Na podlagi 218. člena zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02), zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02), 56. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS, št. 44/97) v povezavi z 58. in 63. členom zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84, 33/89 ter Uradni list RS, št. 24/92) ter na podlagi 24. člena statuta Občine Žalec (Uradni list RS, št. 37/99, 43/00, 37/01, 25/02, 5/03) je Občinski svet občine Žalec na seji dne 18. 12. 2003 sprejel

Ta odlok določa območja, na katerih se v Občini Žalec plačuje nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč (v nadaljevanju: nadomestilo), merila za določitev višine nadomestila neposrednim uporabnikom stavbnih zemljišč ter merila za oprostitev plačila nadomestila.

Na območju Občine Žalec se plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča znotraj meje, določene s prostorskimi akti Občine Žalec, na območjih krajevnih skupnosti: Galicija, Gotovlje, Griže, Levec, Liboje, Petrovče, Ponikva, Šempeter, Vrbje in mestne skupnosti Žalec.
Nadomestilo se plačuje, če so stavbna zemljišča opremljena najmanj z vodovodnim in električnim omrežjem.
Nadomestilo se plačuje za zazidano in nezazidano stavbno zemljišče.

Za zazidana stavbna zemljišča štejejo tista zemljišča, na katerih so gradbene parcele z zgrajenimi stavbami in gradbenimi inženirskimi objekti, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tista zemljišča, na katerih se je na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja začelo z gradnjo stavb in gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture. Če določena stavba gradbene parcele še nima določene, so do njene določitve za zazidano stavbno zemljišče šteje tisti del površine zemljiške parcele, na kateri stoji takšna stavba (fundus), pomnožena s faktorjem 1,5, preostali del površine takšne zemljiške parcele pa se šteje za nezazidano stavbno zemljišče.

Za nezazidana stavbna zemljišča štejejo tista zemljišča, za katera je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjene za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave in da je na njih dopustna gradnja gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave.

Zavezanec za plačilo nadomestila je lastnik, imetnik pravice uporabe ali drug neposredni uporabnik stavbnega zemljišča, stavbe ali dela stavbe (najemnik, zakupnik, uživalec).

Odločbo o odmeri nadomestila izda zavezancu Ministrstvo za finance, Davčna uprava RS, Davčni urad Celje, izpostava Žalec (v nadaljevanju: davčni urad). Davčni urad začne postopek za odmero nadomestila na podlagi prijave zavezanca ali na podlagi podatkov o stavbnem zemljišču, ki jih posreduje davčnemu uradu Občinska uprava občine Žalec.
Za vse postopke v zvezi z odmero, pobiranjem, vračanjem, izterjavo, odpisom zaradi neizterljivosti, zastaranja in plačila obresti v zvezi z nadomestilom se uporabljajo določbe zakona o davčnem postopku.

Nadomestilo za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča se določi od gradbene parcele določene bodisi po dokončnem gradbenem dovoljenju ali po odločbi o določitvi funkcionalnega zemljišča po 46. členu zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor. Če pa določena stavba gradbene parcele še nima določene, se do njene določitve za zazidano stavbno zemljišče šteje tisti del površine zemljiške parcele, na kateri stoji takšna stavba (fundus), pomnožena s faktorjem 1,5, preostali del površine takšne zemljiške parcele pa se šteje za nezazidano stavbno zemljišče. Za takšen preostanek površine se nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča odmerja samo v primeru, če je s prostorskim izvedbenim aktom določeno, da ga je mogoče opredeliti kot samostojno gradbeno parcelo.

Površina za odmero nadomestila se določi od tlorisne površine stanovanja, počitniške hiše, poslovnega prostora ali zapuščenega objekta.
Za tlorisno površino se šteje:
1. pri stanovanjskem in počitniškem prostoru koristna površina posameznega stanovanja oziroma počitniške hiše (vključujoč vse pomožne in tehnične prostore) ugotovljena po določilih stanovanjskega zakona ter tlorisna površina prosto stoječih garaž.
2. pri poslovnem prostoru in zapuščenem objektu etažna tlorisna površina poslovnega prostora ali zapuščenega objekta in vseh prostorov, ki so funkcionalna celota s poslovnim prostorom.
Za zapuščene objekte se štejejo objekti, če se ugotovita oba kriterija za stanje objekta:
– nenaseljen objekt, brez stanovalcev ali poslovne dejavnosti,
– nevzdrževan zunanji videz objekta ali pripadajočega stavbnega zemljišča.

