Na podlagi 5., 6., 12., 13. in 79. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) in 16. člena statuta Občine Gorenja vas-Poljane (UVG, št. 22/99, Uradni list RS, št. 80/01) in na predlog Javnega zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Ljubljana, je Občinski svet občine Gorenja vas na 8. seji dne 13. 11. 2003 sprejel

Za kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi naslednja enota dediščine z lastnostmi umetnostno arhitekturnega spomenika: Jarčje Brdo – cerkev sv. Valentina, U 591437.

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik lokalnega pomena:
Cerkev je triladijska dvoranska stavba, grajena med leti 1954-1857 na mestu starejše iz 16. stoletja. Cerkev je zidal loški stavbenik A. Molinaro, od starejše cerkve je vzidanih nekaj stavbnih členov (portal na usločeni lok, gotsko okno s krogovičjem), ohanjen je tudi zvonik iz leta 1728 z ostanki baročne poslikave. Veliki oltar je delo M. Peternelja iz Selc (1907), stranska oltarja je na zid naslikal Gosar.

Cerkev stoji na parceli št. 53, k.o. Podvrh.
Meja spomenika je vrisana na katastrski karti v merilu 1:2880 in topografski karti v merilu 1:5000.
Izvirnika kart hrani Javni zavod RS za varstvo kulturne dediščine, Območna enota Ljubljana.

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
– varovanje kulturnih, arhitekturnih in zgodovinskih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti;
– podrejanje vsake rabe in vseh posegov v objekt ter odprti prostor ohranjanju in vzdrževanju spomeniških lastnosti;
– strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin arhitekture sakralnega objekta in njegove nepremične in premične notranje opreme po načelu ohranjanja njihove izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, lege, velikosti, oblike, sestave in barvne podobe;
– strokovno prenovo okrnjenih izvirnih prvin arhitekture v smislu rekonstrukcije avtentične zunanje podobe spomenika;
– prepoved spreminjanja varovanih vrednot arhitekturne zasnove zunanjosti in notranjosti objekta ter njegove obstoječe opreme z rušenjem in odstranjevanjem kot tudi z nadzidavo, prezidavo in dodajanjem posameznih prvin;
– prepoved spreminjanja višinskih gabaritov objektov, ki stojijo na vplivnem območju spomenika zaradi varovanja vedut in ohranitve dominantnosti sakralnega objekta v prostoru.
Spomenik je zavarovan z namenom, da se:
– ohrani njegov sakralni pomen in raba;
– ohrani neokrnjenost arhitekturnih, likovnih in zgodovinskih vrednot;
– poveča pričevalnost kulturnega spomenika;
– predstavi kulturne vrednote spomenika in situ in v medijih;
– namenjen pa je tudi učno-demonstracijskemu in znanstveno raziskovalnemu delu.

Za vsak poseg v spomenik in njegove dele je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje zavoda.

Pristojni organ mora v treh mesecih po uveljavitvi tega odloka izdati lastniku spomenika odločbo o varstvu na podlagi 13. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99).

Na podlagi tega odloka pristojni organ lokalne skupnosti v 30 dneh po njegovi uveljavitvi predlaga zaznambo spomenika v zemljiški knjigi.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat RS za varstvo kulturne dediščine.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS.