Na podlagi drugega odstavka 27. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1) sprejme minister za okolje, prostor in energijo v soglasju z ministrom za promet

Avtocesta A4 Fram–Hajdina–Gruškovje (hrvaška meja), predstavlja skupaj s krakom avtoceste A1 Šentilj–Maribor–Fram bivšo tako imenovano Pyhrnsko avtocesto, ki povezuje srednjo Evropo preko Slovenije s Hrvaško in se preko Srbije navezuje z enim krakom na Solun, z drugim pa preko Bolgarije na Bospor.
Odsek avtoceste Fram–Ptuj predstavlja del avtocestne mreže Slovenije v smeri Maribor–Ptuj. Z izgradnjo avtocestnega odseka Fram–Ptuj se bo učinkovito povezal del severovzhodne Slovenije na avtocestno omrežje, z izgradnjo avtocestnega odseka Ptuj–Gruškovje in glavne ceste Hajdina–Ptuj–Ormož pa tudi del Prlekije in Haloz in preko njih s sosednjo Hrvaško.
Dolžina odseka avtoceste je približno 19,50 km. Odsek prevzema funkcijo sedanje E 59 po evropski kategorizaciji (Phyrnska smer) oziroma glavne ceste I. reda po uredbi o kategorizaciji državnih cest (Uradni list RS, št. 33/98, 48/99, 102/99, 69/00, 79/00, 62/01, 82/01, 52/02, 95/02, 18/03, 65/03 in 119/03).
Na zahodu se odsek navezuje na avtocestni odsek Slivnica–Pesnica, na vzhodu pa na avtocestni odsek Ptuj–Gruškovje (slovensko hrvaška meja) in na odsek ceste G1-2 (HC) Hajdina–Ptuj–Ormož.
Odsek avtoceste se načrtuje kot avtomobilska cesta z dvema voznima pasovoma in enim odstavnim pasom v vsaki smeri.
Priprava lokacijskega načrta se je začela na podlagi predloga ministra za promet in zveze z dne 13. 4. 1995, št. dopisa 347-30/95. Predlog ministra za promet in zveze je bil dokumentiran z rešitvami v »Primerjalni študiji variant poteka avtoceste mimo Maribora z navezavo na Phyrnsko avtocesto proti Lendavi«, ki jo je izdelal BPI d.o.o. Maribor, št. proj. 89, marec 1994, dopolnitev julij 1994) in je utemeljen v:
– prostorskih sestavinah dolgoročnega plana Republike Slovenije za obdobje od leta 1986–2000 (Uradni list SRS, št. 1/86, 41/87, 12/89 in Uradni list RS, št. 36/90, 27/91, 72/95, 13/96, 11/99 in 4/03);
– prostorskih sestavinah družbenega plana Republike Slovenije za obdobje 1986–1990 (Uradni list SRS, št. 2/86, 41/87, 23/89 in Uradni list RS, št. 72/95, 13/96, 11/99 in 4/03).
Priprava lokacijskega načrta za odsek avtoceste Fram–Ptuj se je začela na podlagi zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86 ter Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93, 44/97 in 9/01 – ZPPreb; v nadaljnjem besedilu: zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor) in skladno s programom priprave lokacijskega načrta za odsek avtoceste Fram–Ptuj, ki ga je določil minister za okolje in prostor dne 8. 10. 1998 in se nadaljuje v skladu s tretjim odstavkom 170. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1; v nadaljnjem besedilu: zakon o urejanju prostora). V tretjem odstavku 45. člena zakona o urejanju prostora je določeno, da se prostorska ureditev, ki je vsebina državnega lokacijskega načrta, praviloma določi s primerjavo več variantnih rešitev. O izboru rešitve odloči Vlada Republike Slovenije na predlog ministra za prostor in ministra, ki je pobudnik za pripravo državnega lokacijskega načrta.
