Na podlagi tretjega odstavka 69. člena zakona o obrambi (Uradni list RS, št. 82/94, 44/97 – ZObr-A, 87/97 – ZObr-B, 13/98 – odl. US, 30/00 – odl. US, 87/91 – ZMatD, 47/02 – ZObr-C, 67/02, 110/02 – ZGO-1 in 97/03 – odl. US) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o obrambnih načrtih
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S to uredbo se določajo nosilci, postopek in podlage za izdelavo, vsebina obrambnih načrtov in naloge upraviteljev obrambnih načrtov.
2. člen
V tej uredbi uporabljeni pojmi imajo naslednji pomen:
1. Obrambni načrt je celota organizacijskih, kadrovskih, materialnih in drugih rešitev, s katerimi se zagotavlja postopen, organiziran in usklajen prehod na delovanje v izrednem in vojnem stanju, načrtuje opravljanje določenih nalog oziroma proizvodnje in storitev v času izvajanja mobilizacije in v vojnem stanju ter določa organizacijo in način dela, tako da se zagotovi nepretrgano opravljanje dejavnosti organa oziroma organizacije. Obrambni načrti morajo biti izdelani tako, da omogočajo uporabo načrtovanih rešitev tudi ob krizah.
2. Materialna in zdravstvena oskrba je del gospodarske obrambe, s katero se na podlagi izkazanih oziroma ocenjenih potreb zagotavlja oskrba Slovenske vojske, prebivalstva, državnih organov in drugih obrambnih potreb v vojni.
3. Podpora države gostiteljice je civilna in vojaška pomoč v miru, ob krizah, izrednem stanju in v vojni, ki jo Republika Slovenija kot država gostiteljica nudi zavezniškim silam in organizacijam, ki se nahajajo na ozemlju, v notranjih morskih vodah in teritorialnem morju ali zračnem prostoru Republike Slovenije, na teh območjih delujejo ali jih prečkajo.
4. Kriza je, od človeka povzročeno, časovno omejeno stanje, dogodek ali proces v državi ali zunaj nje, ki lahko resno ogrozi nacionalno varnost oziroma povzroči nastanek izrednega stanja, ni pa ga mogoče obvladati z običajnimi sredstvi, ampak je za zagotavljanje nacionalne varnosti treba angažirati mehanizme kriznega upravljanja.
5. Krizno upravljanje je enoten sistem organizacije, postopkov, aktivnosti in ukrepov kriznega upravljanja z namenom učinkovitega obvladovanja krize.
6. Civilno krizno načrtovanje je skupek aktivnosti za zaščito države pred učinki v nacionalnem in mednarodnem okolju, s katerimi se zagotavlja organizirano sodelovanje med obrambnim in varnostnim sistemom ter sistemom varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
II. NOSILCI IZDELAVE OBRAMBNIH NAČRTOV
3. člen
(1) Obrambne načrte po tej uredbi izdelujejo Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada), ministrstva, Banka Slovenije, gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije, katerih dejavnost je po odločitvi vlade posebnega pomena za obrambo, Generalni sekretariat Vlade Republike Slovenije, Urad Vlade Republike Slovenije za informiranje, Slovenska obveščevalno varnostna agencija, Služba Vlade Republike Slovenije za zakonodajo in Center Vlade Republike Slovenije za informatiko (v nadaljnjem besedilu: vladne službe), upravne enote, občine in pokrajine ter gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije, s katerimi je sklenjena pogodba za opravljanje proizvodnje in storitev v vojnem stanju.
(2) Vladne službe, ki v prejšnjem odstavku niso navedene, v izrednem in vojnem stanju nadaljujejo z delom v skladu z odločitvami vlade.
(3) Gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije, ki niso zajete v prvem odstavku tega člena ter javna podjetja, zavodi in druge organizacije, ki jih ustanovi država ali lokalna skupnost, v izrednem in vojnem stanju nadaljujejo z delom in opravljajo svoje naloge v skladu z aktom o ustanovitvi in predpisi, pri čemer upoštevajo tudi odločitve, ki jih sprejmejo pristojni organi. Načrtovati morajo tudi opravljanje dodatnih nalog, če jim jih določijo pristojni državni organi oziroma organi lokalnih skupnosti. Za opravljanje teh nalog izdelajo obrambne načrte.
