Na podlagi 3. člena zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 17/91-I, 55/92, 13/93, 66/93, 45/94 – odl. US, 8/96 in 36/00), 26. in 135. člena zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/02) in 20. člena zakona o knjižničarstvu (Uradni list RS, št. 81/01 in 96/02) ter

16. člena statuta Občine Bled (Uradni list RS, št. 119/03) je Občinski svet občine Bled na nadaljevanju 9. redne seje dne 18. 12. 2003 sprejel
30. člena statuta Občine Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 3/99 in št. 1/03) je Občinski svet občine Bohinj na 9. seji dne 18. 12. 2003 sprejel
16. člena statuta Občine Radovljica (Uradni vestnik Gorenjske, št. 23/99 in 19/00) je Občinski svet občine Radovljica na 12. redni seji dne 28. 1. 2004 sprejel

Soustanovitelji občine Bled, Bohinj in Radovljica, ki so pravne naslednice bivše občine Radovljica (v nadaljnjem besedilu: soustanovitelji), s tem aktom uskladijo delovanje javnega zavoda Knjižnice Antona Tomaža Linharta Radovljica (v nadaljevanju: knjižnica) z določbami zakona o zavodih, zakona o knjižničarstvu in zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo. Poleg tega soustanovitelji s tem aktom urejajo tudi njen status, razmerja med soustanovitelji in knjižnico, temeljna vprašanja organizacije, delovanja in načina financiranja knjižnice.
Sedeži soustanoviteljev so:
– Občina Bled, Bled, Cesta svobode 13,
– Občina Bohinj, Bohinjska Bistrica, Triglavska cesta 35,
– Občina Radovljica, Radovljica, Gorenjska cesta 19.

Soustanoviteljske pravice in obveznosti izvajajo občinski sveti občin Bled, Bohinj in Radovljica preko knjižničnega sveta.

Knjižnica Antona Tomaža Linharta Radovljica je javni zavod, ki se je konstituiral na podlagi odločbe ustanovitelja Skupščine občine Radovljica št. 022-38/63-2 z dne 7/1-1964.
Svet Občine Radovljica je:
– dne 13. 3. 1996 sprejel odlok o uskladitvi akta o ustanovitvi javnega zavoda Knjižnica Antona Tomaža Linharta Radovljica (Uradni list RS, št. 31/96),
– noveliran odlok o ustanovitvi javnega zavoda Knjižnica Antona Tomaža Linharta Radovljica so sprejeli občinski sveti v enakem besedilu:
– Občinski svet občine Radovljica, na 22. seji dne 25. 10. 2000, objavljen v Deželnih novicah, št. 3/00,
– Občinski svet občine Bled, na 11. seji dne 26. 1. 2000, objavljen v Uradnem, listu RS, št. 18/00,
– Občinski svet občine Bohinj, na 14. seji dne 3. 2. 2000, objavljen v Uradnem vestniku Občine Bohinj, št. 1/00.

Knjižnica Antona Tomaža Linharta Radovljica je splošna knjižnica, katere temeljno poslanstvo je zbiranje, obdelovanje, hranjenje in posredovanje knjižničnega gradiva, zagotavljanje dostopa do njega in do elektronskih informacij.

Ime zavoda je: KNJIŽNICA ANTONA TOMAŽA LINHARTA RADOVLJICA.
Skrajšano ime: Knjižnica A. T. Linharta
Sedež knjižnice je v Radovljici, Gorenjska cesta 27.
Knjižnica je samostojna pravna oseba.
Knjižnica je vpisana v sodni register pri Okrožnem sodišču v Kranju pod št. Srg. 97/00784, št. vložka: 1/00115/00.