V sklopu priprave državnega lokacijskega načrta so bile izdelane naslednje primerjalne študije:
1. »Proučitev in primerjava izdelanih variant in predlog najustreznejše variante« (URBIS, Urbanizem, arhitektura, projektiranje d.o.o. Maribor, št. naloge 30-160-3/96, junij 1999), ki je medsebojno primerjala variante Marjeta, Brunšvik in Kidričevo na območju od Frama do Tržca;
2. »Proučitev izdelanih variant in predlog najustreznejše variante na območju Dravskega polja« (URBIS Urbanizem, arhitektura, projektiranje d.o.o. Maribor, št. naloge 415/00, marec 2001), ki je medsebojno primerjala variante Fram, Slivnica in Ptujska cesta na območju od vozlišča z avtocestnim odsekom Fram–Slivnica oziroma Slivnica–Pesnica do Prepolja;
3. »Primerjalna študija variant poteka avtoceste na območju Hajdine« (URBIS Urbanizem, arhitektura, projektiranje d.o.o. Maribor, št. naloge 134/03, avgust 2003, dopolnjeno septembra 2003), ki je medsebojno primerjala variante Marjeta osnovna marec 2003, Marjeta modificirana, Hajdina in Hajdina 2 na območju od Prepolja do Dražencev;
4. »Končno poročilo o primerjavi variant trase avtoceste na odseku Fram–Ptuj« (URBIS Urbanizem, arhitektura, projektiranje d.o.o. Maribor, št. projekta 215/03, november 2003), ki na podlagi sinteze izdelanih gradiv podaja končen predlagani potek avtoceste od Slivnice do Dražencev.
Na podlagi izdelanih študij, pridobljenih stališč posameznih ministrstev in lokalnih skupnosti, je kot najustreznejša predlagana varianta, ki je kombinacija variante Slivnica in Hajdina 2. Vlada Republike Slovenije je na 51. redni seji dne 11. 12. 2003 odločila, da je najustreznejši potek trase avtoceste Fram–Ptuj v delu od vozlišča z avtocesto Slivnica–Pesnica do Prepolja po varianti Slivnica, v delu od Prepolja do Dražencev pa po varianti Hajdina 2.
Skladno z določili 19. člena zakona o urejanju naselij lokacijske načrte praviloma financira oziroma sofinancira pobudnik, kar določa ta program priprave.

Predmet izdelave državnega lokacijskega načrta za avtocesto na odseku Fram–Ptuj (v nadaljnjem besedilu: državni lokacijski načrt), ki predstavlja območje od Razcepa Slivnica do Dražencev, so vse prostorske ureditve, vezane na izgradnjo avtoceste v dolžini približno 19,5 km vključno z vozliščem na obstoječi odsek avtoceste Pesnica–Slivnica ter izgradnjo vseh potrebnih priključkov.
Skladno z določili zakona o urejanju prostora pripravljavec 1. prostorske konference ni sklical, ker gre za postopek sprejemanja prostorskega izvedbenega akta, ki se je začel na podlagi zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor s programom priprave lokacijskega načrta za odsek avtoceste Fram–Ptuj, ki ga je dne 8. 10. 1998 določil minister za okolje in prostor. Rezultati študije so bili skladno z zakonom o urejanju naselij in drugih posegov v prostor v posameznih fazah predstavljeni lokalnim skupnostim, pridobljena so bila tudi stališča ministrstev, kar je bilo vse smiselno upoštevano pri izbrani varianti.
Priprava državnega lokacijskega načrta obsega izdelavo:
– strokovnih podlag iz IV. točke tega programa priprave,
– državnega lokacijskega načrta, ki mora biti izdelan v skladu s 24., 43., 44. in 46. členom zakona o urejanju prostora.

