Predsednik uprave Javnega stanovanjskega sklada mestne občine Murska Sobota v skladu s 6. členom zakona o javnih skladih (Uradni list RS, št. 22/00) in na podlagi 26. člena odloka o ustanovitvi Javnega stanovanjskega sklada mestne občine Murska Sobota (Uradni list RS, št. 3/01 in 93/01) po predhodnem soglasju nadzornega sveta, z dne 18. 12. 2003 določa
S P L O Š N E P O G O J E P O S L O V A N J A
Javnega stanovanjskega sklada mestne občine Murska Sobota
I. DEL
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S splošnimi pogoji poslovanja se podrobneje ureja notranja organizacija in način poslovanja Javnega stanovanjskega sklada mestne občine Murska Sobota (v nadaljnjem besedilu: javni sklad) v skladu z zakonom o javnih skladih in odlokom o ustanovitvi Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Murska Sobota, ki ga je sprejel Mestni svet mestne občine Murska Sobota na seji dne 21. 12. 2000.
2. člen
Javni sklad je pravna oseba s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih ima po zakonu, odloku, splošnimi pogoji poslovanja in drugimi predpisi.
Za obveznosti v pravnem prometu je javni sklad odgovoren z vsemi sredstvi, s katerimi upravlja in razpolaga.
Javni sklad zastopa in predstavlja predsednik uprave.
Ime javnega sklada je: Javni stanovanjski sklad mestne občine Murska Sobota.
Sedež javnega sklada je v Murski Soboti, Kardoševa 2.
Javni sklad ima svoj transakcijski račun odprt kot sredstva za delo javnega sklada in podračun za namensko premoženje, oba odprta pri Banki Slovenije.
Javni sklad ima štampiljko okrogle oblike z besedilom: Javni stanovanjski sklad mestne občine Murska Sobota.
Javni sklad je vpisan v sodni register.
3. člen
Računovodska, knjigovodska in druga strokovno-tehnična opravila za javni sklad opravlja Mestna uprava mestne občine Murska Sobota.
4. člen
Javni sklad odgovarja upnikom za svoje obveznosti:
– če so obveznosti nastale v zvezi z namenom, zaradi katerega je bil javni sklad ustanovljen, z namenskim premoženjem,
– za druge obveznosti pa s premoženjem, ki ga kot sredstva za delo javnega sklada zagotovi ustanovitelj.
II. DEJAVNOST IN NAMEN JAVNEGA SKLADA
5. člen
Javni sklad je bil ustanovljen z odlokom o ustanovitvi Javnega stanovanjskega sklada mestne občine Murska Sobota (Uradni list RS, št. 3/01 in 93/01) kot
– nepremičninski sklad z namenom poslovanja s stanovanji, stanovanjskimi hišami ter funkcionalnimi zemljišči, ki jih lokalna skupnost nameni za zagotavljanje javne stanovanjske oskrbe,
– javni finančni sklad z namenom spodbujanja pridobivanja, gradnje in prenove stanovanj in stanovanjskih hiš z dajanjem kreditov z ugodno obrestno mero (in drugih oblik poroštva) na podlagi javnih razpisov.
6. člen
Dejavnost javnega sklada po standardni klasifikaciji dejavnosti je:
K/70.110 Organizacija izvedbe nepremičninskih projektov za trg
K/70.120 Trgovanje z lastnimi nepremičninami
K/70.200 Dajanje lastnih nepremični v najem
K/70.310 Dejavnost agencij za posredništvo v prometu z nepremičninami
K/70.320 Upravljanje z nepremičninami za plačilo ali po pogodbi
L/75.110 Dejavnost uprave
L/75.120 Dejavnost javnih ustanov, ki zagotavljajo storitve na področju
zdravstva, izobraževanja, kulture in druge socialne storitve, razen
obveznega socialnega zavarovanja
Namen javnega sklada je skladno z določili odloka o ustanovitvi Javnega stanovanjskega sklada mestne občine Murska Sobota upravljanje in razpolaganje s stanovanji in stanovanjskimi hišami ter drugim premoženjem, ki ga je ustanovitelj prenesel na sklad z namenom zagotavljanja javnega interesa, zlasti pa zaradi:
– gospodarjenja s stanovanji, stanovanjskimi hišami ter funkcionalnimi zemljišči,
– financiranja gradnje in nakupa stanovanj ter prenove stanovanj, stanovanjskih hiš in drugih nepremičnin,
– oddajanje neprofitnih, službenih in ostalih stanovanj ter drugih nepremičnin v najem,
– zagotavljanje sredstev za pridobivanje neprofitnih stanovanj in ostalih nepremičnin,
– zagotavljanja kontinuiranega pridobivanja neprofitnih, službenih in profitnih stanovanj,
– pridobivanje zemljišč za stanovanjsko gradnjo,
– nastavitev in vodenje enotnega registra stanovanjskega fonda na območju občine,
– določanje in spremljanje najemnin za vsa stanovanja,
– nudenje posojil z ugodno obrestno mero za nakup, izgradnjo in prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš,
– opravljanje drugih nalog določenih v občinskih stanovanjskih programih ter s tem povezane razvojne, finančne, organizacijske in druge aktivnosti s področja stanovanjskega gospodarstva v skladu s stanovanjskim zakonom, statutom Mestne občine Murska Sobota, tem odlokom in drugimi predpisi.