Delo v knjižnici je organizirano v organizacijskih enotah:
– osrednji knjižnici,
– organizacijskih enotah.
Notranjo organizacijo knjižnice z natančno vsebino dela v posamezni organizacijski enoti določi direktor.
Knjižnica ima organizacijske enote: v Begunjah, na Bledu z imenom Knjižnica Blaža Kumerdeja Bled, v Bohinjski Bistrici, na Bohinjski Beli, na Brezjah, v Gorjah, na Koprivniku, v Kropi, v Lescah, v Ljubnem, v Srednji vasi v Bohinju, v Stari Fužini in v Zasipu.
Knjižnica lahko po predhodnem soglasju ustanovitelja organizira delo v novi enoti ali ukine dotedanjo, če to terjajo razmere.

Pečat osrednje knjižnice je okrogle oblike s premerom 33 mm. Na obodu pečata sta dve vzporedni črti – kroga, oddaljena 1 mm. Na obodu je izpisano: KNJIŽNICA A. T. LINHARTA. Sredi pečata je napis RADOVLJICA. Pod tem napisom je znak knjižnice, ki predstavlja stavbo, katere stebri so tri stilizirane knjige, med njimi pa je dvokapna streha.
Organizacijske enote uporabljajo pečat okrogle oblike s premerom 33 mm. Na obodu pečata sta dve vzporedni črti – kroga, oddaljena 1 mm. Na obodu je izpisano: KNJIŽNICA A. T. LINHARTA RADOVLJICA. Sredi pečata je z velikimi črkami izpisano ime enote, pod napisom pa je enak znak knjižnice, kot je opisan v prvem odstavku tega člena.
Knjižnica uporablja tudi pečate s premerom 20 mm z enako vsebino, kot jo imajo pečati iz prvega in drugega odstavka tega člena.
Knjižnica ima tudi pečate podolgovate oblike z enakim besedilom brez znaka knjižnice.
Število pečatov, pooblastila za uporabo, način varovanja, ipd. določi direktorj knjižnice z organizacijskim predpisom.

Knjižnica opravlja v javnem interesu kot javno službo naslednje naloge:
– ugotavlja potrebe po knjižničnem gradivu,
– nabavlja, strokovno obdeluje in obnavlja knjižnično gradivo,
– skrbi za dostopnost knjižničnega gradiva, ga izposoja, svetuje in pomaga pri njegovi izbiri in uporabi,
– opravlja informacijsko, dokumentacijsko, komunikacijsko in splošno kulturno delo,
– zbira, obdelije, hrani in posreduje domoznansko gradivo za svoje območje,
– zagotavlja dostop do elektronskih publikacij,
– izdeluje knjižnične kataloge, podatkovne zbirke in druge informacijske vire,
– posreduje bibliografske in druge informacijske proizvode in storitve,
– sodeluje v medknjižnični izposoji knjižničnega gradiva in posredovanju informacij,
– pridobiva in izobražuje uporabnike,
– varuje knjižnično gradivo, ki je kulturni spomenik,
– opravlja drugo bibliotekarsko, dokumentacijsko in informacijsko delo,
– utrjuje in razvija strokovnost, organiziranost, povezanost in enotnost knjižničarske stroke,
– se povezuje v enoten knjižnični informacijski sistem,
– skrbi za opismenjevanje uporabnikov in se vključuje v procese vseživljenskega izobraževanja,
– zagotavlja dostopnost in uporabo gradiv javnih oblasti, ki so splošno dostopna na elektronskih medijih,
– organizira posebne oblike dejavnosti za otroke, mladino in odrasle, ki so namenjene spodbujanju bralne kulture,
– prireja seminarje, strokovna posvetovanja, tečaje in predavanja,
– vzdržuje stike s sorodnimi zavodi doma in v tujini, izmenjuje knjižnične prireditve in razstave,
– pripravlja in izdeluje vse vrste publikacij v knjižni in neknjižni obliki,
– izvaja dejavnosti, namenjene uporabnikom s posebnimi potrebami,
– izvaja dejavnosti, povezane s podatkovnimi bazami na področju knjižničarstva,
– izvaja bibliografska, informacijska, dokumentacijska in komunikacijska dela, namenjena javnosti,
– pripravlja prireditve in druge oblike razvijanja interesa za knjižnično gradivo in knjižnično dejavnost,
– zagotavlja ukrepe za zavarovanje knjižničnega gradiva,
– izvaja temeljne raziskave na področju teorije in prakse knjižničarstva,
– skrbi za usklajen razvoj svoje knjižnične mreže in strokovno svetuje knjižnicam na svojem področju (matična dejavnost),
– v okviru domoznanske dejavnosti izvaja temeljne raziskave na področju družboslovja in humanistike,
– izdaja kataloge, bibliografije in druge strokovne publikacije o knjižničnem gradivu.

