Na podlagi tretjega odstavka 10. člena in v zvezi s četrtim odstavkom 20. člena zakona o veterinarstvu (Uradni list RS, št. 33/01 in 110/02 – ZGO-1) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Ta pravilnik določa preventivna cepljenja in diagnostične ter druge preiskave, ki jih morajo v letu 2004, zaradi zagotavljanja ugodnih epizootioloških razmer in izpolnjevanja pogojev za promet z živalmi, zagotoviti imetniki živali oziroma nosilci dejavnosti, naloge veterinarskih organizacij, ki opravljajo javno veterinarsko službo na podlagi koncesije (v nadaljnjem besedilu: veterinarske organizacije) in Nacionalnega veterinarskega inštituta (v nadaljnjem besedilu: NVI) ter veterinarske preglede na mestu izvora glede izpolnjevanja pogojev za dovoljenje za promet z živalmi.

V tem pravilniku uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen:
1. reja živali je reja skupine živali, ki živijo v zaključeni enoti in so pod veterinarskim nadzorom. Z rejo živali se ukvarja rejec, ki je lahko fizična ali pravna oseba;
2. status črede, uradno proste določene bolezni pomeni, da je čreda živali uradno prosta določene oziroma določenih kužnih bolezni, ki se zatirajo po veljavnih veterinarskih predpisih in da je pridobila status v skladu s pravilnikom, ki ureja kužne bolezni živali;
3. perutnina so kokoši, purani, race, gosi, pegatke, prepelice, fazani, jerebice in ptice tekači (ratiti), ki se gojijo ali jih imajo v ujetništvu za proizvodnjo mesa, konzumnih in valilnih jajc ali za obnovo populacije divjih ptic;
4. jata je perutnina enakega zdravstvenega statusa, ki se goji na isti lokaciji ali v istem objektu in ki glede zdravja predstavlja enotno epizootiološko situacijo;
5. matična jata perutnine je perutnina, ki je namenjena proizvodnji valilnih jajc;
6. proizvodna jata je perutnina, ki se vzreja za proizvodnjo mesa (pitovna perutnina) oziroma konzumnih jajc (konzumne nesnice) ali pa za obnovo populacije divjih ptic;
7. organizirana reja je reja, kjer rejec združuje svoje interese prek priznanih rejskih organizacij.

(1) Veterinarska organizacija mora uradnemu veterinarju za inšpekcijski nadzor (v nadaljnjem besedilu: inšpektor) mesečno, do desetega dne v mesecu predložiti pravilno izpolnjen obrazec MP-E (Mesečno poročilo o opravljenih delih), na katerem poroča o delih, opravljenih v skladu s tem pravilnikom.
(2) Vzorec obrazca iz prejšnjega odstavka predpiše generalni direktor Veterinarske uprave Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: VURS) z obveznim navodilom.
(3) Inšpektor na podlagi poročila iz prvega odstavka tega člena ugotovi, ali je bil posamezen ukrep iz tega pravilnika opravljen v skladu s predpisiin zahtevami iz tega pravilnika.

Inšpektor mora voditi evidenco o vsaki čredi govedi s podeljenim statusom, v kateri so:
– kopije odločb o podelitvi ali odvzemu statusa črede proste tuberkuloze, bruceloze in enzootske goveje levkoze;
– rezultati opravljenih predpisanih preiskav;
– drugi podatki v zvezi s statusi črede.

Inšpektor o opravljenih delih po tem pravilniku mesečno, do dvajsetega dne v mesecu obvešča glavni urad VURS.

(1) Veterinarska organizacija mora voditi evidenco, v katero vpiše osebno ime ter naslov oziroma firmo in sedež imetnika živali, identifikacijsko številko kmetijskega gospodarstva (KMG-MID), oznako (številko) živali in rezultate diagnostične preiskave; vsi ti podatki se morajo vpisati v dnevnik, ki se hrani na posestvu.
(2) Če je za živali, pri katerih se opravljajo diagnostične preiskave iz tega pravilnika, predpisana identifikacija ter registracija in živali niso označene na predpisan način, jih je treba označiti.
(3) Veterinarska organizacija mora pri posameznih vrstah živali jemati krvne vzorce in opraviti ostale preiskave istočasno.
(4) VURS zagotovi računalniški program za hitro poročanje o pojavu določenih kužnih bolezni, omogoči veterinarskim organizacijam dostop in priklop na program ter razvoj aplikacije.
(5) Veterinarska organizacija in NVI morata podatke, pridobljene pri izvajanju tega pravilnika, uporabljati v skladu s predpisi o veterinarskih evidencah in jih varovati kot poslovno tajnost.

Rezultate preiskav iz tega pravilnika mora NVI poslati imetniku živali oziroma nosilcu dejavnosti, inšpektorju in veterinarski organizaciji, ki je vzorce odvzela. Veterinarska organizacija mora o prejemu pozitivnega rezultata preiskave obvestiti inšpektorja.