III. ORGANI JAVNEGA SKLADA
7. člen
Organa javnega sklada sta:
– nadzorni svet in
– uprava.
8. člen
Nadzorni svet ima predsednika in štiri člane.
Člane nadzornega sveta imenuje mestni svet za dobo petih let na predlog župana. Člani nadzornega sveta so po preteku mandata lahko ponovno imenovani.
Predsednik nadzornega sveta je po svoji funkciji župan mestne občine.
Člani nadzornega sveta ne morejo biti osebe, ki so zaposlene v skladu ter druge osebe, katerih funkcija ali dejavnost je v skladu z zakonom nezdružljiva s članstvom v nadzornem svetu.
9. člen
Nadzorni svet ima naslednje pristojnosti:
– skrbi za zagotavljanje delovanja sklada v javnem interesu,
– sprejema poslovni načrt, finančni načrt in poslovno poročilo sklada in jih predloži v soglasje ustanovitelju,
– daje soglasje upravi k določitvi organizacije sistema notranje kontrole,
– daje soglasje upravi k določitvi splošnih pogojev poslovanja,
– daje predhodno mnenje k imenovanju in razrešitvi člana uprave,
– daje ustanovitelju in upravi predloge in mnenja o posameznih vprašanjih,
– odloča o drugih zadevah, za katere je tako določeno z zakonom ali tem odlokom.
Nadzorni svet lahko pregleduje poslovne knjige in poslovno dokumentacijo javnega sklada.
Nadzorni svet je za svoje delo odgovoren mestnemu svetu.
Uprava mora nadzornemu svetu na njegovo zahtevo predložiti poročilo o posameznih poslih v zvezi z upravljanjem namenskega premoženja oziroma drugimi zadevami, povezanimi s poslovanjem javnega sklada.
10. člen
Člani nadzornega sveta morajo pri svojem delu ravnati s skrbnostjo dobrega gospodarstvenika in varovati poslovno skrivnost javnega sklada.
Člani nadzornega sveta so upravičeni do sejnin ter povračila drugih stroškov, skladno s predpisom, ki ga izda Vlada Republike Slovenije na predlog ministra, pristojnega za finance.
Člani nadzornega sveta so odgovorni za škodo, ki je nastala kot posledica kršitve njihovih dolžnosti.
Nadzorni svet mora ustanovitelju na njegovo zahtevo predložiti poročilo o posameznih poslih v zvezi z upravljanjem namenskega premoženja oziroma drugimi zadevami, povezanimi s poslovanjem javnega sklada.
11. člen
Nadzorni svet sprejema odločitve z večino glasov vseh članov. Če je rezultat neodločen, odloči glas predsednika.
12. člen
Uprava ima tri člane, in sicer predsednika in dva člana.
Člane uprave imenuje in razrešuje mestni svet na podlagi javnega natečaja ter pod pogoji, na način in po postopku, določenimi z zakonom in tem odlokom. Pred imenovanjem oziroma razrešitvijo člana uprave daje predhodno mnenje nadzorni svet.
Predsednik uprave opravlja funkcijo poklicno, ostala člana uprave pa nepoklicno.