Nosilci urejanja prostora, ki morajo pred začetkom izdelave državnega lokacijskega načrta podati smernice za njegovo pripravo, k dopolnjenemu predlogu državnega lokacijskega načrta pa mnenje, so:
1. Ministrstvo za zdravje, Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije;
2. Ministrstvo za obrambo, Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
3. Ministrstvo za obrambo, Sektor za obrambne zadeve;
4. Ministrstvo za kulturo, Uprava Republike Slovenije za kulturno dediščino skupaj z javnim zavodom za varstvo kulturne dediščine;
5. Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za ceste;
6. Ministrstvo za promet, Urad za železnice;
7. Ministrstvo za promet, Urad za letalstvo;
8. Javna agencija RS za železniški promet
9. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano;
10. Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, področje gospodarjenja z vodami;
11. Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, področje varstva okolja;
12. Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, področje ohranjanja narave;
13. Zavod RS za varstvo narave;
14. Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Urad za energetiko;
15. Ministrstvo za notranje zadeve;
16. Zavod za ribištvo;
17. Zavod za gozdove;
18. Elektro-Slovenija d.o.o., Ljubljana;
19. Geoplin d.o.o., Ljubljana;
20. Elektro Maribor, Javno podjetje za distribucijo električne energije d.d.;
21. Telekom Slovenije, Ljubljana;
22. Dravske elektrarne Maribor;
23. Vodnogospodarsko podjetje Drava Ptuj;
24. Komunalno podjetje Ptuj;
25. Občina Hoče Slivnica;
26. Občina Rače Fram;
27. Občina Starše;
28. Občina Kidričevo;
29. Občina Hajdina;
30. Mestna občina Ptuj;
31. druge občinske gospodarske javne službe ter drugi organi in organizacije, kolikor bi se v postopku priprave državnega lokacijskega načrta izkazalo, da so tangirani.
Postopek priprave državnega lokacijskega načrta vodi Ministrstvo za okolje, prostor in energijo – Urad RS za prostorsko planiranje, Dunajska 21, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: MOPE UPP).
Investitor načrtovanih prostorskih ureditev je Republika Slovenija, ki jo zastopa Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji d.d. Celje ulica XIV divizije 4, Celje (v nadaljnjem besedilu: DARS).
Naročnik vseh strokovnih podlag ter državnega lokacijskega načrta je DARS.
Izdelovalec državnega lokacijskega načrta mora izpolnjevati pogoje iz 156. do 160. člena zakona o urejanju prostora in ga DARS izbere po predpisih o oddaji javnega naročila. DARS mora v komisijo za izbiro izdelovalca državnega lokacijskega načrta imenovati tudi člana, ki ga določi MOP UPP. MOP UPP mora pred pričetkom postopka javnega naročila za izbiro izdelovalca državnega lokacijskega načrta potrditi projektno nalogo.

Na podlagi analize prostora, pridobljenih predhodnih usmeritev in analiz je izdelovalec državnega lokacijskega načrta izdelal primerjalno študijo, v kateri je proučil variante v skladu s tretjim odstavkom 45. člena zakona o urejanju prostora. Variante so bile proučene, ocenjene in medsebojno primerjane glede vplivov na regionalni in urbani razvoj, glede na prometno-tehnične, okoljevarstvene in ekonomske kriterije ter družbeno sprejemljivost.
V zaključku primerjalne študije je izdelovalec predlagal in utemeljil najustreznejšo varianto poteka trase ceste in usmeritve za njeno optimizacijo v sklopu izdelave strokovnih podlag in predloga državnega lokacijskega načrta.

