Na podlagi 2. člena zakona o knjižničarstvu (Uradni list RS, št. 87/01), 26. člena zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/02), 2. in 3. člena zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91), 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93) in 10. člena statuta Občine Jesenice (Uradni list RS, št. 2/01) je Občinski svet občine Jesenice na redni 12. seji dne 18. 12. 2003 sprejel
O D L O K
o ustanovitvi javnega zavoda Občinska knjižnica Jesenice
OPREDELITEV NAMENA
1. člen
S tem odlokom Občina Jesenice ustanavlja javni zavod Občinska knjižnica Jesenice (v nadaljevanju: javni zavod) zaradi zagotavljanja knjižnične dejavnosti, ki je z zakonom določena kot javna služba, katere izvajanje je v javnem interesu. Javni zavod opravlja dejavnost splošne knjižnice na območju Občine Jesenice.
Javni zavod lahko opravlja dejavnost tudi za druge občine, če sklene z njimi na podlagi 20. člena zakona o knjižničarstvu ustrezno pogodbo. Pogodba začne veljati, ko k njej da soglasje ustanovitelj Občina Jesenice.
STATUSNE DOLOČBE
2. člen
Ime in sedež, pravni status, ustanovitelj:
1. Ime javnega zavoda: Občinska knjižnica Jesenice.
2. Sedež: Trg Toneta Čufarja 4, Jesenice.
3. Zavod je samostojna pravna oseba.
4. Ustanoviteljica javnega zavoda je: Občina Jesenice, Cesta železarjev 6, Jesenice.
3. člen
Javni zavod Občinska knjižnica Jesenice je bil ustanovljen z odlokom o ustanovitvi javnega zavoda Občinska knjižnica Jesenice (Uradni list RS, št. 42/97, 14/00, 60/02 in 72/02).
Javni zavod Občinska knjižnica Jesenice je vpisan v sodni register Okrožnega sodišča v Kranju, pod vl. št. 1/165/00.
4. člen
Zavod ima okrogel žig s premerom 2 cm in z napisom Občinska knjižnica Jesenice.
Zavod ima svoj znak: V odprti knjigi so na levi strani nakazani trije listi, na desni strani pa je namesto strani znak za informiranje (afna). Znak je bele barve na podlagi (kvadrantu) opečnate barve. Znak simbolno predstavlja osnovno dejavnost knjižnice: hranjenje knjižničnega gradiva in informiranje, s svojo razprtostjo pa kaže, da je vsebina knjižnice namenjena vsem ljudem brez omejitev.
DEJAVNOST JAVNEGA ZAVODA
5. člen
Glede na namen, za katerega je bil javni zavod ustanovljen opravlja funkcijo matične knjižnice za svoje območje in skrbi za razvoj knjižničarske mreže, usklajuje delo knjižnic, skrbi za strokovno delo knjižničarjev, nudi strokovno pomoč drugim knjižnicam idr.
Javni zavod upravlja z nepremičninami, ki tvorijo javno infrastrukturo na področju kulture v skladu s pogodbo, ki jo sklene z ustanoviteljem, občino, ki dejavnost zavoda sofinancira, oziroma pristojnim ministrstvom.
6. člen
Javni zavod se v skladu z uredbo o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije dejavnosti (Uradni list RS, št. 2/02) registrira za opravljanje naslednje dejavnosti:
DE 22.110 izdajanje knjig
DE 22.120 izdajanje časopisov
DE 22.130 izdajanje revij in periodike
DE 22.140 izdajanje posnetih nosilcev zvočnega zapisa
DE 22.150 drugo založništvo
DE 22.220 drugo tiskarstvo
DE 22.230 knjigoveštvo
DE 22.330 razmnoževanje računalniških zapisov
G 52.120 trgovina na drobno v drugih nespecializiranih prodajalnah
G 52.471 dejavnost knjigarn
G 52.472 trgovina na drobno s časopisi, revijami
G 52.500 trgovina na drobno z rabljenim blagom
G 52.630 druga trgovina na drobno zunaj prodajaln
K 72.400 omrežne podatkovne storitve
K 73.201 raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju družboslovja
K 73.202 raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju humanistike
K 74.852 fotokopiranje in drugo razmnoževanje
K 74.871 prirejanje razstav, sejmov in kongresov
K 74.873 druge poslovne dejavnosti, d.n.