Člani uprave so imenovani za dobo štirih let in so lahko ponovno imenovani.
Za člana uprave je lahko imenovana oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
– da ima univerzitetno izobrazbo ali visoko strokovno izobrazbo,
– da ima najmanj pet let ustreznih delovnih izkušenj,
– da ima sposobnost vodenja in komuniciranja,
– da ni bila pravnomočno nepogojno obsojena na kazen zapora več kot treh mesecev, če še ni izbrisana.
13. člen
Predsednik uprave zastopa in predstavlja javni sklad.
Uprava ima naslednje pristojnosti:
– vodi in organizira poslovanje sklada,
– odgovarja na zakonitost poslovanja sklada,
– izvršuje sprejeto poslovno politiko sklada,
– predlaga sklic seje nadzornega sveta, pripravlja seje in na njih sodeluje,
– izdaja pravne akte v posamičnih zadevah iz pristojnosti sklada,
– opravlja druge naloge v skladu z zakonom, tem odlokom in drugimi akti poslovanja,
– s soglasjem nadzornega sveta določa splošne pogoje poslovanja in sistem notranje kontrole.
Uprava je dolžna varovati poslovno tajnost sklada.
Uprava mora nadzornemu svetu na njegovo zahtevo predložiti poročilo o posameznih poslih v zvezi z upravljanjem namenskega premoženja oziroma drugimi zadevami, povezanimi s poslovanjem javnega sklada.
Uprava odgovarja skladu za škodo, ki je nastala zaradi njenega nevestnega ali protipravnega ravnanja.
14. člen
Predsednik uprave izdaja pravne akte v posamičnih zadevah iz pristojnosti delovanja sklada.
Pri odločanju o javnopravnih stvareh se uporablja postopek, določen z zakonom o splošnem upravnem postopku.
Zoper odločitev uprave pri odločanju o javnopravnih stvareh ima stranka pravico do pritožbe. O pritožbi odloča župan.
15. člen
V primerih predčasne razrešitve članov uprave in nadzornega sveta se smiselno uporabljajo določbe zakona o javnih skladih.
16. člen
Organizacijo in način dela uprave in nadzornega sveta ureja poslovnik o delu uprave in nadzornega sveta.
IV. UPRAVLJANJE NAMENSKEGA PREMOŽENJA IN ZAGOTAVLJANJE SREDSTEV ZA DELO JAVNEGA SKLADA
17. člen
Javni sklad mora namensko premoženje ločiti od premoženja, ki ga kot sredstvo za delo zagotovi ustanovitelj.
Na namensko premoženje je možna izvršba samo za zavarovanje oziroma poplačilo terjatve, ki je nastala v zvezi z upravljanjem namenskega premoženja.
Javni sklad mora pri banki oziroma organizaciji, ki opravlja plačilni promet, za namensko premoženje odpreti poseben denarni račun, preko katerega sprejema vplačila in opravlja izplačila iz poslov v zvezi z namenskim premoženjem in vodi denarna sredstva namenskega premoženja.
18. člen
Ustanovitelj mora zagotoviti opremo in poslovne prostore, potrebne za delo javnega sklada in tekoče zagotavljati denarna sredstva za:
– izplačilo plač zaposlenih ter drugih materialnih stroškov, povezanih z delom zaposlenih in za izplačilo sejnin in drugih povračil članom nadzornega sveta,
– za kritje stroškov pisarniškega materiala in drugega drobnega inventarja.
Javni sklad ne sme uporabiti namenskega premoženja za zagotavljanje sredstev za delo sklada.
V. PROGRAM DELA JAVNEGA SKLADA
19. člen
Za uresničevanje stanovanjske politike občine glede pridobivanja, oddajanja stanovanj v najem, gospodarjenja in kreditiranja stanovanj, pridobitve novih stanovanj z nakupom ali z gradnjo sprejme nadzorni svet javnega sklada poslovni načrt za prihodnje leto, ki ga predloži v soglasje ustanovitelju.
II. DEL
VI. POSLOVANJE Z NEPREMIČNINAMI
20. člen
Sklad posluje kot javni nepremičninski sklad tako, da stanovanja:
– pridobiva,
– oddaja v najem,
– prodaja.
