Na podlagi 4. točke 218. člena zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02) ter 16. člena statuta Občine Hodoš (Uradni list RS, št. 47/99) je Občinski svet občine Hodoš na 1. izredni seji dne 30. 12. 2003 sprejel

Za uporabo stavbnega zemljišča se na celotnem območju Občine Hodoš plačuje nadomestilo (v nadaljnjem besedilu: nadomestilo), s katerim se zagotavljajo sredstva za gradnjo, rekonstrukcijo in vzdrževanje omrežja komunalnih objektov in naprav primarnega pomena, ki so namenjena za skupno rabo.

Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se plačuje za zazidane in nezazidane površine, ki so s prostorskimi akti za območje Občine Hodoš določene za širitev naselij in je možnost priključka najmanj z vodovodnim in električnim omrežjem, ter možnost dostopa z lokalne ceste ali javne poti.

Zazidano stavbno zemljišče je zemljiška parcela, na kateri je zgrajen objekt. Za zazidana stavbna zemljišča se štejejo tista zemljišča na katerih so gradbene parcele z zgrajenimi stavbami in gradbenimi inženirskimi objekti, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tista zemljišča, na katerih se je na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja začelo z gradnjo stavb in gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture. Če določena stavba nima določene gradbene parcele, se do njene določitve za zazidano stavbno zemljišče šteje tisti del površine zemljiške parcele, na kateri stoji takšna stavba (fundus), pomnožena s faktorjem 1,5 preostali del površine takšne zemljiške parcele pa se šteje za nezazidano stavbno zemljišče.
Nadomestilo za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča se plačuje od stanovanjske oziroma poslovne površine stavbe in nepokritih površin:
– za uporabno tlorisno površino stanovanja se šteje čista tlorisna površina sob, predsob, hodnikov v stanovanju, kuhinje, kopalnice, shrambe in drugih zaprtih prostorov stanovanja ter zaprtih garažnih prostorov v stavbi ali posebnem objektu,
– za uporabno površino poslovnega prostora se šteje tlorisna površina poslovnega prostora in vseh prostorov, ki tvorijo funkcionalno celoto s poslovnim prostorom,
– nepokrite površine so: nepokrita skladišča, parkirišča, delavnice na prostem in podobno.

Nezazidano stavbno zemljišče je zemljiška parcela, ki je s prostorskim izvedbenim aktom namenjena za graditev objektov oziroma zemljiška parcela, za katero je že izdano predpisano dovoljenje (lokacijsko oziroma enotno gradbeno dovoljenje, priglasitev del oziroma lokacijska informacija) in se še ni začelo z gradnjo objektov.
Nezazidana stavbna zemljišča so zemljišča, za katere je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjena za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave in da je na njih dopustna gradnja gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave.

Pri določanju višine nadomestila se uporabljajo naslednja merila:
– opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi objekti, napravami in možnost priključitve na te objekte ter naprave,
– lega stavbnega zemljišča,
– namembnost uporabe stavbnega zemljišča,
– izjemna ugodnost v zvezi z ustvarjanjem dohodka.

Opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi objekti in napravami ali možnost priključitve na komunalne objekte in naprave se ovrednoti z naslednjimi točkami, razen kmetijske dejavnosti:
– električno omrežje – 10 točk,
– vodovod brez hidrantne mreže – 10 točk,
– telefonsko naročniško omrežje – 15 točk,
– vodovod s hidrantno mrežo – 15 točk,
– kanalizacija – 15 točk,
– javna cesta z asfaltiranim cestiščem – 20 točk,
– javne parkirne prostore – 20 točk
– javno cesto v makadamski izvedbi – 10 točk.
Zgoraj navedene točke (kanalizacija) za zavezance, ki so na podlagi pogodbe sofinancirali kanalizacijo v naselju Hodoš, se ne računa k skupnemu številu točk. Ravno tako zavezanci, ki so podpisniki pogodbe za sofinanciranje izgradnje novega vodovodnega omrežja od leta 2004 naprej, se ne šteje višina točke za vodovodno omrežje. Upošteva se samo priključek na obstoječo zgradbo

Stavbna zemljišča se glede na lego razdelijo na dve območji:
1. območje zajema naselje Hodoš
2. območje zajema naselje Krplivnik in Domaföld

Glede na namembnost uporabe so stavbna zemljišča razvrščena:
– na stavbna zemljišča za stanovanjske namene in počitniške objekte
– na stavbna zemljišča za proizvodne namene gospodarske dejavnosti,
– na stavbna zemljišča za poslovne namene (trgovska, poštna, turistična, železniška, gostinska dejavnosti…),
– na stavbna zemljišča za družbene dejavnosti.
– za stavbna zemljišča kmetijske dejavnosti, sem spadajo: hlevi, shrambe za krmo in slamo, garaže, strojne lope, stolpni in ležeči silosi, nepokrita skladišča, farme… razen kleti in podstrešja.

Glede na lego in namembnost uporabe se za m2 zazidano stavbno zemljišče določijo točke po naslednji tabeli:

----------------------------------------------------------------------------
Lega zemljišča     Za           Za            Za          Za          Za
              stanovanjske  proizvodne     poslovne    družbene    kmetijske
                 namene       namene        namene    dejavnosti  dejavnosti
----------------------------------------------------------------------------
1. območja        170          220           220         150          80
2. območja        160          200           200         140          70
----------------------------------------------------------------------------

Glede na lego in namembnost uporabe se za m2 nezazidano stavbno zemljišče določijo točke po naslednji tabeli:

----------------------------------------------------------------------------
Lega zemljišča     Za           Za            Za          Za          Za
              stanovanjske  proizvodne     poslovne    družbene    kmetijske
                 namene        namen        namene    dejavnosti  dejavnosti
----------------------------------------------------------------------------
1. območja         30           90           100          45          30
2. območja         25           75            80          35          25
----------------------------------------------------------------------------

Pri določanju višine nadomestila za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča se uporabijo merila kot so določena v 5., 6., 7., 8. in 9. členu tega odloka.