Naloge iz prejšnjega člena so v skladu z uredbo o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije dejavnosti (Uradni list RS, št. 2/02) razvrščene:

DE/22.110   izdajanje knjig
DE/22.120   izdajanje časopisov
DE/22.130   izdajanje revij in periodike
DE/23.140   izdajanje posnetih nosilcev zvočnega zapisa
DE/22.150   drugo založništvo
DE/22.220   drugo tiskarstvo
DE/22.230   knjigoveštvo
DE/22.330   razmnoževanje računalniških zapisov
G/52.470    trgovina na drobno s knjigami, časopisi, revijami,
            papirjem, pisalnimi potrebščinami
G/52.471    dejavnost knjigarn
G/52.630    druga trgovina na drobno zunaj prodajaln
K/70.200    dajanje lastnih nepremičnin v najem
K/72.400    dejavnosti povezane s podatkovnimi bazami
K/73.201    raziskovanje in eksperimentalni razvoj v družboslovju
K/73.202    raziskovanje in eksperimentalni razvoj v humanistiki
K/74.852    fotokopiranje in drugo razmnoževanje
K/74.871    prirejanje razstav, sejmov in kongresov
K/74.873    druge poslovne dejavnosti, d.n.
M/80.422    drugo izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje, d.n.
0/92.511    dejavnost knjižnic
0/92.320    obratovanje objektov za kulturne prireditve
O/92.340    druge razvedrilne dejavnosti
O/92.522    varstvo kulturne dediščine

Dejavnost knjižnice se šteje kot javna služba, katere izvajanje je v javnem interesu.
Knjižnica ne sme začeti opravljati nove dejavnosti ali spremeniti pogojev za opravljanje dejavnosti brez soglasja soustanoviteljev.
Za nove dejavnosti ne štejejo druge dejavnosti, ki jih opravlja knjižnica v manjšem obsegu, s katerimi dopolnjuje in boljša ponudbo ali s katerimi prispeva k popolnejšemu izkoriščanju zmogljivosti, ki se uporabljajo za opravljanje vpisanih registriranih dejavnosti.
Knjižnica lahko za te namene ustanovi s soglasjem soustanoviteljev družbo ali drug zavod.
Knjižnica se lahko povezuje v zvezo in druga strokovna združenja.

Organa knjižnice sta:
– direktor in
– knjižnični svet.

Poslovodni organ knjižnice je direktor, ki opravlja hkrati funkcijo poslovnega in programskega direktorja. Direktor organizira in vodi delo in poslovanje knjižnice, predstavlja in zastopa knjižnico ter je odgovoren za zakonitost dela v knjižnici.
Direktor vodi strokovno delo knjižnice in je odgovoren za strokovnost dela v knjižnici. Direktor mora pri vodenju poslov ravnati z javnimi sredstvi s skrbnostjo vestnega gospodarstvenika.