Po tem odloku se šteje kot poslovni prostor tudi:
– površina nepokritih skladišč, internih parkirišč,
– površine, namenjene delavnicam na prostem,
– javne površine, namenjene trajni ali začasni pridobitni dejavnosti: gostinski vrtovi, kioski in samostojne stojnice, razstave in sejmi, vodne in obvodne površine, ki niso vodna zemljišča po zakonu o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 110/02),
– površine, namenjene začasnim odlagališčem odpadkov in nasipom zemlje,
– kamnolomi, glinokopi in peskokopi (objekti za poslovne dejavnosti – pisarne, skladišča in druge utrjene površine – ceste, odprta skladišča in podobno, ki se izločijo iz pridobivalnega prostora),
– površine za obratovanje bencinskih servisov (celotna gradbena parcela),
– površine za dejavnosti ob avtocesti (pridobitne dejavnosti ali parkiranje),
– odprte športno rekreacijske površine namenjene pridobitni dejavnosti (površine igrišč in spremljajočih objektov),
– površine na katerih so grajeni daljnovodi, telekomunikacijski objekti, površine tranzitnih in prenosnih omrežij za izvajanje poslovne dejavnosti transporta plinastih goriv ter vsi ostali infrastrukturni objekti, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture po zakonu o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02)
– ter druge površine, ki so namenjene za opravljanje poslovne dejavnosti.
Za določitev nadomestila za uporabo javnih površin se upošteva velikost površin po določilih odloka o komunalnih taksah v Občini Žalec in sklenjeni pogodbi za uporabo javnih površin.
Površine nepokritih skladišč, internih parkirišč, delavnic na prostem ipd. se določijo po vrsti rabe iz zemljiška katastra, pri čemer šteje za zazidano stavbno zemljišče vsako zemljišče, ki je opredeljeno po pravilniku o vodenju vrste rabe zemljišč v zemljiškem katastru (Uradni list SRS, št. 41/82 in Uradni list RS, št. 52/00 – ZENDMPE) z vrsto rabe 210 do vključno 215 ali pa je bilo za takšno zemljišče izdano lokacijsko, gradbeno ali enotno dovoljenje za gradnjo pri pristojni upravni enoti.
Površine, na katerih so zgrajene bazne postaje mobilne telefonije predstavljajo celotno gradbeno parcelo bazne postaje (ograjeni del zemljišča), pri baznih postajah, ki so montirane na gradbene objekte (hiše, gospodarska poslopja, poslovne stavbe) pa se upošteva površina 20 m2 za posamezno bazno postajo.
Površine, v katerih so zgrajeni primarni telekomunikacijski kabli, transportni cevovodi za transport plinastih goriv, se obračunavajo tako, da en dolžinski meter kabla ali cevovoda predstavlja 1 m2 površine. Površine za normalno rabo objektov in stebrov za distribucijo električne energije in telekomunikacijske storitve se določijo v površini 5 m2 za steber, kar velja tudi za transformatorje, ne pa za stebre omrežja namenjenega za priključevanje posameznih objektov. Pri točkovanju se ne upošteva komunalna opremljenost.

Za določitev območja pobiranja nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča se štejejo območja veljavnih prostorsko izvedbenih aktov po zakonu o urejanju naselij in drugih posegov v prostor in vsa območja kasnejše sprejetih lokacijskih načrtov v skladu z zakonom o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02).)
Za določitev površine za odmero nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča iz 3. člen a tega odloka se upošteva:
1. v primerih, kjer izvedbeni prostorski akt določa gradbene parcele:
– se določi površina za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča od celotne površine gradbene parcele, na kateri še ni zgrajena nobena stavba in za katero je s prostorskim izvedbenim aktom določeno, da je zazidljiva za stanovanjske ali poslovne stavbe,
– za nezazidano stavbno zemljišče iz prejšnje alinee se po tem odloku šteje le tisto zemljišče, ki predstavlja samostojno gradbeno parcelo ali del takšne parcele po izvedbenem prostorskem aktu na kateri je mogoče graditi stanovanjsko oziroma poslovno stavbo, in sicer ne glede na trenutno vrsto rabe zemljišča po zemljiškem katastru.
2. v primerih, kjer izvedbeni prostorski akt ne določa gradbenih parcel:
– se določi površina za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča od celotne površine zemljiških parcel za katere je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da so zazidljiva za stanovanjske ali poslovne stavbe (v nadaljevanju: zazidljive parcele),
– kolikor stoji na površini zazidljivih parcel stavba, ki:
a) ima določeno gradbeno parcelo, se ta površina šteje, kot zazidano stavbno zemljišče in se odšteje od površin zazidljivih parcel, preostali del površine pa tvori površino nezazidanega stavbnega zemljišča od katerega se odmerja nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča;
b) še nima določeno gradbeno parcelo, se do njene določitve za zazidano stavbno zemljišče šteje tisti del površine zemljiške parcele, na kateri stoji takšna stavba (fundus), pomnožena s faktorjem 1,5, preostali del površine takšne zemljiške parcele pa se šteje za nezazidano stavbno zemljišče v skladu z določili tega odloka.
Za uradno podlago določitve gradbene parcele se šteje po tem odloku bodisi odločba o funkcionalnem zemljišču ali dokončno gradbeno dovoljenje. Za objekte zgrajene pred uveljavitvijo zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor se glede na 46. člen tega zakona lahko šteje, da imajo ti objekti gradbeno parcelo določeno, kot seštevek površine zemljišča, na katerem stavba stoji – fundusa in zemljišča, potrebnega za njeno rabo – funkcionalnega zemljišča.