Pri izdelavi strokovnih podlag in državnega lokacijskega načrta je treba upoštevati naslednja že izdelana gradiva:
– »Proučitev in primerjava izdelanih variant in predlog najustreznejše variante« (URBIS, Urbanizem, arhitektura, projektiranje d.o.o. Maribor, št. naloge 30-160-3/96, junij 1999);
– »Proučitev izdelanih variant in predlog najustreznejše variante na območju Dravskega polja« (URBIS Urbanizem, arhitektura, projektiranje d.o.o. Maribor, št. naloge 415/00, marec 2001);
– »Primerjalna študija variant poteka avtoceste na območju Hajdine« (URBIS Urbanizem, arhitektura, projektiranje d.o.o. Maribor, št. naloge 134/03, avgust 2003, dopolnjeno septembra 2003);
– »Končno poročilo o primerjavi variant trase avtoceste na odseku Fram–Ptuj« (URBIS Urbanizem, arhitektura, projektiranje d.o.o. Maribor, št. projekta 215/03, november 2003);
– Spremljajoči objekti ob avtocesti v Republiki Sloveniji (RC – Planiranje, oktober 1995, vključno z vsemi dopolnitvami študije);
– Oblikovanje avtocestnega prostora (Zbornik mednarodnega seminarja, Portorož, december 1994);
– Cestninski sistemi na avtocestah v Sloveniji (prometno tehnični inštitut, FGG Ljubljana in Omega consult Ljubljana, maj 1995);
– Dokumentacijo, ki jo je za to področje za potrebe AC Fram–Hajdina izdelal BPI (študije BPI, označene z 192, od A do P, od leta 1998 do leta 2003);
– Prometno študijo, PNZ, 2001;
– Strokovne podlage izdelane v okviru priprave državnega lokacijskega načrta za AC Fram–Hajdina;
– Srednjeročni plan vzdrževanja, varstva, rekonstrukcije graditve avtomobilskih in magistralnih cest v SR Sloveniji za obdobje 1986–1990 (Uradni list SRS, št. 26/88);
– Ocena vplivov programiranih AC v Sloveniji na vodno okolje (Vodnogospodarski inštitut Ljubljana, januar 1994);
– Zasnova AC omrežja v RS – Usmeritve iz vidika naravne in kulturne dediščine (Zavod RS za varstvo naravne in kulturne dediščine, Ljubljana, januar 1994);
– Študija AC vzdrževalnih baz ob AC v RS (RC – planiranje Celje d.o.o., april 1997 vključno z vsemi dopolnitvami študije);
– Novelacija študije cestninskega sistema na AC in HC v RS (FGG PTI, Ljubljana, junij 2001);
– Predlog dograjevanja cestninskega sistema v obdobju do leta 2004 (november 2001) vključno s sklepi Vlade RS (november 2001) in sklepi OIO DZRS (april 2002) sprejetimi na tej podlagi;
– Študija preveritve cestninskega sistema na avtocesti (naloga v izdelavi, DARS d.d.);
Pred izdelavo državnega lokacijskega načrta mora investitor zagotoviti izdelavo naslednjih strokovnih podlag:
1. geodetsko topografski načrt v M 1:1000;
2. zemljiško-katastrski načrt območja DLN, izdelan v M 1:1000 oziroma v M 1:2880, potrjen na Geodetski upravi RS;
3. celostno idejno rešitev avtoceste, priključkov, nadvozov, podvozov in drugih ureditev, izdelana na način, ki vključuje vse funkcionalne, urbanistične, krajinske, arhitekturne in okoljevarstvene rešitve in ureditve v M 1:1000 z ustreznim poročilom in utemeljitvijo;
4. tehnične idejne rešitve avtoceste, priključkov, nadvozov, podvozov in drugih ureditev izdelane v M 1:1000 kot posamezni načrti v skladu s predpisi, ki urejajo podrobnejšo vsebino projektne dokumentacije, z ustreznim tehničnim poročilom in projektantskim predračunom;
5. strokovne podlage, izdelane v skladu z navodilom, ki ureja vsebino posebnih strokovnih podlag in vsebino prostorskih izvedbenih aktov:
a) geološko in geotehnično poročilo,
b) idejne rešitve vseh infrastrukturnih objektov, naprav in omrežij, ki so potrebni za delovanje načrtovanih prostorskih ureditev in omogočajo izgradnjo infrastrukturnih objektov, naprav in omrežij, ki so potrebni za delovanje naselij,