Naloge direktorja:
– načrtuje, organizira in vodi delo in poslovanje zavoda;
– sprejema naslednje akte: strateški načrt, program dela in razvoja, finančni načrt, letno poročilo, kadrovski načrt, načrt nabav osnovnih sredstev in investicijskega vzdrževanja;
– sprejema po predhodnem mnenju reprezentativnih sindikatov v knjižnici naslednja akta: akt o organizaciji dela ter akt o sistemizaciji delovnih mest;
– sklepa zavodsko kolektivno pogodbo, če jo knjižnica ima;
– sprejema druge akte, ki urejajo pomembna vprašanja v zvezi z delovanjem knjižnice;
– poroča soustanoviteljem in svetu o zadevah, ki lahko pomembno vplivajo na delovanje knjižnice;
– organizira, usklajuje in nadzoruje delovni proces v knjižnici, odloča v skladu z zakonom, kolektivno pogodbo in drugimi predpisi o sklenitvi in prenehanju delovnega razmerja ter o pravicah, obveznostih in odgovornostih zaposlenih in vseh drugih vprašanjih iz delovnega razmerja;
– oblikuje poslovno politiko knjižnice ter sklepa pogodbe in druge pravne posle ter opravlja druga pravna dejanja v imenu in za račun knjižnice v skladu z zakonom, tem odlokom in drugimi predpisi in v okviru svojih pooblastil ter določa cene blaga in storitev knjižnice;
– zagotavlja izvajanje aktov knjižnice ter izvršuje sklepe in odločitve soustanoviteljev, knjižničnega sveta in drugih organov knjižnice;
– izdaja sklepe, odredbe in druge posamične akte iz svoje pristojnosti ter imenuje komisije in druga delovna telesa za obravnavane določenih vprašanj in za izvedbo določenih nalog;
– odloča o nabavi, zamenjavi, prodaji in odpisu opreme in drugih osnovnih sredstev v okvirih, določenih v aktih knjižnice;
– določa podatke, ki se štejejo za poslovno skrivnost;
– oblikuje predloge novih programov in dodatnih storitev;
– skrbi za trženje storitev in določa cene storitev;
– skrbi za promocijo knjižnice;
– skrbi za sodelovanje z drugimi knjižnicami, zavodi in organizacijami;
– opravlja druge zadeve, ki jih določajo zakon in drugi predpisi, ta odlok in splošni akti zavoda.
Direktor lahko pri uresničevanju svojih pooblastil, določenih z zakonom in tem odlokom, prenese s pisnim pooblastilom opravljanje posameznih zadev na druge osebe.

Direktorja imenuje knjižnični svet na podlagi javnega razpisa. Knjižnični svet si mora pred imenovanjem ali razrešitvijo direktorja pridobiti soglasje občine soustanoviteljice, ki ima v lasti več kot polovico soustanoviteljskega deleža (Občina Radovljica – 53%) in mnenje ostalih občin soustanoviteljic (Občina Bled – 32% in Občina Bohinj – 15%) ter mnenje strokovnih delavcev knjižnice.
Soglasja in mnenja iz prejšnjega odstavka se nanašajo na kandidata za direktorja, ki ga predlaga knjižnični svet izmed tistih prijavljenih, ki izpolnjujejo pogoje.
Strokovni delavci knjižnice o mnenju glasujejo tajno. Mnenje strokovnih delavcev o predlaganem kandidatu se sprejme z večino glasov vseh strokovnih delavcev. Podrobnejši postopek se določi s splošnim aktom.
Če občine soustanoviteljice in strokovni delavci ne odgovorijo v roku 60 dni, se šteje, da so bila soglasja podana oziroma mnenja pozitivna.
Po pridobitvi soglasij in mnenj knjižnični svet imenuje direktorja z večino glasov vseh članov sveta.
Mandat direktorja traja pet let in je po preteku lahko ponovno imenovan.
Na podlagi sklepa o imenovanju direktorja, sklene z njim pogodbo o zaposlitvi v imenu knjižničnega sveta njegov predsednik. Delovno razmerje z direktorjem se sklene za določen čas, čas trajanja mandata.
Ob prijavi na razpis morajo kandidati predložiti načrt razvoja knjižnice.

