem vseh starostnih skupin, zlasti šolski mladini, starejšim obiskovalcem in strokovni javnosti, ki jim na sodoben način predstavlja kulturno in naravno dediščino in si prizadeva za oblikovanje pozitivnega odnosa do nje.

Ime javnega zavoda: Gornjesavski muzej Jesenice.
Skrajšano ime: GMJ.
Sedež javnega zavoda: Cesta Franceta Prešerna 45, Jesenice.
Javni zavod je pravna oseba.
Javni zavod je vpisan v sodni register: pri Okrožnem sodišču v Kranju, pod registrsko številko 1/2656/00.

Glede na namen zaradi katerega je javni zavod ustanovljen, opravlja znotraj javne službe naslednje naloge:
– varuje kulturno dediščino, ohranja materialne in vsebinske lastnosti predmetov, skupin predmetov oziroma objektov ali območij, ki so opredeljeni kot kulturna dediščina, skrbi za njihovo celovitost in neokrnjenost,
– zagotavlja javno dostopnost kulturne dediščine, ter omogoča njeno proučevanje in raziskovanje,
– skrbi za uveljavljanje in razvoj kulturne dediščine,
– evidentira, zbira, hrani, dokumentira, raziskuje, inventarizira, predstavlja in popularizira kulturno dediščino na podlagi zbiralne politike in poslanstva javnega zavoda,
– varuje, konzervira, restavrira in hrani zbirke, ter jih dopolnjuje v skladu s poslanstvom javnega zavoda,
– aktivno sodeluje na področju znanstvenega in kulturnega sodelovanja z drugimi muzeji ter raziskovalnimi ustanovami,
– razvija vlogo osrednjega muzeja za področje železarstva in planinstva, da bo prevzel ustrezne naloge v sodelovanju z mrežo muzejev ter v sodelovanju z muzejskimi partnerji in uporabniki
– posreduje podatke o kulturni dediščini s področja zgodovine tehnike in železarstva, zgodovine planinstva in naravne, etnološke ter zgodovinske dediščine Gornjesavske regije v register dediščine in skrbi za dostopnost podatkov javnosti,
– predstavlja kulturno, krajevno in mestno zgodovino celotne Gornjesavske regije, ter skrbi za njuno zbiranje in raziskovanje,
– pripravlja in izvaja pedagoške programe ter programe za težje prilagodljive družbene skupine,
– omogoča dostopnost do podatkov in programov telesno oviranim osebam,
– za ogled razstav je javni zavod odprt po sprejetem urniku in ceniku, ki sta javno objavljena,
– poleg stalne razstave vsaj enkrat letno pripravi študijske razstave iz svojih zbirk, pri razstavah sodeluje z domačimi in tujimi muzeji ter drugimi ustanovami,
– povezuje se s slovenskimi ustanovami v zamejstvu in po svetu za načrtno varovanje in hranjenje kulturne dediščine v skladu s poslanstvom in zbiralno politiko muzeja,
– se povezuje z drugimi muzeji na področju restavratorsko-konservatorske dejavnosti,
– letni program razstav in prireditev zaradi dostopnosti usklajuje z drugimi programi v občini in razstavnimi termini drugih muzejev,
– vodi interno strokovno knjižnico za področje svoje dejavnosti,
– izvaja arhivsko dejavnost nad gradivom, ki ga hrani,
– izvaja galerijsko in razstavno dejavnost,
– izdaja tiskano gradivo, video, zvočne in računalniške zapise, ki izhajajo iz poslanstva muzeja ter druge oblike promocijskega materiala s področja dejavnosti javnega zavoda,
– upravlja z nepremičninami, ki tvorijo javno infrastrukturo na področju kulture v skladu s pogodbo, ki jo sklene z ustanoviteljicama oziroma pristojnim ministrstvom.
Poleg nalog iz prejšnjega odstavka opravlja zavod tudi naslednje naloge:
– načrtuje in izvaja raziskovalno dejavnost v skladu s poslanstvom muzeja,
– evidentira premično kulturno dediščino po standardih UNESCO (Object ID) v skladu s poslanstvom muzeja,
– organizira in izvaja kongresne, protokolarne, izobraževalne, družabne in druge prireditve v prostorih javnega zavoda,
– organizira in izvaja razne oblike izobraževanja (tečaji, seminarji, umetniške delavnice ipd.) s področja dejavnosti oziroma kulture in umetnosti,
– oddaja prostore in tehnično opremo za izvedbo vseh vrst prireditev,
– založništvo publikacij vseh vrst, povezanih z dejavnostjo javnega zavoda,
– prodaja publikacij vseh vrst, likovnih del, replik eksponatov, izdelkov domače in umetne obrti, informativno-oglaševalskega gradiva, knjig, nosilcev zvoka in videokaset, spominkov ipd., zlasti s tematiko s področja naravne in kulturne dediščine, umetnosti itd.,
– izvaja gostinske storitve za obiskovalce razstav in drugih kulturnih prireditev ter za zaposlene,
– opravlja druge naloge v soglasju z občinama soustanoviteljicama.