Nadomestilo se ne plačuje:
– za zemljišča, ki se uporabljajo za potrebe obrambe,
– za objekte tujih držav, ki jih uporabljajo tuja diplomatska in konzularna predstavništva ali v njih stanuje njihovo osebje,
– za objekte mednarodnih in meddržavnih organizacij, ki jih uporabljajo te organizacije ali v njih stanuje njihovo osebje,
– za stavbe, ki jih uporabljajo verske skupnosti za svojo versko dejavnost.za zemljišče in objekte, ki jih uporabljajo humanitarna, kulturna in športna društva,
– za zemljišča in objekte v lasti občine in krajevnih skupnosti, kateri so namenjeni za opravljanje njene lastne dejavnosti in objektov vzgoje in izobraževanja.

Plačila nadomestila je oproščen občan, ki prejema stalno denarno pomoč, kot edini vir preživljanja po predpisih o socialnem varstvu oziroma skupni dohodek vseh družinskih članov, ki živijo z zavezancem v skupnem gospodinjstvu v preteklem letu, ne presega letnega bruto zajamčenega osebnega dohodka na družinskega člana.

Višina nadomestila se zniža za 50% najemniku stanovanja, ki je upravičen do znižane neprofitne najemnine v skladu z navodilom o načinu uveljavljanja znižane neprofitne najemnine za upravičence do najemna socialnega stanovanj.
Pogoj za znižanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča je izdana odločba pristojnega organa Občine Žalec o priznanju pravice do znižanja neprofitne najemnine v tekočem letu.

Nadomestila se na lastno zahtevo za dobo 5 let oprosti občan, ki je kupil novo stanovanje kot posamezen del stavbe ali zgradil, dozidal ali nadzidal družinsko stanovanjsko hišo, če je v ceni stanovanja oziroma družinske stanovanjske hiše neposredno plačal stroške za urejanje stavbnega zemljišča in ima na tem naslovu stalno bivališče.
Petletna doba oprostitve plačevanja nadomestila začne teči od dneva pridobitve stanovanja ali stanovanjske hiše.

Na obrazloženo zahtevo zavezanca se lahko delno ali v celoti oprosti plačila nadomestila v primeru elementarne nesreče vse do odprave posledic, ki so s tem dogodkom nastale in imajo vpliv na zavezančevo zmožnost plačila nadomestila.
Oprostitev traja največ eno leto od nastanka elementarne nesreče.
Zavezanec lahko uveljavlja oprostitev z vlogo, ki jo predloži v roku 30 dni od nastanka elementarne nesreče na Občino Žalec.

Za oprostitev plačila nadomestila ali znižanje nadomestila mora zavezanec vložiti pisni zahtevek v vsakem koledarskem letu posebej skupaj z vsemi dokazili do 31.1. za tekoče leto na Občino Žalec. O oprostitvi plačila nadomestila odloči občinska uprava občine Žalec s sklepom in o oprostitvah obvesti občinski svet enkrat letno.

Za določitev višine nadomestila se uporabljajo naslednja merila:
1. lega zemljišča,
2. namembnost zemljišča oziroma lokacije,
3. stopnja komunalne opremljenosti zemljišča,
4. motnje pri uporabi stanovanjskega prostora.

