Na podlagi 1. točke 45. člena zakona o veterinarstvu (Uradni list RS, št. 33/01 in 110/02 – ZGO-1) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Ta pravilnik določa ukrepe, ki jih morajo v letu 2004 izvesti veterinarske organizacije, ki opravljajo javno veterinarsko službo na podlagi koncesije (v nadaljnjem besedilu: veterinarske organizacije), Nacionalni veterinarski inštitut (v nadaljnjem besedilu: NVI) ter lovske družine in gojitvena lovišča, zaradi zagotavljanja sistematičnega spremljanja stanja kužnih boleznih (diagnostične terenske in laboratorijske ter patoanatomske preiskave) in cepljenja živali.

V tem pravilniku uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen:
1. reja živali je reja skupine živali, ki živijo v zaključeni enoti in so pod veterinarskim nadzorom. Z rejo živali se ukvarja rejec, ki je lahko fizična ali pravna oseba;
2. vzrejno središče je reja plemenskih živali, kjer rejec posluje po skupnem rejskem programu na celotnem območju Republike Slovenije v skladu z zootehničnimi standardi;
3. osemenjevalno središče je odobrena organizacija, ki redi plemenjake za pridobivanje, pripravo, skladiščenje ter promet z njihovim semenom in izpolnjuje predpisane veterinarske pogoje;
4. živali v naravnem pripustu so kategorija živali, ki se naravno razmnožujejo;
5. plemenske živali so živali moškega in ženskega spola, ki so namenjene za razmnoževanje. Imeti morajo znano poreklo in lastnika, oceno plemenske vrednosti in morajo biti označene v skladu s predpisi ter vpisane v rodovniško knjigo;
6. osemenjevanje je zooprofilaktična metoda za preprečevanje in zatiranje živalskih spolnih in drugih kužnih bolezni ter zootehnični ukrep, ki omogoča nadzorovano in kakovostno spremembo plemenskega sestava živalske populacije;
7. perutnina so kokoši, purani, race, gosi, pegatke, prepelice, fazani, jerebice in ptice tekači (ratiti), ki se gojijo ali jih imajo v ujetništvu za proizvodnjo mesa, konzumnih in valilnih jajc ali za obnovo populacije divjih ptic;
8. jata je perutnina enakega zdravstvenega statusa, ki se goji na isti lokaciji ali v istem objektu in ki glede zdravstvenega stanja predstavlja enotno epizootiološko enoto;
9. matična jata je perutnina, ki je namenjena proizvodnji valilnih jajc;
10. proizvodna jata je perutnina, ki se vzreja za proizvodnjo mesa (perutnina za zakol) oziroma konzumnih jajc (konzumne nesnice) ali pa za obnovo populacije divjih ptic;
11. plemenska jata rib je jata odbranih samcev in samic, namenjenih za razplod;
12. status črede, uradno proste določene bolezni pomeni, da je čreda živali prosta določene oziroma določenih kužnih bolezni, ki se zatirajo po veljavnih veterinarskih predpisih in da je pridobila status v skladu s pravilnikom, ki ureja kužne bolezni živali;
13. organizirana reja je reja, kjer rejec združuje svoje interese prek priznanih rejskih organizacij;
14. lokacija vzrejališča plemenskih rib ali čebeljih matic je mesto, kjer se vzreja in daje v promet plemenski ribji material ali čebelje matice;
15. pripustna postaja je kmetijsko gospodarstvo, ki redi plemenjake za razmnoževanje;
16. skupni hlevski mlečni vzorec je povprečni vzorec mleka ene molže vseh molznic v hlevu;
17. veliki prašičerejski obrat je reja z več kot 500 plemenskimi svinjami.