M 80.422 drugo izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje, d.n.
O/92.320 obratovanje objektov za kulturne prireditve
O/92.340 druge razvedrilne dejavnosti
O 92.511 dejavnost knjižnic
O/92.522 varstvo kulturne dediščine
Javni zavod lahko sklepa pogodbe in opravlja druge pravne posle samo v okviru dejavnosti, ki je vpisana v sodni register.
Javni zavod lahko opravlja tudi drugo gospodarsko dejavnost, če je le-ta oziroma njen prihodek namenjen opravljanju knjižnične dejavnosti, kot javne službe.
ORGANI JAVNEGA ZAVODA
7. člen
Organa javnega zavoda sta:
1. Direktor,
2. Svet zavoda.
Direktor
8. člen
Javni zavod predstavlja, zastopa in vodi direktor.
Direktor odgovarja za zakonitost in strokovnost dela zavoda.
Direktor opravlja funkcijo poslovnega in programskega direktorja.
9. člen
Pristojnosti direktorja so:
– načrtuje, organizira delo in poslovanje javnega zavoda,
– sprejema strateški načrt,
– sprejema programe dela,
– sprejema akt o organizaciji dela,
– sprejema akt o sistemizaciji delovnih mest,
– sprejema kadrovski načrt,
– sprejema načrt nabav osnovnih sredstev in investicijskega vzdrževanja,
– sprejema druge splošne in posamične akte zavoda, kolikor jih ne sprejema ustanovitelj oziroma svet javnega zavoda,
– poroča ustanovitelju in svetu javnega zavoda o zadevah v zvezi z delovanjem javnega zavoda,
– pripravi letno poročilo,
– izvršuje sklepe in odločitve sveta javnega zavoda in drugih organov,
– oblikuje predloge dodatnih programov in dodatnih storitev,
– skrbi za trženje javnih kulturnih dobrin in storitev in določa cene storitev,
– skrbi za promocijo javnega zavoda,
– skrbi za sodelovanje z drugimi zavodi in organizacijami,
– zagotavlja obveščanje delavcev v skladu s predpisi,
– zagotavlja javnost dela,
– določa podatke, ki se štejejo za poslovno tajnost,
– odloča o izbiri kandidatov za objavljena prosta delovna mesta,
– razporeja delavce,
– skrbi za uresničevanje pravic delavcev, ki izhajajo iz delovnega razmerja,
– odloča o disciplinski in odškodninski odgovornosti delavcev,
– imenuje delovne skupina ali druga telesa za izvedbo določenih nalog ali preučitev posameznih vprašanj iz svoje pristojnosti opravlja druge naloge v skladu z zakoni oziroma drugimi splošnimi pravnimi akti.
K aktom iz druge, tretje, četrte, pete, šeste, sedme in trinajste alinee daje soglasje svet javnega zavoda.
10. člen
Direktor zastopa in predstavlja javni zavod pred državnimi organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, ter v pravnih poslih z drugimi pravnimi in fizičnimi osebami neomejeno.
Izjemo predstavljajo pravni posli pridobitve stvarnega premoženja za potrebe javnega zavoda in pravni posli razpolaganja s stvarnim premoženjem, s katerim javni zavod upravlja.
Nepremično premoženje za potrebe delovanja javnega zavoda na območju Občine Jesenice pridobiva ustanovitelj in ga prenese javnemu zavodu v upravljanje. Z nepremičnim stvarnim premoženjem v lasti ustanovitelja, s katerim zavod upravlja, razpolaga ustanovitelj.