Glede na lego in pridobitno ugodno lokacijo se stavbno zemljišča uvršča v tri območja, in sicer:
1. v prvo območje se uvrščajo stavbna zemljišča na območju mesta Žalec med obvoznico, Celjsko cesto in cesto ob železnici na vzhodu, razbremenilnim kanalom na jugu, zemljišča ob ulici Savinjske čete in Kajuhovi ulici do ceste Žalskega tabora, zemljišča med cesto Žalskega tabora in cesto v Vrbje do železnice in zemljišča ob železnici do severne obvoznice,
2. v drugo območje se uvrščajo stavbna zemljišča naselij ali delov naselij: Levec, Drešinja vas, Petrovče, Dobriša vas, Arja vas, Vrbje, Zg. in Sp. Roje, Ložnica pri Žalcu, Gotovlje, Podlog, Šempeter, Zg.in Sp. Grušovlje, na območju med reko Savinjo na jugu, mejo z občino Polzela na zahodu, lokalno cesto mimo RTP Podlog do avtoceste in po njej do meje z Občino Celje na vzhodu, razen zemljišč iz 1. točke tega člena,
3. v tretje območje se uvrščajo stavbna zemljišča preostalih naselij ali delov naselij v Občini Žalec izven območij opredeljenih v 1. in 2. točki tega člena.
Območja naselij iz prejšnjega odstavka so vrisana v grafični prilogi v M 1:10.000, ki je sestavni del odloka in je na vpogled pri pristojni službi Občine Žalec.

Namembnost stavbnega zemljišča je določena na podlagi standardne klasifikacijske dejavnosti. Znotraj območij iz 18. člena tega odloka se stavbno zemljišče uvršča glede namembnosti zemljišča oziroma lokacije za:
1. stanovanjske namene,
2. počitniške namene,
3. proizvodne namene,
4. pridobivanje rudnin in kamnin,
5. trgovinske namene,
6. gostinske namene,
7. poslovne namene,
8. za namene javne uprave in javnih zavodov,
9. ostale dejavnosti,
10. zapuščeni objekti.

Stopnja komunalne opremljenosti zemljišča se določi glede na možnosti priključitve na komunalno omrežje in možnost neposredne uporabe komunalnih naprav, in sicer:
1. urejeno cestišče (asfalt, beton, tlak),
2. neurejeno cestišče (makadam),
3. možnost priključitve na vodovodno omrežje,
4. možnost priključitve na električno omrežje,
5. možnost priključitve na kanalizacijsko omrežje,
6. možnost priključitve na toplovodno omrežje,
7. možnost priključitve na plinovodno omrežje,
8. možnost priključitve na telekomunikacijsko omrežje,
9. možnost priključitve na kabelsko informacijski sistem,
10. javna razsvetljava dostopnih javnih poti,
11. zelenica na funkcionalnem zemljišču,
12. opremljenost s parkirišči – urejena parkirišča.
Posamezni elementi komunalne opremljenosti se v obračunu nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča upoštevajo ob pridobitvi ustrezne baze podatkov.
Pri komunalni opremljenosti stavbnega zemljišča se upošteva dejanska možnost priključitve na te naprave. Po tem odloku ima stavbno zemljišče dejansko možnost priključka na javno cesto, vodovod, elektriko, kanalizacijo, toplovod, plinovod, telekomunikacijsko omrežje, kabelski informacijski sistem, če je rob stavbnega zemljišča oddaljen največ 50 m od njihovega sekundarnega omrežja oziroma objekta ali naprave. Pri tem se možnost hkratnega priklopa na toplovodno in plinovodno omrežje upošteva le enkrat.
Kolikor nastane spor glede dejanske možnosti priključka na komunalne naprave se upošteva mnenje upravljalca komunalnih naprav – omrežja, katerega je dolžan predložiti zavezanec plačila nadomestila.

Za motnje pri uporabi stanovanjskega prostora se šteje:
1. hrup v tridesetmetrskem pasu ob avtocesti in glavni cesti I. reda (G I/4 Arja vas –Velenje, G I/5 Arja vas–Celje)
2. hrup v štiridesetmetrskem pasu ob železniški progi Celje-Velenje.

Višina nadomestila se določi z metodo točkovanja. Višina nadomestila za kvadratni meter zazidanega in nezazidanega stavbnega zemljišča je zmnožek dobljenega števila točk glede na opredeljena merila in vrednosti točke.
Višina nadomestila za kvadratni meter nezazidanega stavbnega zemljišča v letu 2004 se določi tako, da se ugotovi število točk in od tega vzame 50% ugotovljenega števila točk. Tako zmanjšano število točk se pomnoži z vrednostjo točke.