4. člen
(1) Obrambni načrt vlade in načrt psihološke obrambe sprejema vlada, ostale obrambne načrte pa vodje priprav civilne obrambe, če s predpisi ni drugače določeno. Obrambni načrt vlade hrani Generalni sekretariat Vlade Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: generalni sekretariat vlade) načrt psihološke obrambe hrani Urad Vlade Republike Slovenije za informiranje (v nadaljnjem besedilu: urad vlade za informiranje).
(2) Generalštab Slovenske vojske izdeluje in hrani načrt uporabe Slovenske vojske. Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje v skladu s to uredbo in predpisi o izdelavi načrtov zaščite in reševanja izdeluje in hrani načrt Štaba Civilne zaščite Republike Slovenije. Vsebino načrta uporabe Slovenske vojske določi minister, pristojen za obrambo (v nadaljnjem besedilu: minister).
III. PODLAGE ZA IZDELAVO OBRAMBNIH NAČRTOV
5. člen
(1) Vlada, ministrstva in Banka Slovenije izdelajo obrambne načrte na podlagi ocene ogroženosti države pred napadom ter za delovanje gospodarstva in drugih dejavnosti v vojni ter razpoložljivih ocen, analiz in študij za dejavnosti iz njihove pristojnosti.
(2) Generalni sekretariat vlade in vladne službe izdelajo obrambne načrte na podlagi akta o ustanovitvi in usmeritev vlade. Obrambni načrt generalnega sekretariata vlade obsega tudi dokumente o zagotavljanju pogojev za delo vlade v vojnem stanju.
(3) Upravne enote ter gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije, katerih dejavnost je po odločitvi vlade posebnega pomena za obrambo, morajo pri izdelavi obrambnih načrtov upoštevati usmeritve pristojnih ministrstev.
(4) Drugi nosilci izdelave obrambnih načrtov morajo pri izdelavi obrambnih načrtov upoštevati pogodbe, naloge ali usmeritve pristojnih državnih organov.
IV. VSEBINA OBRAMBNIH NAČRTOV
1. Dokumenti in sestavine obrambnih načrtov
6. člen
Obrambni načrt vlade obsega dokumente o organizaciji in načinu dela vlade v vojni.
7. člen
(1) V obrambnih načrtih ministrstev, pristojnih za zunanje zadeve, notranje zadeve, obrambo, gospodarstvo, promet, informacijsko družbo, okolje, prostor in energijo ter zdravje in gospodarskih družb, zavodov in drugih organizacij, katerih dejavnost je po odločitvi vlade posebnega pomena za obrambo, se načrtuje:
– priprave za izvajanje določenih ukrepov za pripravljenost,
– mobilizacija,
– opravljanje dejavnosti iz njihove pristojnosti.
(2) V ministrstvih, ki niso navedena v prejšnjem odstavku, upravnih enotah in Banki Slovenije, se načrtuje:
– priprave za izvajanje določenih ukrepov za pripravljenost,
– mobilizacija v delu, ki se nanaša na razporeditev potrebnih delavcev za opravljanje nalog v vojni,
– opravljanje dejavnosti iz njihove pristojnosti.
(3) V organih iz prejšnjega odstavka se ob poslabšanju varnostnih razmer, po odločitvi vlade, dokumenti o mobilizaciji izdelajo v celoti.
8. člen
V obrambnem načrtu Ministrstva za obrambo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) se načrtuje tudi:
– zagotavljanje pogojev za delo predsednika Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: predsednika republike), vlade in Državnega zbora Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: državni zbor) v vojni, ki jih skladno s predpisi ne zagotavljajo njihove strokovne službe in drugi organi,
– delovanje upravnih zvez, v skladu s predpisi,
– izvajanje zdravniških in drugih pregledov ter psiholoških preiskav, nabora, napotitve na služenje vojaškega roka oziroma opravljanje nadomestne civilne službe in obvezno služenje v rezervni sestavi ob ponovni uvedbi izvajanja vseh sestavin vojaške dolžnosti v skladu z zakonom.