VII. PRIDOBIVANJE STANOVANJ
21. člen
Javni sklad pridobiva stanovanja tako, da:
– investira v gradnjo stanovanj in stavbna zemljišča,
– kupuje stanovanja in zemljišča z namenom povečanja najemnega stanovanjskega fonda.
O obsegu, načinu in dinamiki pridobivanja stanovanj iz prvega odstavka odloča v okviru poslovnega načrta nadzorni svet na predlog uprave.
VIII. ODDAJANJE STANOVANJ V NAJEM
22. člen
Upravičenci, pogoji, normativi, postopek oddaje in merila za sestavo prednostne liste upravičencev do dodelitve neprofitnega najemnega stanovanja določa pravilnik o oddajanju neprofitnih stanovanj v najem.
23. člen
Dodatne pogoje, merila in kriterije lahko določi uprava, vendar točke, ki jih je mogoče doseči z dodatnimi pogoji ne smejo presegati najvišjega možnega števila točk, ki ga določa pravilnik o dodelitvi neprofitnih stanovanj v najem. Dodatni pogoji so lahko:
– družine z več otroki,
– družine z manjšim številom zaposlenih,
– mladi in mlade družine,
– invalidi in družine z invalidnim članom,
– državljani z daljšo delovno dobo, ki so brez stanovanja ali pa so podnajemniki,
– prosilci, ki so glede na poklic ali dejavnost, katero opravljajo pomembni za posamezno lokalno skupnost,
– drugo.
IX. SKLEPANJE NAJEMNIH POGODB
24. člen
Po opravljeni izbiri najustreznejšega upravičenca do najema neprofitnega najemnega stanovanja, izda predsednik uprave odločbo o oddaji stanovanja v najem.
Pri izdaji odločbe za oddajo neprofitnih najemnih stanovanj po javnem razpisu se uporablja postopek predpisan za takšno oddajo, v primerih izredne oddaje stanovanj, pa se uporablja zakon o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99, 70/00 in 52/02).
Na podlagi sklepa se z izbranim kandidatom sklene najemna pogodba, s katero se na podlagi obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 83/01), stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 69/03) in podzakonskih predpisov opredeli vsebina medsebojnih pravic in obveznosti med najemodajalcem in najemojemalcem v zvezi z uporabo najemnega stanovanja.
25. člen
Najemna pogodba mora obvezno vsebovati:
– opis stanovanja, lego, površino, strukturo, komunalno opremljenost, leto zgraditve ter način uporabe stanovanja,
– identifikacijsko oznako iz katastra stavb,
– ime in priimek lastnika, davčno številko lastnika, ime in priimek najemnika in oseb, ki bodo skupaj z najemnikom uporabljale stanovanje,
– odpovedne razloge, ki jih določa 103. člen stanovanjskega zakona,
– vrsto najema po kategorijah najemnih stanovanj,
– določbe o medsebojnih obveznostih pogodbenih strank pri uporabi in vzdrževanju stanovanja ter skupnih delov stanovanjske stavbe ali večstanovanjske stavbe,
– višino najemnine ter način in roke plačevanja,
– način plačevanja in obseg stroškov, ki niso zajeti v najemnini in se nanašajo na stroške za dobavljeno elektriko, vodo, daljinsko ogrevanje stanovanj in podobno (individualni obratovalni stroški),
– določbe o načinu uporabe stanovanja ter na kakšen način in v kakšnih časovnih razdobjih bo lastnik preverjal pravilno uporabo stanovanja,
– čas trajanja najemnega razmerja, če se stanovanje oddaja za določen čas,
– način predaje stanovanja.
Neprofitna najemnina se zaračunava v višini, ki jo določi uprava.
O vseh drugih pravicah iz najemnega razmerja se pri odločanju uporablja postopek, določen z zakonom o splošnem upravnem postopku.
X. PRODAJA STANOVANJ – NEPREMIČNIN
26. člen
Prodaja nepremičnin se lahko izvede na predlog uprave.
27. člen
Metode prodaje nepremičnin
Premoženje sklada se proda z:
1. javno dražbo ali
2. na podlagi javnega zbiranja ponudb.
O izbiri metode prodaje odloči uprava.