(1) Uradni veterinar za inšpekcijski nadzor (v nadaljnjem besedilu: inšpektor) z odločbo določi veterinarski organizaciji rok za izvedbo posameznih del iz tega pravilnika.
(2) Veterinarska organizacija mora inšpektorju mesečno, do desetega dne v mesecu predložiti pravilno izpolnjen obrazec MP-E (Mesečno poročilo o opravljenih delih), na katerem poroča o delih, opravljenih v skladu s tem pravilnikom.
(3) Vzorec obrazca iz prejšnjega odstavka predpiše generalni direktor Veterinarske uprave Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: VURS) z obveznim navodilom.
(4) Veterinarska organizacija mora inšpektorju predložiti račun za povračilo stroškov za izvedbo odrejenih ukrepov, iz katerega je razvidno, da so bile pristojbine odvedene v predpisanem roku.
(5) Inšpektor na podlagi poročila iz drugega odstavka tega člena ugotovi, ali je bil posamezen ukrep iz tega pravilnika opravljen v skladu s predpisi in zahtevami iz tega pravilnika ter s podpisom računa potrdi, da je bilo delo opravljeno v skladu s predpisi.

Inšpektor o opravljenih delih po tem pravilniku mesečno, do dvajsetega dne v mesecu, obvešča glavni urad VURS.

Cepljenje proti slinavki in parkljevki ter klasični prašičji kugi je prepovedano.

(1) Preventivna cepljenja je treba opraviti v skladu z navodili proizvajalca registriranega cepiva.
(2) Veterinarska organizacija mora voditi evidenco, v katero vpiše osebno ime ter naslov oziroma firmo in sedež imetnika živali, identifikacijsko številko kmetijskega gospodarstva (KMG-MID), oznako (številko) živali, datum cepljenja oziroma preiskave, ime cepiva, ime proizvajalca cepiva, rok uporabnosti in kontrolno številko cepiva ter rezultate diagnostične preiskave; vse te podatke mora vpisati v dnevnik, ki se hrani na posestvu.
(3) Če je za živali, pri katerih se opravljajo preventivna cepljenja in diagnostične preiskave iz tega pravilnika, predpisana identifikacija ter registracija in živali niso označene na predpisan način, jih je treba označiti.
(4) Veterinarska organizacija mora spremljati zdravstveno stanje živali po uporabi biološkega preparata in obveščati inšpektorja o vseh stranskih pojavih in morebitni nezanesljivi imunosti.
(5) Veterinarska organizacija mora krvne vzorce jemati istočasno za vse preiskave pri posameznih vrstah živali.
(6) Krvne vzorce in vzorce urina na vsebnost hormonov in reziduov mora veterinarska organizacija odvzeti po posebnem programu VURS. Postopek odvzema vzorcev vodi inšpektor.
(7) VURS zagotovi računalniški program za hitro poročanje o pojavu določenih kužnih bolezni, omogoči veterinarskim organizacijam dostop in priklop na programe ter razvoj aplikacije.

Veterinarska organizacija in NVI morata podatke, pridobljene pri izvajanju tega pravilnika, uporabljati v skladu s predpisi o veterinarskih evidencah in jih varovati kot poslovno tajnost.

Rezultate preiskav iz tega pravilnika mora NVI poslati inšpektorju, ki je izdal odločbo o roku za izvedbo posameznih del, in veterinarski organizaciji, ki je vzorce odvzela, če gre za rezultate preiskav ocenjenih, odobrenih in priznanih plemenjakov pa tudi pristojnemu strokovnemu delavcu NVI za področje reprodukcije. Veterinarska organizacija mora o prejemu pozitivnega rezultata preiskave obvestiti inšpektorja.

(1) Proti vraničnemu prisadu je treba preventivno cepiti govedo v zaselkih, kjer je bil v zadnjih 50 letih ugotovljen vranični prisad.
(2) Preventivno cepljenje je treba opraviti najmanj tri tedne preden se živali ženejo na pašo oziroma najpozneje do 30. aprila 2004.
(3) Cepljenje opravi veterinarska organizacija.
(4) Ob cepljenju se odvzamejo tudi vzorci za preiskave iz 12. člena tega pravilnika.

1) Proti šumečemu prisadu je treba preventivno cepiti govedo v zaselkih, kjer je bil v zadnjih 50 letih ugotovljen šumeči prisad.
(2) Preventivno cepljenje je treba opraviti najmanj tri tedne preden se živali ženejo na pašo oziroma najpozneje do 30. aprila 2004.
(3) Cepljenje opravi veterinarska organizacija.
(4) Ob cepljenju se odvzamejo tudi vzorci za preiskave iz 12. člena tega pravilnika.