9. člen
(1) V obrambnih načrtih, ki jih izdelujejo generalni sekretariat vlade in vladne službe ter občine in pokrajine se načrtuje:
– mobilizacija,
– opravljanje dejavnosti iz njihove pristojnosti.
(2) Po sklepu vlade generalni sekretariat vlade in določene vladne službe načrtujejo tudi priprave za izvajanje določenih ukrepov za pripravljenost.
(3) Urad vlade za informiranje organizira tudi izdelavo načrta psihološke obrambe, ki obsega:
– priprave za izvajanje določenih ukrepov za pripravljenost,
– rešitve za vodenje in koordinacijo psihološke obrambe,
– dejavnost ključnih izvajalcev psihološke obrambe,
– ukrepe informiranja in propagande za krepitev obrambne zavesti.
(4) Občine in pokrajine v svojih obrambnih načrtih načrtujejo ukrepe in rešitve za opravljanje dejavnosti iz njihove pristojnosti v vojni ter potrebne organizacijske, materialno tehnične in kadrovske rešitve za opravljanje nalog v zvezi z izvajanjem civilne obrambe v vojnem stanju, če jih je nanje prenesla država.
10. člen
V obrambnih načrtih gospodarskih družb, zavodov in drugih organizacij, ki v vojnem stanju opravljajo proizvodnjo in storitve v obsegu, določenem s pogodbo, oziroma v obrambnih načrtih gospodarskih družb, zavodov in drugih organizacij ter javnih podjetij, zavodov in drugih organizacij, ki jih ustanovi država ali lokalna skupnost in so jim določene naloge za delo v vojnem stanju, se načrtuje:
– organizacijske, materialno tehnične in kadrovske rešitve za uresničevanje pogodbenih obveznosti ali nalog,
– mobilizacija.
2. Priprave za izvajanje ukrepov za pripravljenost
11. člen
(1) Vlada določi obseg in vrsto priprav za izvajanje ukrepov za pripravljenost, ki jih načrtujejo Slovenska vojska, ministrstva, generalni sekretariat vlade in vladne službe, upravne enote, Banka Slovenije, poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije in gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije, katerih dejavnost je po odločitvi vlade posebnega pomena za obrambo.
(2) Če je za uveljavitev posameznega ukrepa za pripravljenost potrebno sprejeti ali spremeniti predpis, priprave obsegajo tudi izdelavo predloga predpisa ali njegovih sprememb.
(3) Dokumenti, ki določajo priprave za izvajanje ukrepov za pripravljenost, obsegajo:
– opomnik,
– dokumente za posredovanje odločitev o izvajanju ukrepov za pripravljenost,
– pregled ukrepov za pripravljenost in njihovo razdelavo,
– dokumente za sklic izvrševalcev ukrepov za pripravljenost,
– dokumente za dežurstvo.
(4) Vsebino dokumentov iz prejšnjega odstavka predpiše minister.
3. Mobilizacija
12. člen
(1) Mobilizacijo izvajajo nosilci civilne obrambe, Slovenska vojska, enote za upravne zveze, policija in sile za zaščito, reševanje in pomoč.
(2) Mobilizacija civilne obrambe obsega pozivanje odgovornih delavcev in delavcev, potrebnih za opravljanje nalog ter razdelitev orožja, zaščitne in druge opreme.
(3) Mobilizacija Slovenske vojske in enot za upravne zveze obsega vpoklic stalne in rezervne sestave ter sredstev iz popisa, razdelitev oborožitve, streliva in opreme ter usposabljanje enot, ki se zaključi z oceno pripravljenosti.
(4) Minister, pristojen za notranje zadeve, podrobneje uredi priprave in izvajanje mobilizacije v policiji.
(5) Mobilizacija sil za zaščito, reševanje in pomoč obsega vpoklic sil in sredstev ter usposabljanje organov, enot in služb.