Naloge ki jih zavod opravlja, so v skladu z uredbo o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije dejavnosti (Uradni list RS, št. 2/02) razvrščene, kakor sledi:
– DE/22.110 izdajanje knjig
– DE/22.130 izdajanje revij in periodike
– DE/22.140 izdajanje posnetih nosilcev zvočnega zapisa
– DE/22.150 drugo založništvo
– DE/22.220 drugo tiskarstvo
– DE/22.310 razmnoževanje zvočnih zapisov
– DE/22.320 razmnoževanje video zapisov
– DE/22.330 razmnoževanje računalniških zapisov
– G/52.470 trgovina na drobno s knjigami, časopisi, revijami, papirjem, pisalnimi potrebščinami
– G/52.471 dejavnost knjigarn
– G/52.486 trgovina na drobno z umetniškimi izdelki
– G/52.488 trgovina na drobno v drugih specializiranih prodajalnah, d.n.
– G/52.610 trgovina na drobno po pošti
– G/52.630 druga trgovina na drobno zunaj prodajaln
– H/55.302 dejavnost okrepčevalnic, samopostrežnih restavracij
– H/55.303 dejavnost slaščičarn, kavarn
– H/55.400 točenje pijač
– K/71.403 izposojanje drugih izdelkov široke porabe
– K/72.300 obdelava podatkov
– K/72.400 omrežne podatkovne storitve
– K/73.201 raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju družboslovja
– K/73.202 raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju humanistike
– K/74.400 oglaševanje
– K/74.810 fotografska dejavnost
– K/74.852 fotokopiranje in drugo razmnoževanje
– K/74.871 prirejanje razstav, sejmov in kongresov
– K/74.873 druge poslovne dejavnosti, d.n.
– M/80.421 dejavnost glasbenih in drugih umetniških šol
– M/80.422 drugo izobraževanje, izpolnjevanje in usposabljanje, d.n.
– O/92.110 snemanje filmov in videofilmov
– O/92.120 distribucija filmov in videofilmov
– O/92.310 umetniško ustvarjanje in poustvarjanje
– O/92.320 obratovanje objektov za kulturne prireditve
– O/92.340 druge razvedrilne dejavnosti
– O/92.511 dejavnost knjižnic
– O/92.512 dejavnost arhivov
– O/92.521 dejavnost muzejev
– O/92.522 varstvo kulturne dediščine
Javni zavod lahko sklepa pogodbe in opravlja druge pravne posle samo v okviru dejavnosti, ki je vpisana v sodni register.
Javni zavod lahko opravlja tudi drugo gospodarsko dejavnost, če je le-ta oziroma njen prihodek namenjen opravljanju muzejske dejavnosti, kot javne službe.

Organa javnega zavoda sta:
1. Direktor
2. Svet zavoda.

Direktor opravlja naloge programskega in poslovnega direktorja, zastopa, predstavlja in vodi poslovanje javnega zavoda, ter odgovarja za zakonitost in strokovnost dela javnega zavoda.