Pri vodenju poslov mora direktor ravnati z javnimi sredstvi s skrbnostjo vestnega gospodarstvenika.
11. člen
Direktorja javnega zavoda v funkcijo imenuje svet javnega zavoda na podlagi javnega razpisa.
Postopek javnega razpisa vodi svet javnega zavoda. Ob prijavi na razpis je dolžan kandidat predložiti tudi predlog razvoja in dela javnega zavoda za mandatno obdobje.
12. člen
Svet zavoda mora pred imenovanjem direktorja pridobiti soglasje ustanovitelja in mnenje občin, ki na javni zavod s pogodbo prenesejo opravljanje knjižnične dejavnosti za svoje območje.
Svet zavoda mora pred imenovanjem direktorja pridobiti tudi mnenje strokovnih delavcev knjižnice. Strokovni delavci o mnenju glasujejo tajno.
Soglasje in mnenja se nanašajo na kandidata za direktorja, ki ga predlaga svet knjižnice izmed tistih prijavljenih kandidatov, ki izpolnjujejo razpisne pogoje.
Če občine oziroma strokovni delavci soglasja oziroma mnenj ne dajo v roku 60 dni od prejema pisnega zaprosila sveta zavoda, se šteje, da so bila soglasja dana oziroma mnenja pozitivna.
13. člen
Za direktorja je lahko imenovan kandidat, ki ob splošnih pogojih, ki jih določa zakon, izpolnjuje tudi naslednje posebne pogoje:
– univerzitetna izobrazba družboslovne usmeritve (humanistične smeri) in najmanj 5 let delovnih izkušenj v knjižničarstvu, od tega najmanj 2 leti na vodstvenih delovnih mestih,
– opravljen bibliotekarski izpit,
– poznavanje dela v javnem zavodu.
Svet zavoda imenuje direktorja z večino glasov vseh članov sveta.
Pogodbo o zaposlitvi sklene z direktorjem svet javnega zavoda, za določen čas, čas trajanja mandata. Mandat direktorja traja 5 let in je lahko po preteku mandata ponovno imenovan.
14. člen
V primeru direktorjeve odsotnosti ali zadržanosti nadomešča direktorja delavec javnega zavoda, ki ga pooblasti direktor. Pisno pooblastilo določa obseg, vsebino in trajanje pooblastila.
15. člen
Direktor je lahko razrešen pred potekom mandata, če:
– iz razlogov, določenih v predpisih o javnih zavodih (med drugim: če direktor sam zahteva razrešitev; če nastopi kateri od razlogov, ko po predpisih o delovnih razmerjih preneha delovno razmerje po samem zakonu),
– če neutemeljeno ne uresničuje sklepov sveta javnega zavoda,
– če ne ravna po veljavnih predpisih in notranjih aktih javnega zavoda,
– če z nepravilnim ali nevestnim delom povzroči zavodu večjo škodo, ali če zanemarja ali malomarno opravlja svoje naloge tako, da nastanejo ali bi lahko nastale hujše motnje pri opravljanju dejavnosti javnega zavoda,
– zaradi bistvenih sprememb dejavnosti, zaradi katere je ustanovljen zavod,
– zaradi prenosa ustanoviteljstva.
16. člen
V postopku razrešitve mora svet javnega zavoda direktorja pisno seznaniti z razlogi za razrešitev ter mu dati možnost, da se o navedbah izjavi.
Pred razrešitvijo pridobi svet javnega zavoda soglasje ustanovitelja in mnenje občin, ki na javni zavod s pogodbo prenesejo opravljanje knjižnične dejavnosti za svoje območje.
Svet javnega zavoda mora pred razrešitvijo direktorja pridobiti tudi mnenje strokovnih delavcev knjižnice. Strokovni delavci o mnenju glasujejo tajno.