3.1. Mobilizacijske priprave
13. člen
Mobilizacijske priprave obsegajo:
– načrtovanje mobilizacije,
– razporeditev državljanov in kadrovsko popolnitev,
– materialne in druge priprave.
14. člen
(1) Načrtovanje mobilizacije obsega izdelavo, usklajevanje in dopolnjevanje mobilizacijskih dokumentov.
(2) Na ravni države se načrtuje splošna mobilizacija, vendar tako, da je mogoče izvajati tudi delno mobilizacijo, to je samo mobilizacijo Slovenske vojske oziroma samo mobilizacijo državnih organov in drugih nosilcev civilne obrambe, policije oziroma sil za zaščito, reševanje in pomoč.
(3) Priprave za izvajanje splošne mobilizacije in mobilizacije Slovenske vojske usklajuje ministrstvo.
15. člen
Z razporejanjem državljanov na obrambne dolžnosti oziroma na dolžnost v Civilni zaščiti se zagotavljajo potrebne kadrovske zmogljivosti v vojnem stanju, in sicer:
– v Slovenski vojski in enotah za upravne zveze v skladu s formacijo vojne sestave,
– v silah za zaščito, reševanje in pomoč po merilih za njihovo organiziranje in opremljanje,
– pri nosilcih civilne obrambe v skladu z njihovo organizacijo in sistemizacijo za izvajanje nalog,
– v policiji na podlagi načrtov organizacije in popolnitve za delovanje policije v izrednem in vojnem stanju.
16. člen
(1) Poveljstva, enote in zavodi Slovenske vojske ter organizacijska enota Ministrstva, pristojna za organizacijo upravnih zvez, izdelajo v skladu z organizacijsko mobilizacijskim razvojem predloge načrtov popolnitve vojne sestave z vojaškimi obvezniki in materialnimi sredstvi glede na formacije. Predlogi načrtov popolnitve se pošljejo organizacijski enoti Ministrstva, pristojni za vojaške zadeve, ki zagotovi izvedbo popolnitve.
(2) Na delovno dolžnost se razporejajo delavci, ki so potrebni za opravljanje nalog v vojnem stanju, skladno z obrambnim načrtom. Razporeditev predlaga vodja priprav civilne obrambe ali od njega pooblaščena oseba pristojni upravi za obrambo.
(3) Razporejanje v sile za zaščito reševanje in pomoč izvajajo pristojne izpostave Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje. Razporeditev se izvrši po usklajevanju s predlagateljem in s pristojno upravo za obrambo.
(4) Pristojni organi policije na podlagi načrtov organizacije in popolnitve za delovanje policije v izrednem in vojnem stanju izdelajo predloge načrtov popolnitve policije z vojaškimi obvezniki in sredstvi iz popisa in jih pošljejo organizacijski enoti ministrstva, pristojni za vojaške zadeve.
17. člen
Materialne in druge priprave mobilizacije obsegajo predvsem zagotovitev sredstev iz popisa, potrebnih za delo v vojnem stanju, določitev mobilizacijskih zbirališč ter materialno in zdravstveno oskrbo med mobilizacijo.
3.2. Mobilizacijski dokumenti
18. člen
Mobilizacijski dokumenti so:
– dokumenti za organizacijo in način posredovanja oziroma prejema povelja za izvajanje mobilizacije,
– dokumenti za organizacijo in izvedbo pozivanja,
– dokumenti za organizacijo prehoda na delo v izrednem in vojnem stanju.
19. člen
(1) Mobilizacijski dokumenti nosilcev iz prvega odstavka 7. člena te uredbe obsegajo dokumente za organizacijo in način posredovanja oziroma prejema povelja za izvajanje mobilizacije, dokumente za organizacijo in izvedbo pozivanja ter dokumente za organizacijo prehoda na delo v izrednem in vojnem stanju.
(2) Mobilizacijski dokumenti nosilcev iz drugega odstavka 7. člena te uredbe obsegajo seznam delavcev, razporejenih na delovno dolžnost, potrebnih za izvajanje nalog.