Pristojnosti direktorja:
– načrtuje, organizira in vodi delo in poslovanje muzeja,
– sprejema strateški načrt,
– sprejema program dela in finančni načrt,
– sprejema akt o organizaciji dela,
– sprejema akt o sistemizaciji delovnih mest,
– sprejema kadrovski načrt,
– sprejema načrt nabav osnovnih sredstev in investicijskega vzdrževanja,
– sprejema druge splošne akte, razen če ni s tem odlokom ali drugimi predpisi določeno, da jih sprejema ustanovitelj oziroma svet javnega zavoda,
– poroča soustanoviteljicama in svetu javnega zavoda o zadevah, ki lahko pomembno vplivajo na delovanje javnega zavoda,
– pripravi letno poročilo,
– izvršuje sklepe in odločitve sveta javnega zavoda in drugih organov,
– oblikuje predloge dodatnih programov in dodatnih storitev,
– skrbi za trženje storitev in določa cene javnih kulturnih dobrin in storitev,
– skrbi za promocijo javnega zavoda,
– skrbi za sodelovanje z drugimi zavodi in organizacijami,
– zagotavlja obveščanje delavcev v skladu s predpisi,
– zagotavlja javnost dela,
– določa podatke, ki se štejejo za poslovno tajnost,
– izvaja vse pristojnosti s področja delovnih razmerij v skladu z veljavnimi predpisi,
– odloča o disciplinski in odškodninski odgovornosti delavcev v skladu z veljavnimi predpisi,
– odloča o razporejanju delovnega časa in odreja delo preko polnega delovnega časa,
– določa plače o delovni uspešnosti in o napredovanju delavcev v skladu s predpisi,
– imenuje delovne skupine ali druga telesa za izvedbo določenih nalog ali preučitev posameznih vprašanj iz svoje pristojnosti,
– opravlja druga dela in naloge, ki jih določajo zakon in drugi predpisi, ta sklep in splošni akti javnega zavoda.
K aktom iz druge, tretje, četrte, pete, šeste, sedme in trinajste alinee tega člena, daje soglasje svet javnega zavoda.

Direktor zastopa in predstavlja javni zavod pred državnimi organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, ter v pravnih poslih z drugimi pravnimi in fizičnimi osebami neomejeno.
Izjemo predstavljajo pravni posli pridobitve stvarnega premoženja za potrebe javnega zavoda in pravni posli razpolaganja s stvarnim premoženjem, s katerim javni zavod upravlja.
Nepremično premoženje za potrebe delovanja javnega zavoda na območju Občine Jesenice in Občine Kranjska Gora pridobivata občini soustanoviteljici in ga preneseta javnemu zavodu v upravljanje. Z nepremičnim stvarnim premoženjem v lasti občin soustanoviteljic, s katerim zavod upravlja, razpolagata ustanoviteljici, vsaka na svojem območju.
Direktor mora pri vodenju poslov ravnati z javnimi sredstvi s skrbnostjo vestnega gospodarstvenika.

Direktorja javnega zavoda v funkcijo imenuje na podlagi javnega razpisa občina soustanoviteljica, ki je sedežna občina javnega zavoda, po predhodnem mnenju sveta javnega zavoda. Svet javnega zavoda je dolžan posredovati svoje mnenje v roku 30 dni od dne prejema zaprosila.
Za imenovanje direktorja je potrebno soglasje občine soustanoviteljice, ki ni sedežna občina. Občina soustanoviteljica se je dolžna o soglasju k imenovanju direktorja izreči v 60 dneh od prejema zaprosila za njegovo izdajo.
Postopek imenovanja izpelje tista od občin soustanoviteljic, kjer ima javni zavod svoj sedež. Ob prijavi na razpis je dolžan kandidat predložiti tudi predlog razvoja in dela javnega zavoda za mandatno obdobje.
Poleg javnega razpisa so lahko povabljeni posamezni kandidati tudi neposredno. Tudi v tem primeru, je dolžan kandidat predložiti tudi predlog razvoja in dela zavoda za mandatno obdobje.

Za direktorja je lahko imenovan kandidat, ki poleg splošnih pogojev izpolnjuje naslednje pogoje:
– ima univerzitetno izobrazbo ene izmed strok, zastopanih v nosilnih dejavnostih javnega zavoda,
– ima strokovni izpit iz muzejske stroke,
– ima najmanj 5 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 2 leti na vodstvenih delovnih mestih,
– poznavanje dela v javnem zavodu.
Pogodbo o zaposlitvi sklene z direktorjem svet javnega zavoda, za določen čas, čas trajanja mandata. Mandat direktorja traja pet let, po preteku mandata je lahko ponovno imenovan.