(1) Na bovino spongiformno encefalopatijo (BSE) je treba z enim od testov iz priloge I, ki je sestavni del tega pravilnika, preiskati možgane vseh goved, ki so kazala klinične znake obolenj centralnega živčnega sistema.
(2) Na način iz prejšnjega odstavka je treba preiskati tudi vse živali, zaklane v sili, bolne živali, ki so bile poslane na klanje z veterinarsko napotnico, in vse poginule živali, ki so starejše od 24 mesecev.
(3) Vzorce odvzame in preiskave opravi NVI. Vzorce v klavnicah odvzame VURS.

(1) Za pridobitev statusa države, uradno proste bruceloze, in za vzdrževanje statusov čred, uradno prostih bruceloze, je treba v čredah, ki so v preteklem letu pridobile status čred, uradno prostih bruceloze, preiskati vse živali, starejše od 12 mesecev, razen moških živali v prosti reji, ki so namenjene izključno pitanju.
(2) Vzorce odvzame veterinarska organizacija, preiskave pa opravi NVI.

(1) Proti vraničnemu prisadu je treba preventivno cepiti drobnico v zaselkih, kjer je bil v zadnjih 50 letih ugotovljen vranični prisad.
(2) Preventivno cepljenje je treba opraviti najmanj tri tedne preden se živali ženejo na pašo oziroma najpozneje do 30. aprila 2004.
(3) Cepljenje opravi veterinarska organizacija.

(1) Proti šumečemu prisadu je treba preventivno cepiti drobnico v zaselkih, kjer je bil v zadnjih 50 letih ugotovljen šumeči prisad.
(2) Preventivno cepljenje je treba opraviti najmanj tri tedne preden se živali ženejo na pašo oziroma najpozneje do 30. aprila 2004.
(3) Cepljenje opravi veterinarska organizacija.

(1) Na transmisivne spongiformne encefalopatije (TSE) je treba z enim od testov iz priloge I. preiskati vse ovce in koze, starejše od 18 mesecev, ki so kazale klinične znake kroničnega hiranja.
(2) Na način iz prejšnjega odstavka je treba preiskati tudi vse živali, zaklane v sili, bolne živali, ki so bile poslane na klanje z veterinarsko napotnico (razen živali, ki so bile poslane v klanje z napotnico na podlagi odločbe, kot izvajanje ukrepov pri pojavu kužnih bolezni) in vse poginule živali, ki so starejše od 18 mesecev.
(3) V klavnicah je treba pri rednem klanju pregledati 1900 živali, starejših od 18 mesecev. Pri izbiri vzorca na klavnici se je treba, kolikor je to mogoče, izogibati večkratnemu jemanju vzorcev iz iste črede. Vzorci morajo biti odvzeti naključno, tako da se zagotovi enakomerna razporeditev vzorcev glede na izvor, vrsto, starost, pasmo, tip in katero koli drugo značilnost.
(4) Vzorce odvzame uradni veterinar VURS ali NVI.
(5) Preiskave opravi NVI in o tem enkrat mesečno obvesti VURS.

(1) Na Brucello melitensis je treba enkrat letno serološko preiskati krvne vzorce vseh mlečnih živali iz registriranih rej, ki mleko pridelujejo, obdelujejo oziroma predelujejo za javno porabo, in vse plemenske ovne in kozle.
(2) Preiskati je treba tudi 10% živali v ostalih rejah, ki imajo več kot 50 živali.
(3) Vzorce odvzamejo veterinarske organizacije, preiskave pa opravi NVI.

(1) Na velikih prašičerejskih obratih je treba enkrat mesečno serološko preiskati 10 krvnih vzorcev pitancev na prisotnost protiteles proti klasični prašičji kugi. Vzorce vzame uradni veterinar na klavnici ob rednem zakolu pitancev.
(2) V prašičerejskih obratih, ki redijo več kot 10 pitancev, je treba za serološko preiskavo na prisotnost protiteles proti klasični prašičji kugi enkrat letno odvzeti 1 krvni vzorec na vsakih 50 pitancev, v obratih na obmejnem območju z Republiko Hrvaško pa je treba vzorce odvzeti dvakrat letno, v presledku 6 mesecev.
(3) Vzorce odvzame veterinarska organizacija, preiskave pa opravi NVI.