(3) Ministrstvo vodi evidenco mobilizacijskih zbirališč, določenih za zbiranje ljudi in materialnih sredstev ministrstev, upravnih enot, Banke Slovenije, gospodarskih družb, zavodov in drugih organizacij, katerih dejavnost je po odločitvi vlade posebnega pomena za obrambo države, mobilizacijskih zbirališč poveljstev, zavodov in enot Slovenske vojske, enot za upravne zveze ter organov, enot in služb Civilne zaščite.
(4) Določanje in usklajevanje mobilizacijskih zbirališč ter vodenje evidenc uredi minister.
20. člen
(1) V dokumentih za organizacijo in način posredovanja oziroma prejema povelja za izvajanje mobilizacije, se določi organizacija posredovanja oziroma prejema povelja, poročanje o poteku mobilizacije z roki za poročanje ter pregled izvajalcev mobilizacije, ki se jim posreduje povelje.
(2) Povelje za izvajanje mobilizacije županom in predsednikom pokrajin oziroma vodjem priprav civilne obrambe ter poveljnikom Civilne zaščite v regijah in občinah prenaša enotna kurirska služba ministrstva, organizirana pri upravah za obrambo, vsaka na območju, za katerega je teritorialno pristojna, če povelja ni mogoče prenesti na drug način.
21. člen
(1) V dokumentih za organizacijo in izvedbo pozivanja se določijo načini pozivanja vojaških obveznikov, državljanov, razporejenih na delovno dolžnost, ter pripadnikov sil za zaščito, reševanje in pomoč. V teh dokumentih se določijo tudi načini pozivanja imetnikov sredstev iz popisa.
(2) Pozivanje pripadnikov rezervne sestave in imetnikov sredstev iz popisa, razporejenih v enote Slovenske vojske in enote za upravne zveze, izvaja enotna kurirska služba pri upravah za obrambo. Pripadniki stalne sestave Slovenske vojske se pozivajo na način, ki ga določi načelnik Generalštaba Slovenske vojske.
(3) Pozivanje državljanov, razporejenih na delovno dolžnost, izvajajo službe, ki jih organizirajo vodje priprav civilne obrambe.
(4) Pozivanje pripadnikov sil za zaščito, reševanje in pomoč organizirajo ustrezne službe za podporo pri štabih Civilne zaščite ter izpostave Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje v skladu s svojimi pristojnostmi.
(5) Pozivanje imetnikov sredstev iz popisa se izvaja v skladu s predpisi, ki urejajo izvajanje materialne dolžnosti.
22. člen
(1) V dokumentih za organizacijo prehoda na delo v izrednem in vojnem stanju se načrtujejo mobilizacijska zbirališča, razporejanje na delovno dolžnost na podlagi akta o organizaciji in sistemizaciji s seznamom delavcev, potrebnih za opravljanje nalog v izrednem in vojnem stanju, ter zagotovitev orožja, zaščitne in druge opreme.
(2) Ministrstva in vladne službe praviloma ne načrtujejo sprememb v organizaciji za delovanje v izrednem in vojnem stanju.
23. člen
Mobilizacijski dokumenti Generalnega sekretariata vlade in vladnih služb, občin in pokrajin, gospodarskih družb, zavodov in drugih organizacij, s katerimi so sklenjene pogodbe za opravljanje proizvodnje in storitev v vojnem stanju, gospodarskih družb, zavodov in drugih organizacij ter javnih podjetij, zavodov in organizacij, ki jih ustanovi država ali lokalna skupnost in so jim določene naloge za delo v vojnem stanju, obsegajo organizacijo in izvedbo pozivanja ter seznam razporejenih delavcev, potrebnih za izvajanje nalog.
3.3. Izvajanje mobilizacije
24. člen
(1) Predlog za izvajanje splošne mobilizacije pošlje vlada državnemu zboru in o tem obvesti tudi predsednika republike.
(2) Predlog za izvajanje mobilizacije Slovenske vojske pošlje vlada predsedniku republike in o tem obvesti tudi državni zbor.