Direktorja med njegovo odsotnostjo nadomešča oseba, ki jo direktor posebej pooblasti za zastopanje v posameznih zadevah iz njegove pristojnost. V primeru daljše odsotnosti lahko direktor izda tudi generalno pooblastilo.

Direktor je lahko razrešen pred potekom mandata:
– iz razlogov, določenih v predpisih o javnih zavodih (med drugim: če direktor sam zahteva razrešitev; če nastopi kateri od razlogov, ko po predpisih o delovnih razmerjih preneha delovno razmerje po samem zakonu),
– če neutemeljeno ne uresničuje sklepov sveta javnega zavoda,
– če ne ravna po veljavnih predpisih in notranjih aktih javnega zavoda,
– če z nepravilnim ali nevestnim delom povzroči zavodu večjo škodo ali če zanemarja ali malomarno opravlja svoje naloge tako, da nastanejo ali bi lahko nastale hujše motnje pri opravljanju dejavnosti javnega zavoda,
– zaradi bistvenih sprememb dejavnosti, zaradi katere je ustanovljen zavod,
– zaradi prenosa ustanoviteljstva.

Občina soustanoviteljica, ki je direktorja imenovala, mora pred sklepom o razrešitvi pridobiti predhodno mnenje sveta javnega zavoda in soglasje občine soustanoviteljice za razrešitev, ter seznaniti direktorja o razlogih za razrešitev in mu dati možnost, da se o njih izjavi.
Svet zavoda je dolžan dati svoje mnenje v roku 30 dni od dne prejema zaprosila. Občina soustanoviteljica se je dolžna o soglasju za predčasno razrešitev direktorja izreči v 60. dneh od prejema zaprosila za njegovo izdajo.
Če svet javnega zavoda ne da mnenja k predlagani razrešitvi, oziroma, če se občina soustanoviteljica ne izreče o soglasju v roku, ki ga določa ta odlok se šteje, da je mnenje k razrešitvi pozitivno, oziroma soglasje za razrešitev podano.

Če direktorju predčasno preneha mandat, oziroma če nihče izmed prijavljenih kandidatov za direktorja ni imenovan, svet knjižnice imenuje vršilca dolžnosti izmed strokovnih delavcev knjižnice, oziroma izmed kandidatov, ki so se prijavili na razpis, vendar največ za eno leto.

Pristojnosti sveta javnega zavoda:
– nadzira zakonitost dela in poslovanja javnega zavoda,
– spremlja, analizira in ocenjuje delovanje javnega zavoda,
– predlaga soustanoviteljici revizijo poslovanja, ki jo lahko opravi tudi notranji revizor, pooblaščen s strani obeh soustanoviteljic,
– ocenjuje delo direktorja,
– daje soglasje k strateškemu načrtu, programu dela, finančnemu načrtu, sistemizaciji delovnih mest, organizaciji dela, kadrovskemu načrtu, načrtu nabav ter nadzira njihovo izvajanje,
– daje soglasje k cenam javnih kulturnih dobrin,
– daje predhodno mnenje k imenovanju direktorja javnega zavoda,
– daje ustanovitelju pobudo za razrešitev direktorja,
– daje predhodno mnenje k razrešitvi direktorja, razen če je sam dal pobudo za njegovo razrešitev,
– sklepa pogodbo o zaposlitvi z direktorjem in izvaja pravice in dolžnosti delodajalca v razmerju do direktorja,
– obravnava vprašanja s področja strokovnega dela javnega zavoda in daje direktorju mnenja, predloge in pobude za reševanje teh vprašanj,
– na predlog direktorja imenuje stalne ali občasne komisije za obravnavo vprašanj iz svoje pristojnosti,
– daje druge pobude in predloge v zvezi z delovanjem javnega zavoda,
– izvaja druge naloge v skladu z veljavnimi predpisi, tem sklepom in splošnimi akti javnega zavoda.

Svet javnega zavoda sestavlja sedem članov:
– dva predstavnika Občine Jesenice,
– dva predstavnika Občine Kranjska Gora,
– dva predstavnika uporabnikov,
– en predstavnik delavcev.
Mandat članov sveta javnega zavoda traja 5 let in so po preteku mandata lahko ponovno imenovani. Svetu javnega zavoda prične teči mandat z dnem konstituiranja.
Direktor je dolžan o prenehanju mandata obvestiti občini soustanoviteljici 90 dni pred potekom mandata članom sveta javnega zavoda.