17. člen
Če direktorju predčasno preneha mandat, oziroma če nihče izmed prijavljenih kandidatov za direktorja ni imenovan, svet knjižnice imenuje vršilca dolžnosti izmed strokovnih delavcev knjižnice, oziroma izmed kandidatov, ki so se prijavili na razpis, vendar največ za eno leto.
Svet javnega zavoda
18. člen
Pristojnosti sveta javnega zavoda so:
– nadzira zakonitost dela in poslovanja javnega zavoda,
– spremlja, analizira in ocenjuje delovanje javnega zavoda,
– predlaga ustanovitelju revizijo poslovanja,
– ocenjuje delo direktorja,
– daje soglasje k strateškemu načrtu, programu dela, finančnemu načrtu, sistemizaciji delovnih mest, organizaciji dela, kadrovskemu načrtu, načrtu nabav in nadzoruje njihovo izvajanje,
– daje soglasje k cenam javnih kulturnih dobrin oziroma storitev zavoda,
– imenuje in razrešuje direktorja javnega zavoda,
– sklepa pogodbo o zaposlitvi z direktorjem in izvaja pravice in dolžnosti delodajalca v razmerju do direktorja,
– predlaga ustanovitelju spremembo ali razširitev dejavnosti,
– obravnava vprašanja s področja strokovnega dela javnega zavoda in daje direktorju mnenja, predloge in pobude za reševanje teh vprašanj,
– na predlog direktorja imenuje stalne ali občasne komisije za obravnavo vprašanj iz svoje pristojnosti,
– daje druge pobude in predloge v zvezi z delovanjem javnega zavoda,
– odloča o drugih zadevah iz svoje pristojnosti.
19. člen
Svet javnega zavoda Občinska knjižnica Jesenice sestavljajo:
– trije predstavniki ustanovitelja,
– en predstavnik delavcev zavoda,
– en predstavnik uporabnikov.
Mandat članov sveta zavoda traja 5 let in so po preteku mandata lahko ponovno imenovani. Svetu javnega zavoda začne teči mandat z dnem konstituiranja.
Direktor je dolžan o prenehanju mandata obvestiti občino ustanoviteljico 90 dni pred potekom mandata članom sveta javnega zavoda.
20. člen
Predstavnike ustanovitelja v svetu zavoda imenuje pristojni organ Občine Jesenice.
21. člen
Predstavnika delavcev zavoda izvolijo delavci zavoda na neposrednih in tajnih volitvah izmed sebe.
Volitve vodi tričlanska volilna komisija, ki jo imenuje direktor, za dobo 5 let. Volilna komisija najkasneje 60 dni pred iztekom mandata določi rokovnik za izvedbo volitev.
Posameznega kandidata predlagajo najmanj trije delavci. Kandidate lahko predlagajo tudi reprezentativni sindikati javnega zavoda. Volitve so veljavne, če se jih udeleži večina vseh zaposlenih v javnem zavodu.
Delavci glasujejo za vsakega kandidata posebej.
Izvoljen je tisti kandidat, ki dobi največ opredeljenih glasov delavcev javnega zavoda, ki so se udeležili volitev.
Svet zavoda sprejme sklep o izvolitvi predstavnika delavcev zavoda na podlagi poročila volilne komisije.
22. člen
Predstavnika uporabnikov imenuje direktor javnega zavoda na predlog Kulturniške zbornice RS.
23. člen
Članu sveta zavoda preneha mandat pred potekom dobe, za katero je bil imenovan oziroma izvoljen, če:
– sam zahteva razrešitev,
– se neopravičeno ne udeleži dveh sej zaporedoma oziroma treh sej od štirih sklicanih,
– pri svojem delu v svetu zavoda vedoma krši predpise,
– ne opravlja svojih nalog, oziroma jih ne opravlja strokovno,
– če ga odpokliče organ, ki ga je imenoval v svet zavoda, po enakem postopku kot velja za imenovanje,
– če članu sveta zavoda – predstavniku delavcev – preneha delovno razmerje v javnem zavodu.