Razen splošnih mora direktor izpolnjevati še naslednje pogoje:
– univerzitetno ali visoko izobrazbo humanistične ali družboslovne smeri,
– pet let delovnih izkušenj, od tega vsaj tri leta na področju knjižnične dejavnosti,
– strokovni izpit iz bibliotekarske stroke,
– aktivno znanje vsaj enega svetovnega jezika.

Direktor je lahko razrešen pred iztekom mandata, za katerega je imenovan, zaradi razlogov, ki jih določata zakon o zavodih in zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo.
Glede postopka za razrešitev direktorja se smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za postopek njegovega imenovanja.
Knjižnični svet mora pred sprejemom sklepa o razrešitvi seznaniti direktorja knjižnice o razlogih za razrešitev in mu dati možnost, da se o njih v roku 60 dni izjavi.

Knjižnico zastopa in predstavlja direktor knjižnice, ki je odgovoren za zakonitost dela v zavodu. Direktor je pooblaščen, da v imenu in za račun knjižnice v okviru dejavnosti sklepa vse pogodbe ter opravlja druge pravne posle.
Direktor zastopa knjižnico navzven neomejeno.

Med direktorjevo odsotnostjo ga nadomešča namestnik direktorja, če ga direktor ima, lahko pa direktor z generalnim ali posebnim pooblastilom pooblasti tudi druge osebe za zastopanje v določenih zadevah v njegovi odsotnosti.

Vse listine finančne narave podpisujeta za knjižnico direktor oziroma v njegovi odsotnosti oseba, ki jo direktor pooblasti, in računovodja knjižnice.

Organ upravljanja knjižnice je knjižnični svet.
Knjižnični svet sestavljajo predstavniki soustanoviteljev, predstavniki zaposlenih v knjižnici in predstavniki zainteresirane javnosti.
Svet sestavlja devet članov, in sicer:

– soustanovitelji:         štiri predstavnike – od tega Občina Radovljica dva,
                           Občina Bled enega in Občina Bohinj enega predstavnika;
– zaposleni v knjižnici:   dva predstavnika in
– zainteresirana javnost:  tri predstavnike voli po ena krajevna skupnost iz vsake
                           občine, ki ima največje število bralcev.

Mandat članov sveta je 4 leta in so po preteku mandata lahko ponovno izvoljeni.
Soustanovitelji imenujejo svoje predstavnike v skladu s svojimi pravili.
Zaposleni v knjižnici izvolijo svoje predstavnike na volitvah s tajnim glasovanjem.
Krajevne skupnosti, ki v imenu zainteresirane javnosti pošljejo svoje predstavnike v knjižnični svet, jih izvolijo v skladu s svojimi pravili.
Knjižnični svet se konstituira na prvi seji, ki jo skliče in vodi dosedanji predsednik sveta do izvolitve novega predsednika. Svet je konstituiran, ko je izvoljen novi predsednik in njegov namestnik in določen stalni zapisnikar.