Predstavnike občin soustanoviteljic v svetu javnega zavoda imenujeta pristojna organa Občine Jesenice in Občine Kranjska Gora.

Predstavnika delavcev javnega zavoda izvolijo delavci javnega zavoda na neposrednih in tajnih volitvah izmed sebe.
Volitve vodi (tričlanska) volilna komisija, ki jo imenuje direktor, za dobo 5 let. Volilna komisija najkasneje 60 dni pred iztekom mandata določi rokovnik za izvedbo volitev.
Posameznega kandidata predlagajo najmanj trije delavci. Kandidate lahko predlagajo tudi reprezentativni sindikati javnega zavoda. Volitve so veljavne, če se jih udeleži večina vseh zaposlenih v javnem zavodu.
Delavci glasujejo za vsakega kandidata posebej. Izvoljen je tisti kandidat, ki dobi največ opredeljenih glasov delavcev javnega zavoda, ki so se udeležili volitev.
Svet zavoda sprejme sklep o izvolitvi predstavnika delavcev zavoda na podlagi poročila volilne komisije.

Predstavnika uporabnikov imenuje v svet javnega zavoda direktor, na predlog Kulturniške zbornice RS.

Članu sveta javnega zavoda preneha mandat, oziroma je lahko razrešen pred potekom mandata za katerega je imenovan, če:
– sam zahteva razrešitev,
– se neopravičeno ne udeleži dveh sej zaporedoma, oziroma treh sej od štirih sklicanih,
– pri svojem delu v svetu zavoda vedoma krši predpise,
– ne opravlja svojih nalog, oziroma jih ne opravlja strokovno,
– če ga odpokliče organ, ki ga je imenoval v svet zavoda, po enakem postopku, kot velja za imenovanje,
– če članu sveta zavoda – predstavniku delavcev – preneha delovno razmerje v javnem zavodu.
Član sveta javnega zavoda se razreši po enakem postopku, kot je bil imenovan oziroma izvoljen.

V primeru predčasne razrešitve člana sveta javnega zavoda se za čas do izteka mandata imenuje oziroma izvoli nov član po enakem postopku, kot je bil imenovan oziroma izvoljen razrešeni član.
Nadomestno imenovanje oziroma izvolitev novega člana sveta javnega zavoda ni potrebno, če je prenehal mandat enemu članu in se bo mandat sveta javnega zavoda iztekel v roku 6 mesecev od dne prenehanja funkcije po 22. členu tega odloka.

Svet javnega zavoda sprejema odločitve iz svoje pristojnosti na sejah.
Seje sklicuje predsednik sveta, v njegovi odsotnosti pa njegov namestnik. Predsednik sveta mora sklicati sejo tudi, če to zahtevajo direktor, soustanoviteljici ali večina članov sveta javnega zavoda. Če predsednik sveta ne skliče seje, skliče sejo direktor javnega zavoda.
Prvo konstitutivno sejo sveta skliče direktor zavoda v roku 30 dni po imenovanju oziroma po izvolitvi članov v svet zavoda. Na prvi konstitutivni seji člani izmed sebe izvolijo predsednika in namestnika.

Svet javnega zavoda lahko veljavno sklepa, če je na seji prisotna večina članov sveta javnega zavoda.
Svet javnega zavoda odloča z večino opredeljenih glasov navzočih članov sveta. Člani sveta glasujejo javno z dvigovanjem rok, razen če se odločijo, da o posameznem predlogu odločitve glasujejo tajno.
Podrobnejše delovanje uredi svet javnega zavoda s poslovnikom.

Javni zavod je samostojna pravna oseba, ki nastopa v pravnem prometu v okviru svoje dejavnosti samostojno, z vsemi pravicami in obveznostmi, v svojem imenu in za svoj račun, ne more pa sklepati pravnih poslov pridobitve oziroma razpolaganja z nepremičninami.