Člana sveta zavoda razreši oziroma odpokliče tisti organ, ki ga je imenoval.
24. člen
V primeru predčasnega prenehanja mandata člana sveta zavoda svet zavoda takoj začne aktivnosti za nadomestno imenovanje oziroma izvolitev drugega člana.
Nadomestno imenovanje oziroma izvolitev novega člana sveta zavoda ni potrebno, če je prenehal mandat enemu članu in se bo mandat sveta zavoda iztekel v roku 6 mesecev od dne prenehanja funkcije po 23. členu tega odloka.
25. člen
Svet zavoda sprejema odločitve iz svoje pristojnosti na sejah.
Seje sklicuje predsednik sveta, v njegovi odsotnosti pa njegov namestnik. Predsednik sveta mora sklicati sejo tudi, če to zahtevajo direktor, ustanovitelj ali večina članov sveta. Če predsednik sveta odkloni sklic, skliče sejo direktor zavoda.
Prvo konstitutivno sejo sveta skliče direktor zavoda v roku 30 (trideset) dni po imenovanju oziroma po izvolitvi članov v svet zavoda. Na prvi konstitutivni seji člani izmed sebe izvolijo predsednika in namestnika.
26. člen
Svet zavoda lahko veljavno sklepa, če je na seji prisotna večina članov sveta zavoda.
Svet zavoda odloča z večino opredeljenih glasov članov sveta. Člani sveta glasujejo javno z dvigovanjem rok, razen če se odločijo, da o posameznem predlogu odločitve glasujejo tajno.
Delo sveta zavoda podrobneje ureja poslovnik o delu sveta zavoda.
NOTRANJA ORGANIZACIJA
27. člen
Na sedežu zavoda je zavod organiziran v naslednjih oddelkih:
– oddelek za odrasle,
– oddelek za otroke,
– oddelek za obdelavo knjižničnega gradiva,
– čitalnice,
– uprava,
– arhiv.
Javni zavod ima še naslednje krajevne knjižnice na območju Občine Jesenice:
– Hrušica,
– Javornik – Koroška Bela.
Zavod ima lahko tudi druge krajevne knjižnice na območju drugih občin po pogodbah, sklenjenih v skladu z 20. členom zakona o knjižničarstvu.
28. člen
Krajevne knjižnice imajo svoj žig z imenom knjižnice. Žige uporabljajo izključno za označevanje gradiva, članskih izkaznic, opominov, obvestil, ipd. Obliko in število žigov ureja navodilo, ki ga izda direktor zavoda.
ZAGOTAVLJANJE SREDSTEV ZA DELOVANJE JAVNEGA ZAVODA
29. člen
Javni zavod je samostojna pravna oseba, ki nastopa v pravnem prometu v okviru svoje dejavnosti samostojno, z vsemi pravicami in obveznostmi, v svojem imenu in za svoj račun, ne more pa sklepati pravnih poslov, katerih predmet je pridobitev oziroma razpolaganje z nepremičninami.
30. člen
Sredstva za izvajanje javne službe na področju knjižnične dejavnosti pridobiva javni zavod:
– iz proračunskih sredstev ustanovitelja in drugih javnih sredstev,
– iz sredstev Evropske skupnosti,
– plačil uporabnikov za storitve javne službe,
– s prodajo blaga in storitev na trgu,
– iz sredstev občin, ki s pogodbo poverijo opravljanje knjižnične dejavnosti javnemu zavodu,
– lahko pa tudi iz drugih virov (donacije, dotacije, sponzorstvo, kandidatura na javnih natečajih za sredstva iz nejavnih virov, idr.) po predhodnem soglasju ustanovitelja.