(3) O preverjanju mobilizacijske pripravljenosti Slovenske vojske minister obvesti predsednika republike.
25. člen
Trajanje mobilizacije in prednost pri uporabi prometnic v času izvajanja mobilizacije določi vlada.
26. člen
(1) Organizacijo in način posredovanja in prejema povelja za mobilizacijo ter poročanje o poteku mobilizacije določi minister. Minister podrobneje uredi tudi priprave in izvajanje mobilizacije Slovenske vojske.
(2) Mobilizacija enot za upravne zveze se izvaja na način, določen za Slovensko vojsko.
4. Opravljanje dejavnosti
27. člen
V dokumentih za opravljanje dejavnosti iz pristojnosti ministrstev se določijo:
– naloge in osnovne rešitve za opravljanje dejavnosti v izrednem in vojnem stanju,
– izvajanje materialne in zdravstvene oskrbe,
– naloge v zvezi s podporo države gostiteljice,
– začasna onesposobitev gospodarskih in drugih objektov ter naprav v vojni,
– civilno krizno načrtovanje.
4.1. Naloge in osnovne rešitve za opravljanje dejavnosti
28. člen
(1) Ministrstva določijo prednostne naloge in naloge dejavnosti iz njihove pristojnosti v izrednem in vojnem stanju ter načrtujejo opravljanje morebitnih dodatnih nalog. Na tej podlagi določijo osnovne rešitve za opravljanje dejavnosti ter načrtujejo potrebna finančna in materialna sredstva za njihovo izvajanje.
(2) Sestavni del dokumentov, v katerih se načrtujejo naloge iz prejšnjega odstavka, so sprejeti predpisi in drugi akti oziroma njihovi predlogi, ki urejajo opravljanje dela ministrstva in izvajanje dejavnosti iz njihove pristojnosti v izrednem in vojnem stanju
(3) Načrtovane naloge in rešitve morajo obsegati tudi ukrepe, ki jih je možno uveljaviti za obvladovanje kriz.
29. člen
(1) Ministrstva, pristojna za gospodarstvo, okolje, prostor in energijo, promet kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter zdravje, po potrebi pa tudi druga ministrstva, na podlagi izkazanih ali ocenjenih potreb Slovenske vojske, prebivalstva in državnih organov ter drugih obrambnih potreb v dokumentih za opravljanje dejavnosti določijo surovine, proizvode in storitve, ki jih je potrebno zagotavljati v vojnem stanju, ocenijo možnosti in načrtujejo potrebne ukrepe za njihovo zagotovitev.
(2) Ministrstva, pristojna za zunanje zadeve, gospodarstvo, energijo in informacijsko družbo v dokumentih za opravljanje dejavnosti načrtujejo ekonomske, administrativne in druge ukrepe za preprečevanje gospodarskih in drugih ukrepov proti Republiki Sloveniji v vojnem stanju, ki bi oslabili njeno obrambno moč. Ta ministrstva morajo ukrepe medsebojno uskladiti in pripraviti predloge predpisov za njihovo uveljavitev.
(3) Generalni sekretariat vlade, vladne službe, Banka Slovenije, upravne enote, občine in pokrajine v dokumentih za opravljanje dejavnosti načrtujejo rešitve za nepretrgano izvajanje nalog iz njihove pristojnosti.
(4) Gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije, katerih dejavnost je po odločitvi vlade posebnega pomena za obrambo, v dokumentih za opravljanje dejavnosti načrtujejo potrebne organizacijske, materialno tehnične in druge rešitve za opravljanje proizvodnje in storitev.
4.2. Materialna in zdravstvena oskrba
30. člen
(1) Za organiziranje, zagotavljanje in izvajanje enotnega sistema materialne in zdravstvene oskrbe Slovenske vojske, prebivalstva, državnih organov in drugih obrambnih potreb skrbijo ministrstva, upravne enote, občine ter gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije.
(2) Materialna in zdravstvena oskrba se načrtuje za 90 dni vojne. Materialna in zdravstvena oskrba v času izvajanja mobilizacije se izvaja po načelih, predpisanih za oskrbo v vojni.