(1) Živali, starejše od 24 mesecev, ki se koljejo v registriranih klavnicah in ob zakolu niso pregledane z enim od odobrenih testov na bovino spongiformno encefalopatijo (BSE), ne smejo v promet za prehrano ljudi.
(2) Vzorce odvzame uradni veterinar VURS, preiskave opravi NVI in o tem enkrat mesečno obvesti VURS.
(3) NVI opravi hitri test z enim od testov, navedenih v prilogi, ki je sestavni del tega pravilnika.

(1) Za vzdrževanje statusov črede, uradno prostih tuberkuloze, je treba preiskati vse živali, starejše od 6 tednov v čredah, ki so v preteklem letu pridobile status uradno proste tuberkuloze.
(2) Tuberkulinizacijo opravi veterinarska organizacija s predpisanim bovinim tuberkulinom najpozneje do 10. novembra 2004.

Promet s plemenskimi svinjami in merjasci, rojenimi pred 1. januarjem 2001, je dovoljen samo še za zakol.

(1) Valilna jajca smejo izvirati le iz matičnih jat perutnine, v katerih pri serološki preiskavi na kokošji tifus niso bili ugotovljeni pozitivni reaktorji in ki so proste klamidioze, S. enteritidis, S. typhimurium in M. gallisepticum, matične jate puranov pa tudi M. meleagridis in S. arizonae.
(2) Pregled z antigenom povzročitelja kokošjega tifusa po metodi hitre krvne aglutinacije opravijo veterinarske organizacije pri 15–25% nesnosti jate. V rejah do 250 živali je treba pregledati vse živali, v večjih rejah pa 20% živali.
(3) Serološki pregled matičnih jat perutnine na M. gallisepticum se opravi v matičnih jatah perutnine v času vzreje ob vselitvi, v 8., 16. in 22. tednu starosti ter potem vsakih 6 tednov do konca nesnosti.
(4) Serološki pregled matičnih jat na S. enteritidis, S. typhimurium in C. psittaci se opravi pred prehodom v nesnost.
(5) Matične jate kokoši morajo biti imune proti epidemičnemu tremorju, Marekovi bolezni, kužnem bronhitisu in bolezni Gumboro.
(6) Serološki pregled jat puranov na M. meleagridis se opravi dvakrat letno.
(7) Vzorce za serološke preglede iz tretjega, četrtega, petega in šestega odstavka tega člena, in sicer 20 vzorcev na objekt, odvzamejo veterinarske organizacije, preiskave opravi NVI.

(1) Monitoring na salmonelozne infekcije perutnine se izvaja na način, določen v prilogi II Navodila o ukrepih za ugotavljanje, preprečevanje in zatiranje salmoneloze (Uradni list RS, št. 82/99 in 71/00), pri čemer vzorec nastilja pomeni skupni vzorec fecesa, ki je sestavljen iz posameznih vzorcev (1g), odvzetih na 60 različnih mestih v objektu.
(2) Matične jate se pregledajo vsaka dva tedna.
(3) Vsakih osem tednov se vzorčenje iz prejšnjega odstavka nadomesti z uradnim vzorčenjem, ki ga opravi VURS.

(1) Za vzorčenje na salmonele je treba v valilnicah odvzeti:
– zbirne vzorce mekonija, odvzetega 250 piščancem iz vsake matične jate; ali
– vzorce 50 piščancev, ki so poginili v času valjenja (zamrtki) ali so se izvalili iz jajc iz vsake matične jate.
(2) Vzorci se odvzamejo vsaka dva tedna. Vzorce odvzame veterinarska organizacija, preiskave pa opravi NVI.
(3) Vsakih osem tednov se vzorčenje nadomesti z uradnim vzorčenjem, ki ga opravi VURS.

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

                                                                           PRILOGA

                   METODE ZA DIAGNOSTIKO BSE oziroma transmisivne
                         spongiformne encefalopatije (TSE)

Metode, ki so potrjene v Evropski uniji za diagnostiko BSE oziroma TSE, t.j. hitri
testi:
– imunska metoda (immuno-blotting), s katero ugotavljamo delec PrPres, ki je
odporen na proteazo; metoda temelji na postopku western blot (test Prionics-Check
Western);
– kemiluminiscenčna ELISA, ki vključuje postopek ekstrakcije in metodo ELISA z
uporabo ojačevalnega reagenta za kemiluminiscenco (test Enfer);
– imunska metoda (sandwich immunoassay) za ugotavljanje PrPres, ki obsega stopnjo
denaturacije in koncentracije (test Bio-Rad TeSeE, ki se je prej imenoval Platelia
test);
– imunska metoda na mikroplošči (ELISA), s katero z monoklonskimi protitelesi
ugotavljamo delec PrPres, ki je odporen na proteazo (test Prionics-Check LIA);
– avtomatizirana imunska metoda, ki je odvisna od konformacije in primerja
reaktivnost detekcijskega protitelesa z oblikami PrPSc, ki so občutljive na
proteazo, s tistimi, ki so odporne na proteazo (nekatere frakcije PrPSc so enake
PrPres) in s PrPc (test InPro CDI-5).