Na podlagi 12. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) in 16. člena statuta Občine Bled (Uradni list RS, št. 119/2003), je Občinski svet občine Bled, v nadaljevanju 9. redne seje, dne 18. 12. 2003, sprejel

Z namenom, da bi trajno zagotovili ohranitev in posebno družbeno varstvo kulturnih vrednot na območju Občine Bled, razglašamo objekte in območja, ki imajo posebno kulturno, krajinsko, umetnostno in zgodovinsko vrednost, za spomenike lokalnega pomena.

Za kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi enota dediščine:
Bled – Cerkev sv. Martina (EŠD 904)
Enota ima umetnostno-arhitekturni in zgodovinski pomen za Občino Bled, zato jo razglašamo za kulturni spomenik lokalnega pomena z lastnostmi arhitekturnega in umetnostnega spomenika ter spomenika oblikovane narave.

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za kulturni spomenik lokalnega pomena:
Cerkev sv. Martina na vedutno izpostavljeni lokaciji ob vznožju Blejskega gradu predstavlja najbolj dosledno realizirani primer novogotske sakralne stavbe na Gorenjskem. Zgrajena je bila v letih 1904/5 po načrtih dunajskega arhitekta J. G. Schmidta, zlasti opremo je korigiral J. Vancaš. Pri oblikovanju celote sodelovala tudi ahitekta J. Plečnik (Marijino znamenje) in M. Fabiani (cerkvena ograja). Interiere dopolnjujejo sočasna novogotska okna izdelana v Innsbrucku in poslikava slikarja S. Pengova iz tridesetih let 20. stoletja.

Lokacija spomenika in lastniki:

-------------------------------------------------------------------------
                    Parcelna
Katastrska občina   številka   Cela / del    Lastnik
-------------------------------------------------------------------------
Bled                1          cela          Rimokatoliškožupnijstvo Bled
-------------------------------------------------------------------------

Opis vplivnega območja spomenika:
Vplivno območje spomenika je enota dediščine EŠD 13232 – Bled – Ambient Bleda.

Varstveni režim za spomenik iz 2. člena
Za enoto velja varstveni režim, ki določa:
– varovanje kulturno-zgodovinskih, arhitekturnih, likovnih ter ambientalnih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik,
– prepoved vseh posegov v zaščitene tlorise, gabarite stavb, arhitekturne člene in opremo ter poslikave, razen vzdrževalnih posegov, ki jih s predhodnim kulturno-varstvenim soglasjem odobri Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (v nadaljnem besedilu: pristojni zavod) in za potrebe sakralne namembnosti spomenika,
– prepoved posegov v odprti prostor in njegove tlorisne značilnosti z razporedi stavb in drevja razen vzdrževalnih del, ki so odobrena s predhodnim kulturno-varstvenim soglasjem zavoda,
– v območju spomenika je prepovedano posegati v prostor s postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z nadzemno infrastrukturo ter nosilci reklam, razen v primerih, ki jih s predhodnim kulturno-varstvenim soglasjem odobri pristojni zavod.
Zavarovano območje je namenjeno:
– trajni ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, likovnih in krajinskih vrednot,
– povečevanju pričevalnosti kulturnega spomenika,
– prezentaciji kulturnih vrednot,
– učno-demonstracijskemu delu,
– znanstveno-raziskovalnemu delu.

Kulturni spomenik ima vplivno območje. To so površine, ki so vidno in funkcionalno povezane s spomenikom. V vplivnem območju spomenika ni dovoljena gradnja objektov in izvajanje posegov, ki bi lahko imeli neposreden ali posreden negativni vpliv na kulturno funkcijo ter vidno in doživljajsko privlačnost kulturnega spomenika. O obsegu in značaju vpliva presoja pristojni zavod.

Imetniki spomenika morajo z njim ravnati kot dobri gospodarji, ga vzdrževati na lastne stroške, oziroma ohranjati njegovo substanco, podobo in položaj v okolici, varovati spomenik pred nevarnostjo delovanja naravnih sil ali človeškega ravnanja ali pa jih prepustiti strokovni organizaciji.
Za vsak poseg v spomenik, njegove dele, opremo in vplivno območje spomenika je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje ZVKDS, Območna enota Kranj.

Natančne oznake kulturno-zgodovinskega spomenika Cerkev sv. Martina na Bledu so navedene v strokovnih podlagah, ki jih je izdelal Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Kranj in so sestavni del odloka.

Razvojna usmeritev za kulturni spomenik Cerkev sv. Martina na Bledu je ohranitev sakralne in kulturne namembnosti ter postopno restavriranje poslikav in opreme.

Naloge varstva, ki jih zakon o varstvu kulturne dediščine daje strokovnim organizacijam, opravlja na območju Občine Bled Zavod za varovanje kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Kranj.

Pristojni občinski upravni organ predlaga zaznambo nepremičnine kulturnega spomenika lokalnega pomena Cerkve sv. Martina na Bledu v zemljiški knjigi in v 30 dneh po uveljavitvi odloka izda odločbo lastnikom kulturnega spomenika s katero režim varstva s posameznimi omejitvami in prepovedmi ter razvojnimi usmeritvami glede znamenitosti oziroma spomenika in njegove neposredne okolice.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.