31. člen
(1) Ministrstvo sklepa z gospodarskimi družbami, zavodi in drugimi organizacijami, ki so jih na podlagi potreb iz prvega odstavka 29. člena te uredbe določila pristojna ministrstva, pogodbe za izvajanje materialne in zdravstvene oskrbe v vojnem stanju za Slovensko vojsko, enote za upravne zveze ter sile za zaščito, reševanje in pomoč, ki so v državni pristojnosti.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko ministrstvo z gospodarskimi družbami, zavodi in drugimi organizacijami, ki že v miru opravljajo proizvodnjo in storitve za Slovensko vojsko, sklene pogodbe za opravljanje te proizvodnje in storitev tudi v vojnem stanju, pri čemer po potrebi opravi predhodno usklajevanje s pristojnimi ministrstvi. Ministrstvo s temi pogodbami seznani pristojna ministrstva, ki to upoštevajo pri načrtovanju zagotavljanja obsega materialne in zdravstvene oskrbe v vojnem stanju.
32. člen
Ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, sklepa z gospodarskimi družbami, zavodi in drugimi organizacijami, ki so jih na podlagi potreb iz prvega odstavka 29. člena te uredbe določila pristojna ministrstva, pogodbe za izvajanje materialne in zdravstvene oskrbe v vojnem stanju za potrebe policije.
33. člen
Pristojna ministrstva lahko sklepajo pogodbe za izvajanje materialne in zdravstvene oskrbe prebivalstva, državnih organov in drugih obrambnih potreb v vojnem stanju z določenimi gospodarskimi družbami, zavodi in drugimi organizacijami, če zagotavljanje materialne in zdravstvene oskrbe ni urejeno z drugimi predpisi.
34. člen
Občine skrbijo za zagotavljanje materialne in zdravstvene oskrbe sil za zaščito, reševanje in pomoč in druge dejavnosti iz njihove pristojnosti. Možnosti in zmogljivosti za zagotavljanje teh potreb evidentirajo v svojih obrambnih načrtih.
35. člen
Ministrstva, pristojna za gospodarstvo, okolje, prostor in energijo, promet, kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter zdravje, po potrebi pa tudi druga ministrstva, izdelajo dokumente za organiziranje, zagotavljanje ter izvajanje materialne in zdravstvene oskrbe, ki vsebujejo:
– izkazane ali ocenjene potrebe,
– pregled gospodarskih družb, zavodov in drugih organizacij, ki bodo v vojnem stanju opravljale proizvodnjo in storitve v določenem obsegu,
– izdane akte, ki določajo naloge gospodarskih družb, zavodov in drugih organizacij za izvajanje materialne in zdravstvene oskrbe,
– sklenjene pogodbe.
36. člen
Minister za obrambo določi vrsto proizvodov in storitev, ki se zagotavljajo za materialno in zdravstveno oskrbo Slovenske vojske, enot za upravne zveze in sil za zaščito, reševanje in pomoč ter način njihovega izkazovanja in zagotavljanja.
4.3. Podpora države gostiteljice
37. člen
(1) Podpora države gostiteljice se načrtuje in izvaja na podlagi načrta izvajanja podpore države gostiteljice v Republiki Sloveniji, ki ga sprejme vlada. Za načrtovanje, organiziranje, usklajevanje in izvajanje vojaške in civilne podpore države gostiteljice je pristojno ministrstvo. Ministrstva in drugi državni organi načrtujejo in zagotavljajo podporo države gostiteljice na področjih, za katera so pristojni, gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije pa na podlagi odločitev pristojnih ministrstev ali pogodb.
(2) Podpora države gostiteljice se zagotavlja po načelih, ki veljajo za materialno in zdravstveno oskrbo Slovenske vojske.
(3) Državni organi ter gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije iz prvega odstavka tega člena, so dolžni voditi potrebne evidence in jih na zahtevo posredovati Ministrstvu, ki vodi skupno bazo podatkov za načrtovanje in izvajanje podpore države gostiteljice.