Točke iz 6. člena se ne prištevajo za del nezazidanih gradbenih zemljišč, na katerem je že zgrajena stavba in je kot funkcionalno zemljišče obstoječi zgradbi, ter za parcele, kjer ni možno zaradi velikosti parcele izvesti ločeno gradnjo objekta.

Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča mora plačati lastnik ali neposredni uporabnik zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe, lastnik ali najemnik stanovanja oziroma poslovnega prostora.

Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se ne plačuje:
– za zemljišča, ki so določena z zakonom,
– za objekte in gradbene parcele v lasti Občine Hodoš,
– za objekte, ki jih uporabljajo verske skupnosti za verski obred,
– za objekte in javne infrastrukture,
– za nezazidana stavbna zemljišča, na katerem poteka visokonapetostni daljnovod, (varnostni pas v širini 14 m).
Na obrazloženo zahtevo zavezanca se lahko delno ali v celoti oprosti plačila nadomestila, če zavezanec prejema socialno pomoč.
Zahtevek za oprostitev plačila nadomestila vloži zavezanec pri Občinski upravi občine Hodoš. Zahtevek za oprostitev plačila nadomestila se v primeru, ko zavezanec še ni prejel odločbe davčne uprave, posreduje občinski upravi skupaj z dokazili. V primeru že izdane odločbe davčne uprave pa je možna pritožba skladno s pravnim poukom v izdani odločbi.
Zahtevku za oprostitev plačila nadomestila se ne ugodi, oziroma se že odobrena oprostitev ukine, če se v postopku ugotavljanja stanja ugotovi:
– da kljub izkazanemu nizkemu dohodku ni ogrožena socialna varnost zavezancev in drugih oseb, ki živijo z zavezancem v isti stanovanjski hiši,
– da z zavezancem živijo osebe, ki pridobivajo dohodke.
O oprostitvi plačila nadomestila iz tega odloka odloča občinski svet. Na podlagi tega izda občinska uprava odločbo, zoper odločbo občinske uprave pa lahko zavezanec vloži pritožbo na župana. Odločitev župana je dokončna.

Odločbo o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča izda zavezancu pristojna Davčna uprava Republike Slovenije.
Glede postopka za odmero in pobiranje ter vračanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, prisilne izterjave, dopisa zaradi neizterljivosti, zastaranja in plačila obresti od nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ki ga zavezanec ni plačal v predpisanem roku, se uporabljajo določbe zakona o davčni službi in zakona o davčnem postopku.
Plačilo nadomestila zavezanci plačujejo štirikrat letno.

Zavezancu za plačilo nadomestila po tem odloku se višino nadomestila določi z upoštevanjem metode točkovanja, določene s tem odlokom in ob upoštevanju vrednosti točke za določitev višine nadomestila.
Višina nadomestila za m2 stavbnega zemljišča se določi na podlagi skupnega števila točk glede na razporeditev zemljišča v ustrezno območje in ustrezno stopnjo komunalne opremljenosti ter po vrednosti točke. Višina nadomestila za m2 stavbnega zemljišča je zmnožek skupnega števila točk in vrednosti točke.

Vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju Občine Hodoš določi s sklepom občinski svet do konca leta za naslednje koledarsko leto.

Administrativna in ostala opravila v zvezi s pobiranjem in izterjavo nadomestila opravlja pristojna davčna služba, navedena v 14. členu tega odloka, ki vodi tudi evidenco zavezancev.
Nadomestilo se zavezancu odmeri na podlagi podatkov, ki jih davčni službi posreduje Občinska uprava občine Hodoš. Za izračun nadomestila se uporabljajo podatki iz uradnih evidenc in podatki, ki so jih občinski upravi sporočili zavezanci. Zavezanci za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča so dolžni v roku 30 dni po zahtevi, občinski upravi sporočiti potrebne podatke za odmero nadomestila, kakor tudi podatke o spremembah.

Zavezancem za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ki podatkov občinski upravi ne sporočijo, se odmeri nadomestilo od 200 m² za stanovanja v individualnih stanovanjskih hišah, od 100 m² za stanovanja v tri- ali večstanovanjskih hišah in od 500 m² za površine, ki se namenjajo za poslovno dejavnost. Če občinska uprava oceni, da se poslovna dejavnost opravlja na več kot 500 m² površine, pa zavezanec podatkov ne sporoči, se nadomestilo lahko odmeri od celotne površine parcele oziroma parcel, ki jih zavezanec uporablja.

Z denarno kaznijo 200.000 SIT se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki jih zavezanec za plačilo nadomestila, če:
– prijavi nepravilne osnove za odmero nadomestila,
– v določenem roku ne sporoči podatkov o dejstvih, ki so osnova za določitev nadomestila, kakor tudi podatkov o spremembi.
Z denarno kaznijo 40.000 SIT se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega in drugega odstavka tega člena.
Z denarno kaznijo 25.000 SIT se kaznuje fizična oseba, ki stori prekršek iz prvega in drugega odstavka tega člena.

Z dnem uveljavitve tega odloka, preneha veljati odlok o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč na območju Občine Hodoš (Uradni list RS, št. 23/01).

Ta odlok začne veljati naslednji dan po sprejemu in se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne od 1. januarja 2004 dalje.