Lega in namembnost zemljišča oziroma lokacije se ovrednoti:

-------------------------------------------------------------------------------------
Vrsta dejavnosti za:                        Število točk
                                             I. območje   II. območje    III. območje
-------------------------------------------------------------------------------------
1. stanovanjske namene                           30            20             10
2. počitniške namene in kmečki turizem           60            60             60
3. ostale dejavnosti, navedene v 19. členu od
3. do 9. točke                                  140           120            100
4. zapuščeni objekti                            200           170            130
-------------------------------------------------------------------------------------

Stopnja komunalne opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalnimi napravami in drugimi objekti – napravami se ovrednoti z naslednjim številom točk:

-------------------------------------------------------------------------
Vrsta komunalnih naprav in objektov                          Število točk
-------------------------------------------------------------------------
1. dostop po urejenem cestišču                                    41
2. dostop po neurejenem cestišču                                  23
3. možnost priključitve na vodovodno omrežje                      10
4. možnost priključitve na električno omrežje                     10
5. možnost priključitve na kanalizacijsko omrežje                 13
6. možnost priključitve na toplovodno omrežje                     10
7. možnost priključitve na plinovodno omrežje                     10
8. možnost priključitve na telekomunikacijsko omrežje              8
9. možnost priključitve na kabelsko informacijski sistem           8
10. javna razsvetljava dostopnih javnih poti                      10
11. zelenica na funkcionalnem zemljišču                            5
12. opremljenost s parkirišči – urejena parkirišča                10
-------------------------------------------------------------------------

Za motnje pri uporabi stanovanjskega prostora zaradi hrupa se skupno število točk zniža:

-----------------------------------------------------------------------------------
- v tridesetmetrskem pasu ob avtocesti in glavni cesti I. reda                  10%
- v štiridesetmetrskem pasu ob železniški progi in postajnem območju            10%
-----------------------------------------------------------------------------------

Na območju starega mestnega jedra v Žalcu z ožjim vplivnim območjem Šlandrovega trga se višina nadomestila za zasedene (delujoče) gostinske, trgovske in poslovne prostore določi tako, da se od ugotovljenega števila točk vzame le 50% točk in pomnoži z vrednostjo točke.
Znižanje velja za stavbna zemljišča in stavbe z oznako hišne številke Šlandrov trg, ki se uporabljajo za trgovinski, gostinski in poslovni namen. Zasedenost objektov se uveljavlja z predloženim dovoljenjem za obratovanje in dejanskim obratovanjem.

Vrednost točke za izračun nadomestila v Občini Žalec je 0,894 SIT v letu 2004 ali 0,0745 SIT mesečno.
Vrednost točke se letno valorizira s količnikom, ugotovljenim na podlagi povprečnega indeksa podražitev. Za določitev nove vrednosti točke je osnova vrednost točke preteklega leta in se določi najkasneje do 31. 12. za naslednje leto s sklepom Občinskega sveta občine Žalec.

Za vzpostavitev evidence o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, so zavezanci dolžni v roku 15 dni od dneva prejema poziva na posredovanem obrazcu, sporočiti strokovnim službam Občine Žalec vse zahtevane podatke, ki so potrebni za izračun nadomestila.
Če občinska uprava oceni, da pri posameznem zavezancu sporočeni podatki in razpoložljivi podatki iz uradnih evidenc bistveno odstopajo, se bodo le-ti dodatno preverili.

Davčna obveznost za plačilo nadomestila nastane z dnem sklenjene pogodbe o prodaji, najemu, zakupu ali služnosti.
Zavezanec za nadomestilo mora vložiti napoved spremembe v 15 dneh od nastanka davčne obveznosti pri Davčnem uradu Celje, izpostavi Žalec.
Zavezanec je dolžan v roku 15 dni posredovati vse spremembe, ki vplivajo na višino plačila nadomestila.

Vsa sredstva zbrana iz plačil nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč so prihodek proračuna Občine Žalec in se namensko uporabljajo za pridobivanje, pripravo in opremljanje stavbnih zemljišč ter investicije in vzdrževanje komunalne infrastrukture na območju vseh naselij v Občini Žalec.

Z denarno kaznijo 150.000 SIT se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki je zavezanec za plačilo nadomestila, če ne vloži prijave za odmero nadomestila v skladu s tem odlokom ali če v prijavi navede neresnične podatke.
Z denarno kaznijo do 30.000 SIT se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
Z denarno kaznijo do 100.000 SIT se kaznuje samostojni podjetnik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
Z denarno kaznijo do 30.000 SIT se kaznuje fizična oseba, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (Uradni list SRS, št. 21/81), odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (Uradni list SRS, št. 36/83, 10/86, 1/87, 8/88).

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS, uporabljati pa se začne s 1. 1. 2004.