Sredstva za izvajanje javne službe na področju muzejske dejavnosti pridobiva javni zavod:
– iz proračunskih sredstev ustanovitelja in iz drugih javnih sredstev,
– iz sredstev Evropske skupnosti,
– plačil uporabnikov za storitve javne službe,
– s prodajo blaga in storitev na trgu,
– iz sredstev občin, ki s pogodbo poverijo opravljanje muzejske dejavnosti javnemu zavodu,
– lahko pa tudi iz drugih virov (donacije, dotacije, sponzorstvo, kandidatura na javnih natečajih za sredstva iz nejavnih virov idr.) po predhodnem soglasju ustanovitelja.

Finančne obveznosti za izvajanje javne službe pokrivata občini soustanoviteljici in občine, ki sofinancirajo dejavnost javnega zavoda, kot to določa zakon, ki ureja javne finance za posredne proračunske porabnike, ter v skladu s sklenjenimi pogodbami. Javna sredstva se javnemu zavodu zagotavljajo v skladu z veljavno zakonodajo.

Javni zavod odgovarja za svoje obveznosti do višine sredstev, s katerimi razpolaga.
Za obveznosti zavoda subsidiarno odgovarjata občini soustanoviteljici do višine sredstev, ki se v tekočem letu zagotavljajo iz proračuna posamezne občine za delovanje javnega zavoda. Občini soustanoviteljici ne odgovarjata za druge obveznosti javnega zavoda.
Občine, ki s pogodbo poverijo opravljanje dejavnosti javnemu zavodu za njihovo območje, odgovarjajo za obveznosti zavoda do višine sredstev, ki so v občinskem proračunu posamezne občine namenjene za delo zavoda. Za druge obveznosti javnega zavoda odgovarjajo samo, če tako določa zakon ali posebna pogodba.

Presežek prihodkov nad odhodki javni zavod nameni za izvajanje in razvoj svoje dejavnosti. O načinu razpolaganja s presežkom odloča svet javnega zavoda na predlog direktorja in v soglasju z občinama soustanoviteljicama.
Izjemoma, če tako določa zakon je mogoče presežek prihodkov nad odhodki uporabiti tudi v druge namene. O takšnem načinu razpolaganja s presežkom odloča svet javnega zavoda na predlog direktorja in v soglasju z občinama soustanoviteljicama.

Javni zavod je dolžan obveščati občini soustanoviteljici o izvrševanju letnega programa dela, o rezultatih poslovanja, ter jima omogočiti vpogled v poslovne knjige.

Občini soustanoviteljici imata v razmerju do javnega zavoda še naslednje pravice in obveznosti:
– ugotavljata skladnost strateškega načrta in letnega programa dela javnega zavoda z razvojnimi programi občin,
– spremljata skladnost porabe sredstev, ki jih pridobi javni zavod z letnimi programi in finančnimi načrti,
– dajeta soglasje k programu dela in k finančnem načrtu, po predhodnem mnenju pristojnih odborov pri občinskih svetih občin soustanoviteljic,
– opravljata druge zadeve v skladu z zakonom, ustanovitvenim aktom in drugimi predpisi.

Občine, ki s pogodbo poverijo opravljanje muzejske dejavnosti (ali njenega dela) javnemu zavodu tudi za svoje območje, ter tako del dejavnosti zavoda tudi financirajo, imajo v razmerju do javnega zavoda pravice, kot jih določa veljavna zakonodaja in pravice, ki si jih zagotovijo s posebno pogodbo.
Stranke ki sklepajo pogodbo, opredeljeno v prvem odstavku tega člena so: občini ustanoviteljici, javni zavod in občina, ki dejavnost zavoda sofinancira.

Premoženje, s katerim javni zavod upravlja je last občin soustanoviteljic. Vsaka občina soustanoviteljica ima v lasti premoženje, ki leži na njenem območju.
Z nepremičnim premoženjem javni zavod upravlja s skrbnostjo dobrega gospodarja.
Z nepremičnim premoženjem javni zavod ne razpolaga. Vsi pravni posli, katerih predmet je nepremično premoženje, so v izključni pristojnosti občin soustanoviteljic. O pridobivanju in razpolaganju z nepremičnim premoženjem za potrebe javnega zavoda odločata občini soustanoviteljici, vsak na svojem območju.
S premičnim premoženjem upravlja javni zavod samostojno, v skladu z veljavnimi predpisi.