(1) S serološkim pregledom je treba na bolezen Aujeszkega in brucelozo preiskati:
– vse plemenske merjasce v Republiki Sloveniji;
– vsako četrtletje po 25 izločenih plemenskih svinj iz velikih prašičerejskih obratov;
– 20% plemenskih svinj iz ostalih rej prašičev.
(2) Plemenske merjasce je treba serološko pregledati še na virusno vnetje želodca in črevesja (TGE), prašičji respiratorni in reprodukcijski sindrom (PRRS) in vezikularno bolezen prašičev.
(3) Vzorce pri izločenih svinjah odvzame uradni veterinar na klavnici, ostale vzorce pa veterinarska organizacija. Preiskave opravi NVI.

(1) Pri divjih prašičih je treba skladno s programom, ki ga pripravi VURS, odvzeti vzorce krvi odstreljenih prašičev in jih serološko preiskati na prisotnost protiteles proti klasični prašičji kugi.
(2) Na prisotnost virusa je treba preiskati tudi vse najdene poginule in povožene divje prašiče.
(3) Vzorce odvzamejo lovske družine in gojitvena lovišča skladno s programom VURS, vzorce poginulih in povoženih živali pa odvzame NVI. Preiskave opravi NVI.

(1) Proti atipični kokošji kugi je treba cepiti kokoši, piščance, purane, japonske prepelice, noje, pegatke in matične jate fazanov, in sicer v:
– perutninskih obratih pravnih oseb;
– obratih rejcev, ki imajo nad 350 živali;
– naseljih, kjer so perutninski obrati pravnih oseb ali večje reje (nad 350 živali);
– fazanerijah;
– vseh rejah nojev.
(2) Cepljenje se opravi v Republiki Sloveniji z registriranimi cepivi, ki morajo izpolnjevati zahteve iz priloge II, ki je sestavni del tega pravilnika. Cepljenje opravi veterinarska organizacija.

(1) Kontrolo imunosti na atipično kokošjo kugo opravi NVI po naslednjem programu:
– matične jate perutnine: 1 hlevski vzorec (20 krvnih vzorcev) iz vsake jate oziroma vsakega hleva vsakih 6 tednov;
– nesnice konzumnih jajc: 1 hlevski vzorec (20 krvnih vzorcev) iz vsake jate oziroma vsakega hleva v času vzreje;
– pitovna perutnina: 1 hlevski vzorec (20 krvnih vzorcev) v vsakem objektu reje z več kot 350 živali, najmanj enkrat letno.
(2) Vzorce odvzamejo veterinarske organizacije.

(1) Serološki monitoring na aviarno influenco (AI) se opravi v rejah perutnine po naslednji shemi:

---------------------------------------------------
Št. rej na območju OU VURS      Št. pregledanih rej
---------------------------------------------------
do 30                           vse
31 – 50                         35
51 – 80                         42
81 – 250                        53
več kot 250                     60
---------------------------------------------------

(2) Iz vsake reje se enkrat letno odvzame 10 vzorcev krvi za serološke preiskave.
(3) Vzorce odvzamejo veterinarske organizacije. Preiskave opravi NVI.

(1) Proti vraničnemu prisadu je treba preventivno cepiti kopitarje v zaselkih, kjer je bil v zadnjih 50 letih ugotovljen vranični prisad.
(2) Preventivno cepljenje je treba opraviti najmanj tri tedne preden se živali ženejo na pašo oziroma najpozneje do 30. aprila 2004.
(3) Cepljenje opravi veterinarska organizacija.

(1) Psi morajo biti cepljeni enkrat letno proti steklini. Od zadnjega cepljenja ne sme miniti več kot dvanajst mesecev. Splošno cepljenje psov proti steklini mora biti opravljeno najpozneje do 15. maja 2004.
(2) Psi, rojeni od 1. januarja 2003 dalje, morajo biti označeni z mikročipi v skladu s predpisom, ki ureja označevanje živali, veterinarsko spričevalo in veterinarsko napotnico.
(3) Mladi psi morajo biti cepljeni proti steklini takoj, ko dopolnijo štiri mesece starosti.
(4) Ob cepljenju je treba psom odpraviti notranje zajedavce.
(5) Cepljenje opravi veterinarska organizacija.