31. člen
Finančne obveznosti za izvajanje javne službe pokrivajo ustanovitelj in občine, ki sofinancirajo dejavnost javnega zavoda, kot to določa zakon, ki ureja javne finance za posredne proračunske porabnike, ter v skladu s sklenjenimi pogodbami. Javna sredstva se javnemu zavodu zagotavljajo v skladu z veljavno zakonodajo.
32. člen
Javni zavod odgovarja za svoje obveznosti do višine sredstev, s katerimi razpolaga.
Ustanovitelj in občine, ki s pogodbo poverijo opravljanje knjižnične dejavnosti javnemu zavodu, subsidiarno odgovarjajo za obveznosti zavoda do višine sredstev, ki so v občinskem proračunu posamezne občine namenjene za delo zavoda. Za druge obveznosti zavoda odgovarjajo samo, če tako določa zakon ali posebna pogodba.
33. člen
Presežek prihodkov nad odhodki sme javni zavod uporabiti le za opravljanje dejavnosti zavoda. O načinu razpolaganja s presežkom odloča svet javnega zavoda na predlog direktorja in v soglasju z ustanoviteljem.
Izjemoma, če tako določa zakon, je mogoče presežek prihodkov nad odhodki uporabiti tudi v druge namene. O takšnem načinu razpolaganja s presežkom odloča svet javnega zavoda na predlog direktorja in v soglasju z ustanoviteljem.
34. člen
Javni zavod je dolžan obveščati ustanovitelja o izvrševanju letnega programa dela in o rezultatih poslovanja ter mu omogočiti vpogled v poslovne knjige.
35. člen
Ustanovitelj ima v razmerju do javnega zavoda naslednje pravice:
– ugotavlja skladnost strateškega načrta in letnega programa dela javnega zavoda z razvojnimi programi občine,
– spremlja skladnost porabe sredstev, ki jih pridobi javni zavod z letnimi programi in finančnimi načrti,
– daje soglasje k programu dela in k finančnem načrtu, po predhodnem mnenju pristojnih odborov občine ustanoviteljice,
– daje soglasje k imenovanju direktorja javnega zavoda,
– opravlja druge zadeve v skladu z zakonom, ustanovitvenim aktom in drugimi predpisi.
36. člen
Občine, ki s pogodbo poverijo javnemu zavodu opravljanje knjižnične dejavnosti za svoje območje, imajo v razmerju do javnega zavoda pravice, kot jih določa veljavna zakonodaja in pravice, ki si jih zagotovijo s pogodbo o zagotavljanju knjižnične dejavnosti kot javne službe po 20. členu zakona o knjižničarstvu.
37. člen
Premoženje, ki ga ustanovitelj daje javnemu zavodu v upravljanje je last občine ustanoviteljice.
Z nepremičnim premoženjem javni zavod upravlja s skrbnostjo dobrega gospodarja. Z nepremičnim premoženjem javni zavod ne razpolaga. Vsi pravni posli, katerih predmet je nepremično premoženje, so v izključni pristojnosti občine ustanoviteljice. O pridobivanju in razpolaganju z nepremičnim premoženjem za potrebe javnega zavoda odloča ustanovitelj.
S premičnim premoženjem upravlja javni zavod samostojno, v skladu z veljavnimi predpisi.
38. člen
Premoženje, ki ga ustanovitelj daje javnemu zavodu v upravljanje:
Sedež zavoda – poslovni prostori v izmeri 192 m2 v 1. nadstropju stare poslovne stavbe in 648 m2 v pritličju nove stavbe »Prireditveni center Jesenice«, Čufarjev trg 4, Jesenice, (skupaj 840 m2) na naslednjih parc. št.:
– parc. št. 953/1, k.o. Jesenice,
– parc. št. 953/3, k.o. Jesenice,
– parc. št. 936/2, k.o. Jesenice,
– parc. št. 942/3 k.o. Jesenice.