Javni zavod upravlja z:
– Ruardovo graščino na Jesenicah, kjer je sedež javnega zavoda in železarska ter paleontološka in etnološka zbirka (lastnik: Občina Jesenice),
– Kosovo graščino na Jesenicah, kjer so razstavni prostori muzeja in zbirka novejše zgodovine (lastnik: Občina Jesenice),
– Liznjekovo domačijo v Kranjski Gori, kjer so razstavni prostori in etnološka zbirka (lastnik: Občina Kranjska Gora),
– Triglavsko muzejsko zbirko v Mojstrani (lastnik: Občina Kranjska Gora),
Javni zavod upravlja tudi z vso opremo in muzejskimi predmeti, ki se nahajajo v zgoraj navedenih prostorih in pripadajočih depojih.
Po pogodbi lahko javni zavod upravlja tudi z nepremičninami, opremo in muzejskimi predmeti, ki se nahajajo na območju drugih občin.

Kot javna infrastruktura na področju kulture so bile razglašene naslednje nepremičnine in oprema v teh nepremičninah:
Muzejsko območje na Stari Savi:
– 902/3, dvorišče v izmeri 1352 m2;
– 902/4, posl. stavba v izmeri 824 m2;
– 906/2, stan. stavba v izmeri 160 m2,
– 908/1, dvorišče v izmeri 315 m2; 910/2, stan. stavba v izmeri 618 m2, porušen objekt v izmeri 655 m2, funkcionalni objekt v izmeri 4 m2, dvorišče v izmeri 3414 m2;
– 914, park v izmeri 180 m2;
– 915, posl. stavba v izmeri 293 m2, vse k.o. Jesenice;
Kosova graščina:
– 504 k.o. Jesenice.

Notranji akti javnega zavoda so:
– strateški načrt,
– program dela,
– akt o organizaciji dela,
– akt o sistemizaciji,
– kadrovski načrt,
– navodilo o žigih,
– pravilnik o splošnih pogojih poslovanja,
– letni delovni načrt javnega zavoda,
– pravilnik o varovanju osebnih podatkov,
– pravilnik o oddaji javnih naročil male vrednosti,
– pravilnik o varstvu pri delu,
– varnostna ocena s požarnim redom,
– drugo.
Pogoj za uveljavitev sprejetega akta je njegova objava na običajen način.

Akt o sistemizaciji delovnih mest v javnem zavodu sprejme direktor javnega zavoda, po predhodnem mnenju reprezentativnih sindikatov v javnem zavodu. K aktu o sistemizaciji delovnih mest da svoje soglasje svet javnega zavoda.
Podlaga za sprejem akta o sistemizaciji je enoten sklep, ki ga sprejmeta občini soustanoviteljici in občine, ki dejavnost zavoda sofinancirajo, če gre za dela, ki jih javni zavod izvaja za vse občine.
Podlaga za sprejem akta o sistemizaciji, za delovna mesta, ki se nanašajo samo na eno občino, je sklep soustanoviteljice oziroma občine, ki javni zavod sofinancira, če gre za dela, ki jih javni zavod izvaja samo za eno občino.

Svet javnega zavoda se konstituira najkasneje v 3 mesecih od uveljavitve tega odloka. Do takrat opravljajo naloge obstoječi organi.
Z dnem uveljavitve tega odloka nadaljuje z delom dosedanji direktor do izteka mandata za katerega je bil imenovan.

Akt o sistemizaciji delovnih mest in kadrovski načrt morata biti sprejeta najkasneje v 30 dneh po začetku veljavnosti tega odloka. Do sprejema novega akta o sistemizaciji velja obstoječi akt, če ni v nasprotju z zakoni in tem sklepom.

Soustanoviteljske pravice in dolžnosti do javnega zavoda, razen sprejemanja akta o ustanovitvi, njegovih sprememb, imenovanja članov sveta javnega zavoda in imenovanja direktorja javnega zavoda, ki jih izvršujeta občinska sveta občin soustanoviteljic, izvršujeta župana občin soustanoviteljic.

Z dnem uveljavitve tega odloka prenehata veljati odlok o ustanovitvi javnega zavoda Gornjesavski muzej Jesenice (Uradni list RS, št. 64/00), ter statut javnega zavoda, ki ju v celoti nadomesti ta odlok.

Ta odlok začne veljati dan po objavi v uradnem glasilu.