Knjižnični svet ima naslednje naloge:
– nadzira zakonitost dela in poslovanja ter spremlja, analizira in ocenjuje delovanje knjižnice;
– predlaga ustanovitelju revizijo poslovanja;
– ocenjuje delo direktorja ter izvaja pravice in dolžnosti delodajalca v razmerju do direktorja knjižnice in sklepa z direktorjem pogodbo o zaposlitvi;
– daje soglasje k: strateškemu načrtu, letnemu programu dela, finančnemu načrtu, letnemu poročilu, zaključnemu računu, kadrovskemu načrtu, načrtu nabav osnovnih sredstev in investicijskega vzdrževanja, aktu o organizaciji dela, aktu o sistemizaciji delovnih mest, zavodski kolektivni pogodbi, če jo zavod ima, ter nadzira njihovo izvajanje;
– daje soglasje k cenam javnih kulturnih dobrin;
– daje soglasje k splošnemu aktu in pravilniku o poslovanju, ki naj odražata potrebe občin ustanoviteljic;
– imenuje direktorja;
– oblikuje stalne (disciplinsko in inventurno) ali občasne komisije ali druga delovna telesa za posamezna vprašanja iz svoje pristojnosti;
– opravlja druge naloge v skladu z veljavnimi predpisi in tem odlokom;
– spremlja in ocenjuje delovanje knjižnice in politiko njegovih soustanoviteljev;
– razpisuje volitve v svet knjižnice;
– predlaga ustanovitelju nove dejavnosti, spremembe ali razširitev registriranih dejavnosti ali ukinitev dejavnosti;
– obravnava mnenja in predloge zainteresirane javnosti;
– obravnava vprašanja s področja strokovnega dela knjižnice in daje ravnatelju mnenja, predloge in pobude za reševanje teh vprašanj;
– daje druge pobude in predloge v zvezi z delovanjem knjižnice.
Knjižnični svet natančneje uredi svoje delovanje s poslovnikom.
Svet na svojih sejah odloča z večino glasov vseh članov.

Knjižnica upravlja s prostori in z vso opremo in inventariziranimi predmeti na naslednjih lokacijah:
– Občina Radovljica:
– Knjižnica v Begunjah, Begunje 23, Begunje,
– Knjižnica na Brezjah, Brezje 80/c, Brezje,
– Knjižnica v Kropi, Kropa 3, Kropa,
– Knjižnica v Lescah, Alpska cesta 58, Lesce,
– Knjižnica v Ljubnem, Ljubno 82, Ljubno,
– Občina Bled:
– Knjižnica na Bledu z imenom Knjižnica Blaža Kumerdeja Bled, Ljubljanska cesta 10, Bled,
– Knjižnica na Bohinjski Beli, Vojašnica, Bohinjska Bela,
– Knjižnica v Gorjah, Zgornje Gorje 7, Zgornje Gorje,
– Knjižnica v Zasipu, Sebenje 6, Bled,
– Občina Bohinj:
– Knjižnica v Bohinjski Bistrici, Triglavska cesta 16, Bohinjska Bistrica,
– Knjižnica na Koprivniku, Koprivnik 8, Bohinjska Bistrica,
– Knjižnica v Srednji vasi v Bohinju, Srednja vas 79, Srednja vas,
– Knjižnica v Stari Fužini, Stara Fužina 53, Jezero.
Upravljalsko razmerje med knjižnicami in soustanoviteljicami se uredi v pogodbi o upravljanju.

Način financiranja in pridobivanja sredstev knjižnice določata zakon in soustanovitelji. Potrebna sredstva za opravljanje osnovne dejavnosti se opredelijo v letnem planu oziroma programu knjižnice.
Knjižnica pridobiva sredstva za delo na način in pod pogoji, ki jih določajo zakoni in drugi akti, in sicer:
– iz sredstev proračuna občin soustanoviteljic,
– iz sredstev državnega proračuna,
– s plačili članarin, zamudnin, storitev,
– iz drugih virov.
Knjižnica je odgovorna za premoženje, s katerim upravlja.

Soustanovitelji iz proračunskih sredstev zagotavljajo materialno osnovo za redno dejavnost knjižnice, v skladu s programom dejavnosti.
Soustanovitelji zagotavljajo tudi nabavo novih sredstev v skladu s programom razvoja knjižnice ter v skladu s proračunom za tekoče leto.
S sporazumom soustanovitelji zagotovijo sredstva za delovanje knjižnice.
Soustanovitelji zagotavljajo sredstva za delovanje organizacijske enote na svojem območju.
Poleg tega zagotavljajo sredstva za financiranje skupnih nalog knjižnice v sorazmernem deležu po številu prebivalcev.
Način zagotavljanja sredstev se določi s sporazumom.