c) idejne rešitve prestavitev, razširitev in drugih prilagoditev obstoječih objektov, naprav in ureditev, ki so potrebne zaradi realizacije načrtovanih prostorskih ureditev,
d) strokovne podlage glede načina reševanja deponiranja viškov materiala in odvzema materiala, po potrebi idejne rešitve in vse ostale strokovne podlage za ureditev deponij,
e) rešitve v zvezi z varovanjem okolja in rešitve za preprečitev in zmanjšanje negativnih vplivov na okolje, posebej pa:
– ukrepi za preprečitev in sanacijo prekomernega hrupa virov in imisijskih obremenitev varovanih območij,
– vodnogospodarske ureditve s prikazom zaščite podtalnice, vodnih virov in površinskih voda ter ureditve strug površinskih voda in hudournikov; s prikazom sistema odvodnjavanja in čiščenja meteornih in ostalih odpadnih voda,
– ukrepi za lokalno zmanjšanje onesnaženja zraka,
– ukrepi za zaščito pred prekomernim onesnaženjem zemlje in tal,
– ukrepi za omilitev vplivov na živalski in rastlinski svet,
– ureditev reliefa in zelenih površin s prikazom sprememb in končnega stanja;
6. poročilo o vplivih na okolje, izdelano v skladu z navodilom, ki ureja metodologijo za izdelavo poročil o vplivih na okolje in z upoštevanjem evropskih standardov;
7. morebitne druge strokovne podlage, ki bodo izhajale iz smernic nosilcev urejanja prostora; po potrebi tudi strokovne podlage v zvezi z ukrepi v času gradnje.
V postopku priprave državnega lokacijskega načrta Ministrstvo za kulturo – Uprava RS za kulturno dediščino zagotovi izdelavo strokovnih zasnov s področja kulturne dediščine v skladu z zakonom, ki ureja varstvo kulturne dediščine, in jih posreduje MOPE UPP.
V postopku priprave državnega lokacijskega načrta Zavod RS za varstvo narave zagotovi izdelavo naravovarstvenih smernic v skladu z zakonom, ki ureja ohranjanje narave, in jih posreduje MOPE UPP.

Pridobitev smernic za načrtovanje
DARS zagotovi gradivo za pridobitev smernic (najmanj situativni prikaz prostorske ureditve v merilu 1:5000 s tehničnim poročilom) v 5 dneh po sprejemu tega programa priprave.
MOPE UPP pridobi smernice za načrtovanje s strani nosilcev urejanja prostora iz III. točke tega programa priprave.
Nosilci urejanja prostora podajo smernice v 30 dneh po prejemu vloge.
Izdelovalec državnega lokacijskega načrta (v nadaljnjem besedilu: izdelovalec) izdela analizo smernic ter ob upoštevanju le-te ter analize prostora izdela usmeritve za načrtovanje prostorske ureditve v 15 dneh po prejemu vseh smernic.
MOPE UPP in DARS potrdita usmeritve za načrtovanje prostorske ureditve v 10 dneh po prejemu.
Izdelava strokovnih podlag in predloga državnega lokacijskega načrta
DARS zagotovi izdelavo vseh strokovnih podlag iz V. točke tega programa priprave.
Izdelovalec izdela predlog državnega lokacijskega načrta.
DARS preda predlog državnega lokacijskega načrta MOPE UPP.
MOPE – UPP zagotovi strokovni pregled osnutka lokacijskega načrta.
Izdelovalec dopolni predlog državnega lokacijskega načrta v 15 dneh po posredovanju pripomb s strani MOP UPP.
MOPE UPP pred objavo javne razgrnitve predloga državnega lokacijskega načrta organizira prostorsko konferenco z namenom, da se na predvidene rešitve v predlogu državnega lokacijskega načrta pridobijo in uskladijo priporočila, usmeritve in legitimni interesi (mnenja) lokalne skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti.
MOPE UPP v sodelovanju z DARS seznani občine Hoče Slivnica, Rače Fram, Starše, Hajdina, Kidričevo in Ptuj z javno razgrnitvijo predloga državnega lokacijskega načrta.