Krajevne knjižnice:
– Javornik – Koroška Bela, Cesta Borisa Kidriča 37c, Jesenice, 59 m2,
– Hrušica, Hrušica 55a, Hrušica, pritličje, 20 m2.
Javni zavod je dolžan zagotavljati polno izkoriščenost navedenih nepremičnin, ki služijo kot javna kulturna infrastruktura.
Javni zavod upravlja tudi z vso opremo in predmeti, ki se nahajajo v zgoraj navedenih prostorih in pripadajočih depojih.
Po pogodbi lahko javni zavod upravlja tudi z nepremičninami, opremo in predmeti, ki se nahajajo na območju drugih občin.
NOTRANJI PRAVNI AKTI JAVNEGA ZAVODA
39. člen
Notranji pravni akti javnega zavoda so:
– strateški načrt,
– program dela,
– akt o organizaciji dela,
– akt o sistemizaciji,
– kadrovski načrt,
– navodilo o žigih,
– pravilnik o splošnih pogojih poslovanja,
– letni delovni načrt knjižnice,
– pravilnik o varovanju osebnih podatkov,
– pravilnik o oddaji javnih naročil male vrednosti,
– pravilnik o varstvu pri delu,
– varnostna ocena s požarnim redom,
– drugo.
Pogoj za uveljavitev sprejetega akta je njegova objava na običajen način.
40. člen
Akt o sistemizaciji delovnih mest v javnem zavodu sprejme direktor javnega zavoda po predhodnem mnenju reprezentativnih sindikatov v javnem zavodu. K aktu o sistemizaciji delovnih mest da svoje soglasje svet javnega zavoda.
Podlaga za sprejem akta o sistemizaciji je enoten sklep, ki ga sprejmejo ustanovitelj in občine, ki dejavnost zavoda sofinancirajo, če gre za dela, ki jih javni zavod izvaja za vse občine.
Podlaga za sprejem akta o sistemizaciji za delovna mesta, ki se nanašajo samo na eno občino, je sklep občine, ki zavod sofinancira, če gre za dela, ki jih javni zavod izvaja za to občino.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
41. člen
Svet zavoda se konstituira najkasneje v 3 mesecih od uveljavitve odloka o ustanovitvi javnega zavoda. Do takrat opravljajo nujne naloge obstoječi organi. Z dnem uveljavitve tega odloka nadaljuje z delom dosedanji direktor do izteka mandata, za katerega je bil imenovan.
42. člen
Akt o sistemizaciji delovnih mest in kadrovski načrt morata biti sprejeta najkasneje v 30 dneh po začetku veljavnosti tega odloka. Do sprejema novega akta o sistemizaciji velja obstoječi akt, če ni v nasprotju z zakoni in tem sklepom.
43. člen
Ustanoviteljske pravice in dolžnosti do javnega zavoda, razen sprejemanja akta o ustanovitvi oziroma njegovih sprememb, imenovanja članov sveta zavoda in soglasja k imenovanju direktorja javnega zavoda, ki jih izvršuje Občinski svet občine Jesenice, izvršuje župan Občine Jesenice.
44. člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o ustanovitvi javnega zavoda Občinska knjižnica Jesenice (Uradni list RS, št. 42/97 in sprem.) ter statut javnega zavoda Občinska knjižnica Jesenice, ki ju v celoti nadomesti ta odlok.
45. člen
Do sklenitve posebnih pogodb o delovanju in sofinanciranju dejavnosti javnega zavoda za Občino Kranjska Gora in Občino Žirovnica ostane v veljavi pogodba o zagotavljanju kriterijev za delovanje javnega zavoda Občinska knjižnica Jesenice.
46. člen
Direktor poskrbi za vpis na podlagi tega odloka v sodni register.
47. člen
Ta odlok začne veljati 1. 1. 2004.
Št. 012-12/2003
Jesenice, dne 18. decembra 2003.
Župan
Občine Jesenice
Boris Bregant, univ. dipl. inž. str. l. r.