Knjižnica uporablja presežke prihodkov nad odhodki za izvajanje in razvoj svoje dejavnosti.
O načinu razpolaganja s presežki prihodkov nad odhodki odločajo soustanovitelji na predlog direktorja in ob mnenju knjižničnega sveta.
O načinu pokrivanja morebitnega primanjkljaja odločajo soustanovitelji na predlog direktorja in ob mnenju knjižničnega sveta.
Knjižnica vodi knjigovodstvo in računovodstvo po načelih in pravilih, ki jih določajo predpisi in po stroškovnih mestih. Knjižnica je dolžna obveščati soustanovitelje o rezultatih poslovanja.

Knjižnica Antona Tomaža Linharta Radovljica je pravna oseba.
Za svoje obveznosti v pravnem prometu odgovarja s sredstvi, ki jih ji zagotavljajo ustanovitelji in ki jih sama ustvarja in s katerimi lahko razpolaga.
Knjižnica nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun.
Premoženje knjižnice je last soustanoviteljev v skladu z delitveno bilanco med občinami Bled, Bohinj in Radovljica. Knjižnica upravlja s premičnim in nepremičnim premoženjem v skladu s pogodbo o upravljanju med knjižnico in posameznimi soustanoviteljicami.

Soustanovitelji imajo do knjižnice naslednje pravice in obveznosti:
– ugotavljajo skladnost programov dela knjižnice s plani oziroma programi soustanovitelja;
– dajejo soglasje k statusnim spremembam knjižnice in aktu o sistemizaciji delovnih mest;
– zagotavljajo sredstva v okviru dogovorjenega programa na podlagi letnega plana ter poročila o delu;
– spremljajo skladnost porabe sredstev z letnimi programi in finančnimi načrti;
– opravljajo druge naloge, določene z aktom o ustanovitvi, splošnim aktom in veljavno zakonodajo.
Knjižnica vsako leto pripravi program dela in finančni plan ter ju posreduje soustanoviteljem.
Knjižnica je dolžna poročati soustanoviteljem o izvajanju letnega programa dela in razvoja zavoda.

Za obveznosti knjižnice subsidiarno odgovarjajo soustanovitelji do višine sredstev, ki se v tekočem letu zagotavljajo iz njihovega proračuna.
Soustanovitelji ne odgovarjajo za obveznosti knjižnice iz naslova drugih dejavnosti, ki jih knjižnica opravi za druge naročnike.

Organi knjižnice morajo v šestih mesecih od uveljavitve tega odloka uskladiti delovanje s tem odlokom.
V roku, predvidenem za uskladitev delovanja s tem odlokom, nadaljuje knjižnica delo v skladu s tem odlokom in z obstoječo zakonodajo.
Mandat direktorice knjižnice traja do izteka dobe, za katero je bila imenovana. Enako velja za člane knjižničnega sveta – do konca njihovega mandata.
S tem odlokom preneha veljati odlok o uskladitvi akta o ustanovitvi javnega zavoda Knjižnica Antona Tomaža Linharta Radovljica, sprejet na:
– Občinskem svetu občine Radovljica, na 22. seji dne 25. 10. 2000 in objavljen v Deželnih novicah, št. 3/00,
– Občinskem svetu občine Bled, na 11. seji dne 26. 1. 2000 in objavljen v Uradnem listu RS, št. 18/00,
– Občinskem svetu občine Bohinj, na 14. seji dne 3. 2. 2000 in objavljen v Uradnem vestniku Občine Bohinj, št. 1/00.

Akt o sistemizaciji delovnih mest in kadrovski načrt morata biti sprejeta najkasneje do 29. 11. 2003.

Ta odlok sprejmejo v enakem besedilu občinski sveti občine Bled, Bohinj in Radovljica.

Direktor poskrbi za vpis tega akta v sodni register skladno z veljavnimi predpisi.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v uradnih glasilih soustanoviteljic: Uradnem listu RS, Uradnem vestniku Občine Bohinj, Deželnih novicah, glasilu Občine Radovljica-Uradne objave.