4.4. Začasna onesposobitev gospodarskih in drugih objektov ter naprav v vojni
38. člen
(1) Gospodarske in druge objekte ter naprave, za katere se načrtuje začasna onesposobitev v vojni, določi vlada na predlog pristojnih ministrstev.
(2) Gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije so dolžne na podlagi odločitve iz prejšnjega odstavka načrtovati postopke za začasno onesposobitev gospodarskih in drugih objektov ter naprav. Način izvedbe začasne onesposobitve mora praviloma omogočiti čim hitrejšo ponovno vzpostavitev proizvodnje oziroma njihove uporabe.
(3) Ministrstva usmerjajo, usklajujejo ter nadzorujejo izvajanje priprav za začasno onesposobitev gospodarskih in drugih objektov ter naprav iz njihove pristojnosti.
39. člen
Začasna onesposobitev gospodarskih in drugih objektov ter naprav v vojni se izvaja po odločitvi vlade. Začasna onesposobitev prometnic ali prometnih objektov se lahko izvede tudi po odločitvi načelnika Generalštaba Slovenske vojske, poveljnika poveljstva sil ali poveljnika brigade, njej enake ali višje enote, kadar to zahtevajo razmere na območju, na katerem potekajo boji.
4.5. Civilno krizno načrtovanje
40. člen
(1) Ministrstva, v skladu s pristojnostmi, pripravljajo in sprejemajo dogovore, ocene in druge dokumente o uporabi civilnih virov za obrambo in zaščito države pred posledicami kriz v nacionalnem in mednarodnem okolju.
(2) Ministrstvo koordinira in usmerja civilno krizno načrtovanje z namenom doseči usklajenost priprav obrambnega in varnostnega sistema ter sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v državi, kot tudi v sodelovanju z mednarodnimi obrambnimi in varnostnimi integracijami.
(3) Pristojna ministrstva, ki sodelujejo v delovnih telesih EU in NATO, so odgovorna za izvrševanje dogovorov o ukrepih za obvladovanje kriz, ki se izvajajo na področju varnosti, obrambe, civilnega pomorskega, kopenskega in zračnega prometa, energije, industrije, prehrane in kmetijstva, civilnih zvez, zdravstvene oskrbe in civilne zaščite.
V. UPRAVITELJI OBRAMBNIH NAČRTOV
41. člen
(1) Vodja priprav civilne obrambe imenuje upravitelja obrambnega načrta.
(2) Upravitelj obrambnega načrta je odgovoren vodji priprav civilne obrambe, ki zagotovi, da se v izdelavo načrta vključijo tudi za posamezna področja pristojni vodilni in drugi strokovni delavci.
(3) Upravitelj obrambnega načrta vlade je generalni sekretariat vlade, načrta psihološke obrambe pa urad vlade za informiranje.
42. člen
(1) Upravitelji obrambnih načrtov organizirajo, usmerjajo in usklajujejo izdelavo in dopolnjevanje obrambnih načrtov ter skrbijo za njihovo hranjenje in ustrezno varovanje.
(2) Ministrstvo, kot upravitelj obrambnega načrta države, skrbi za usklajevanje in strokovno pomoč pri izdelavi obrambnih načrtov. Nosilci izdelave obrambnih načrtov so na zahtevo ministrstva dolžni poročati o stanju obrambnega načrta.
(3) Dopolnjevanje obrambnih načrtov se izvaja sprotno glede na nastale razmere.
VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
43. člen
Obrambne načrte je treba uskladiti s to uredbo v šestih mesecih po njeni uveljavitvi, razen ukrepov za obvladovanje kriz, ki jih je treba uskladiti s to uredbo v enem letu.
44. člen
Z uveljavitvijo te uredbe preneha veljati uredba o obrambnem načrtovanju (Uradni list RS, št. 15/96 in 41/99).
45. člen
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 822-01/2003-2
Ljubljana, dne 29. januarja 2004.
EVA 2003-1911-0024
Vlada Republike Slovenije
mag. Anton Rop l. r.
Predsednik