(1) Na hudo gnilobo čebelje zalege in povzročitelja nosemoze, varooze, pohlevne gnilobe čebelje zalege in pršičavosti je treba enkrat letno pregledati in preiskati vse čebelje družine vzrejevalcev matic na lokaciji vzrejališča in čebelje družine plemenilnih postaj.
(2) Vzorce odvzame in preiskave opravi NVI.

(1) Na vrtoglavost postrvi je treba enkrat letno pregledati postrvi v ribogojnicah. Vzorce mladic je treba poslati v preiskavo od 1. junija do 31. decembra 2004.
(2) Vzorce odvzame in preiskave opravi NVI.

(1) Na virusno hemoragično septikemijo postrvi in infekciozno hematopoetsko nekrozo je treba preiskati ovarialno in semensko tekočino v plemenskih jatah postrvi in lipanov.
(2) Vzorce odvzame in preiskave opravi NVI.

(1) Na spomladansko viremijo in eritrodermatitis je treba do 1. junija 2004 preiskati krape, namenjene za nadaljnje nasajanje.
(2) Mladice krapov je treba preiskati do 31. decembra 2004.
(3) Vzorce odvzame in preiskave opravi NVI.

(1) V skladu s programom, ki ga pripravi VURS, je treba izvajati peroralno cepljenje lisic.
(2) Vsem lisicam, uplenjenim na cepnih območjih, se ob sekciji odvzamejo vzorci krvi za preiskavo na prisotnost protiteles proti virusu stekline.
(3) Odvzame se tudi spodnja čeljust za preiskavo na prisotnost biomarkerja.
(4) Vzorce odvzame in preiskave opravi NVI.

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

                                                                         PRILOGA I

                   METODE ZA DIAGNOSTIKO BSE oziroma transmisivne
                         spongiformne encefalopatije – TSE

    Metode, ki so potrjene v Evropski uniji za diagnostiko BSE oziroma TSE, t.j.
hitri testi:
– imunska metoda (immuno-blotting), s katero ugotavljamo delec PrPres, ki je
odporen na proteazo; metoda temelji na postopku western blot (test Prionics-Check
Western);
– kemiluminiscenčna ELISA, ki vključuje postopek ekstrakcije in metodo ELISA z
uporabo ojačevalnega reagenta za kemiluminiscenco (test Enfer);
– imunska metoda (sandwich immunoassay) za ugotavljanje PrPres, ki obsega stopnjo
denaturacije in koncentracije (test Bio-Rad TeSeE, ki se je prej imenoval Platelia
test);
– imunska metoda na mikroplošči (ELISA), s katero z monoklonskimi protitelesi
ugotavljamo delec PrPres, ki je odporen na proteazo (test Prionics-Check LIA);
– avtomatizirana imunska metoda, ki je odvisna od konformacije in primerja
reaktivnost detekcijskega protitelesa z oblikami PrPSc, ki so občutljive na
proteazo, s tistimi, ki so odporne na proteazo (nekatere frakcije PrPSc so enake
PrPres) in s PrPc (test InPro CDI-5).

                                                                        PRILOGA II

                           ATIPIČNA KOKOŠJA KUGA- CEPIVA

    Za uporabo v programih rednega cepljenja:
(a) se živa oslabljena cepiva proti atipični kokošji kugi pripravljajo iz seva
virusa atipične kokošje kuge, za katerega je bila primarna pasaža preizkušena in
je pokazala, da ima indeks intracerebralne patogenosti (ICPI):
(i) manj kot 0,4, če se vsaki ptici pri preizkusu indeksa intracerebralne
patogenosti (ICPI) ne da manj kot 10(na 7) EID50;
ali
(ii) manj kot 0,5, če se vsaki ptici pri preizkusu indeksa intracerebralne
patogenosti (ICPI) ne da manj kot 10(na 8) EID50;
(b) inaktivirano cepivo proti atipični kokošji kugi se pripravi iz sevov virusa,
za katerega je bila primarna pasaža preizkušena in je pokazala, da ima indeks
intracerebralne patogenosti (ICPI) nižji od 0,7, če se vsaki ptici pri preizkusu
indeksa intracerebralne patogenosti (ICPI) ne da manj kot 10(na 8) EID50.