Javna razgrnitev in javne obravnave
Minister za okolje, prostor in energijo s sklepom odredi javno razgrnitev predloga državnega lokacijskega načrta na Ministrstvu za okolje, prostor in energijo ter v občinah Hoče Slivnica, Rače Fram, Starše, Hajdina, Kidričevo in Ptuj.
Javna razgrnitev traja najmanj 30 dni.
MOPE UPP v času javne razgrnitve organizira javno obravnavo. Javna obravnava mora biti v kraju načrtovane prostorske ureditve.
MOPE UPP obvesti javnost o kraju in času javne razgrnitve in javne obravnave najmanj z objavo v Uradnem listu RS ter v enem nacionalnem in enem lokalnem mediju.
MOPE UPP v sodelovanju z občinami Hoče Slivnica, Rače Fram, Starše, Hajdina, Kidričevo in Ptuj v času javne razgrnitve in javne obravnave evidentira vse pisne in ustne pripombe in predloge organov, organizacij in posameznikov.
MOPE UPP v sodelovanju z DARS, pobudnikom in izdelovalcem prouči pripombe in predloge.
Izdelovalec pripravi predlog stališč glede njihovega upoštevanja.
MOPE UPP s pripombami in predlogi ter predlogom stališč seznani tudi tiste nosilce urejanja prostora, na katerih delovno področje bi se predlagane spremembe lahko nanašale, ter pridobi njihovo predhodno mnenje.
Minister za okolje, prostor in energijo po predhodnem mnenju ministra za promet odloči o upoštevanju pripomb in predlogov in z odločitvijo seznani občine Hoče Slivnica, Rače Fram, Starše, Hajdina, Kidričevo in Ptuj.
Izdelava dopolnjenega predloga državnega lokacijskega načrta
DARS zagotovi izdelavo morebitnih dopolnitev strokovnih podlag v 30 dneh po sprejemu odločitve o upoštevanju pripomb in predlogov.
Izdelovalec izdela dopolnjen predlog državnega lokacijskega načrta v 30 dneh po prevzemu vseh morebiti dopolnjenih strokovnih podlag.
DARS zagotovi gradivo za pridobitev mnenj.
MOPE UPP pozove nosilce urejanja prostora iz III. točke tega programa, da podajo mnenje k dopolnjenemu predlogu državnega lokacijskega načrta.
Nosilci urejanja prostora podajo mnenje v 30 dneh po prejemu vloge.
MOPE UPP pridobi recenzijsko mnenje strokovnjaka s področja prostorskega načrtovanja ter stališče ministra za promet k dopolnjenemu predlogu državnega lokacijskega načrta v času pridobivanja mnenj.
MOPE UPP posreduje mnenja nosilcev urejanja prostora, recenzijsko mnenje ter mnenje ministra za promet DARS.
Izdelovalec izdela usklajen dopolnjen predlog državnega lokacijskega načrta v 15 dneh po predaji mnenj iz prejšnjega odstavka.
Sprejem državnega lokacijskega načrta
Minister za okolje, prostor in energijo v soglasju z ministrom za promet posreduje usklajen dopolnjen predlog državnega lokacijskega načrta Vladi Republike Slovenije v sprejem. Sestavni del gradiva so priporočila prostorskih konferenc in stališča do pripomb in predlogov z javne razgrnitve.
Vlada Republike Slovenije sprejme državni lokacijski načrt z uredbo in jo objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
VI. Obveznosti financiranja priprave državnega lokacijskega načrta
DARS zagotovi vsa sredstva za izdelavo strokovnih podlag ter državnega lokacijskega načrta.
MOPE UPP zagotovi sredstva za recenzije državnega lokacijskega načrta.

S sprejemom tega programa priprave preneha veljati program priprave lokacijskega načrta za odsek avtoceste Fram–Ptuj št. 350-04-10/95 z dne 8. 10. 1998, ki ga je določil minister za okolje in prostor.

Ta program priprave se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.