28. člen
Ne glede na določbo prejšnjega člena se prodaja lahko opravi na podlagi neposredne pogodbe v naslednjih primerih, če:
1. se prodajajo solastniški deleži na nepremičninah – skupni prostori,
2. se zamenjuje nepremičnina in je ponudnik samo eden, ter se od vrednosti premoženja sklada z zamenjavo ne zmanjša,
3. v roku 3 mesecev od dneva, ko se je izkazalo, da je bila izbrana metoda prodaje iz 27. člena neuspešna, pri čemer je lahko cena nižja od izklicne cene največ za 30%,
4. se stanovanje proda najemniku stanovanja na njegovo željo.
29. člen
Ocenitev vrednosti nepremičnine
Javni sklad je dolžan poskrbeti, da se premoženje, ki je predmet prodaje oceni. Ocenitev opravi pooblaščeni ocenjevalec nepremičnin, ki ima po pravilih stroke veljavno licenco za cenitev. Izbiro pooblaščenega ocenjevalca opravi predsednik uprave, ki nadzira njegovo delo.
30. člen
Cenitev, ki predstavlja osnovo za določitev izhodiščne cene za potrebe izvedbe javne dražbe oziroma javnega odpiranja ponudb, mora vsebovati predlog izhodiščne cene izražene v tolarjih.
Cenitev ne sme biti starejša od 3 mesecev – glede na datum javne dražbe oziroma javnega zbiranja ponudb.
31. člen
Javna dražba
Javna dražba mora biti objavljena v sredstvih javnega obveščanja.
Med objavo razpisa in javno dražbo mora preteči najmanj 15 dni.
V primeru javne dražbe mora objava vsebovati najmanj:
1. Naziv in sedež organizatorja javne dražbe.
2. Opis predmeta prodaje.
3. Vrsto pravnega posla, ki je predmet dražbe (npr. prodaja stanovanja).
4. Izklicno ceno in najnižji znesek njenega višanja.
5. Način in rok plačila kupnine.
6. Prehod lastništva, pri čemer lastništvo preide na kupca s plačilom celotne kupnine.
7. Kraj in čas javne dražbe.
8. Višino kavcije, ki jo je potrebno položiti pred začetkom dražbe, in ki ne sme biti manjša od 10% izklicne cene in se vplača na poseben račun proračuna.
9. Obvestilo dražiteljem, da bo po končani dražbi kavcija vrnjena tistim, ki na dražbi ne bodo uspeli in navedbo roka, v katerem bo vrnjena.
10. Informacijo o tem, kje in pod kakšnimi pogoji se lahko interesenti pred začetkom dražbe seznanijo s podrobnejšimi pogoji dražbe in si ogledajo predmet dražbe.
11. Druge pogoje, ki jih mora uspeli dražitelj izpolnjevati.
12. Objava lahko vsebuje še druge pogoje prodaje, ki postanejo vsebina prodajne pogodbe, sklenjene z uspelim dražiteljem.
32. člen
Javno dražbo vodi s strani predsednika uprave pooblaščena oseba.
Izklicna cena oziroma vsaka nadaljnja cena, če se zviša pred tretjim izklicem, se šteje, da je sprejeta tista cena, ki je bila izklicana trikrat. Ko je cena izklicana trikrat, pooblaščena oseba ugotovi komu in po kakšni ceni je bil predmet javne dražbe prodan in kupca pozove k podpisu pogodbe. Če izklicna cena ni bila dosežena, je javna dražba neuspešna.
33. člen
Z najugodnejšim dražiteljem se sklene pogodba najkasneje v tridesetih dneh po zaključku dražbe. Če dražitelj ne podpiše pogodbe v navedenem roku javni sklad zadrži njegovo kavcijo.
34. člen
Javno zbiranje ponudb
V primeru javnega zbiranja ponudb, ko je za izbor najugodnejšega ponudnika edini kriterij višina ponujene kupnine, objava javnega zbiranja ponudb praviloma vsebuje:
1. Namen poziva, navedbo prodajalca in kratek opis predmeta prodaje.
2. Pravno podlago za prodajo.
3. Obliko in pogoje, pod katerimi mora kupec predložiti ponudbo oziroma elemente, ki naj jih ponudba vsebuje.
4. Določilo, da je obveznost prodajalca, da sklene pogodbo s ponudnikom, ki ponudi najugodnejše pogoje, izključena.
5. Kontaktne osebe prodajalca.
35. člen
Pred obravnavo prispelih ponudb predsednik uprave preveri, če so bile poslane v razpisnem roku in če vsebujejo vse objavljene elemente in vso dokumentacijo, ki jo je bilo na podlagi razpisa potrebno priložiti ponudbi.
Ponudbo, ki je prispela po razpisnem roku, komisija zavrže in o tem obvesti ponudnika. Nepopolne ponudbe lahko predsednik uprave zavrže ali pa odloči, da zahteva od ponudnika njegovo dopolnitev.
Po ugotovitvi izpolnjevanja procesnih pogojev za veljavno obravnavo ponudb predsednik uprave pristopi k njihovemu vsebinskemu pregledu. Pri tem presoja elemente ponudbe po kriterijih za izbiro najboljšega ponudnika.
Kriteriji, ki jih komisija pri obravnavi ponudb in izbiri upošteva, so enaki kriterijem kot so objavljeni v javnem pozivu za zbiranje ponudb.
36. člen
V primeru, da predsednik uprave oceni, da zgolj na osnovi opredeljenih kriterijev izmed zavezujočih ponudb iz prejšnjega člena ne more izbrati najboljšega ponudnika, ali da je mogoče doseči ugodnejše pogoje prodaje, lahko pozove vse ponudnike ali pa samo tiste, katerih ponudbe ocenijo kot najbolj ustrezne, da ponudbo še dopolnijo v posameznih elementih.
37. člen
Ko predsednik uprave oceni, da je ugotovil vsa dejstva, na podlagi katerih je mogoče sprejeti odločitev o izboru najugodnejšega ponudnika, odloči katerega od ponudnikov je izbral kot najugodnejšega, ter predlaga vse v pogajanjih dogovorjene elemente pravnega posla, pod katerim naj se sklene pogodba oziroma poda predlog pogodbe, ki naj se sklene z najugodnejšim ponudnikom.
38. člen
V zvezi s prodajo nepremičnine z neposredno pogodbo iz 28. člena tega akta odloči uprava. Pogodbeno vrednost določi cenilec, uprava pa določi okvirno vrednost pod katero se prodaja ne more izvršiti.
39. člen
Merila in kriteriji za neposredno prodajo nepremičnine
Odprodaja se lahko opravi:
Če je odprodaja v interesu javnega sklada zaradi prevelikih stroškov investicij in rednega vzdrževanja stanovanja oziroma stavbe v kateri je stanovanje ob upoštevanju:
– odstotnega deleža lastništva sklada na celotni nepremičnini v kateri se nahaja nepremičnina, ki jo želi stranka odkupiti
– leta gradnje nepremičnine,
– stanja nepremičnine (slabo, dobro, odlično …),
– vloženih sredstev v nepremičnino,
– lege nepremičnine – v strogem mestnem jedru se prodaja odobri le izjemoma, ob izpolnitvi vseh pogojev, ki jih narekuje obnova mestnega jedra,
– drugih dejavnikov, ki vplivajo na vrednost.
40. člen
Najemnik ima predkupno pravico na stanovanju, ki mu je bilo dano v najem za nedoločen čas, če predkupne pravice ne uveljavlja solastnik oziroma občina v primerih, ki jih določa zakon.
Vloge za odkup nepremičnin se oddajo v vložišču mestne občine. K vlogi je potrebno priložiti fotokopijo najemne pogodbe in dokaz o poravnanih obveznosti v zvezi z uporabo stanovanja, ki ga želijo kupiti.
41. člen
Plačilo kupnine
Kupec plača kupnino v enkratnem znesku najkasneje v roku 30 dni od podpisa pogodbe.
42. člen
Stroški pri prodaji nepremičnin in pri nakupu nepremičnin
Vse stroške pri prodaji in nakupu nepremičnin nosita prodajalec in kupec vsak do polovice, razen davek od prometa nepremičnin v obeh primerih bremeni prodajalca.
XI. KONČNA DOLOČBA
43. člen
Ti splošni pogoji poslovanja začnejo veljati z dnem objave v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 36001-21/2003
Murska Sobota, dne 18. decembra 2003.
Predsednica uprave
Javnega stanovanjskega sklada
Andreja Kuhar, dipl. upr. org. l. r.
