Na podlagi prvega in drugega odstavka 1. člena uredbe o namenih in pogojih za dodeljevanje državnih pomoči ter določitvi pristojnih ministrstev za upravljanje posameznih shem državnih pomoči (Uradni list RS, št. 38/03) in 18. ter 27. člena statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 26/01 in 28/01) je Mestni svet mestne občine Ljubljana na 8. seji dne 2. 2. 2004 sprejel
P R A V I L N I K
o dodeljevanju državnih pomoči za pospeševanje razvoja malega gospodarstva
1. člen
Ta pravilnik določa namene, upravičence, upravičene stroške, višino, instrumente in pogoje za dodeljevanje državne pomoči za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v Mestni občini Ljubljana.
2. člen
Sredstva za državne pomoči za pospeševanje razvoja malega gospodarstva se zagotavljajo v proračunu Mestne občine Ljubljana.
3. člen
Državne pomoči za pospeševanje razvoja malega gospodarstva (v nadaljevanju: državne pomoči) se dodeljujejo za namene povezovanja podjetij in za prijave na javne razpise za pridobitev nepovratnih sredstev iz tujine.
Državne pomoči se dodeljujejo kot spodbude po principu sofinanciranja upravičenih stroškov skupnih strateških razvojnih programov podjetij (v nadaljevanju: skupni programi) in kot spodbude za prijave na javne razpise za pridobitev nepovratnih sredstev iz tujine po principu sofinanciranja upravičenih stroškov prijave.
4. člen
Za podjetje se po tem pravilniku šteje samostojni podjetnik posameznik in pravna oseba ne glede na pravni status, organizacijo in lastništvo, ki se ukvarja s tržno proizvodnjo blaga in storitev.
5. člen
Upravičenci do državnih pomoči so podjetja, ki:
– imajo sedež v Mestni občini Ljubljana,
– imajo manj kot 50 zaposlenih,
– imajo letni promet, ki je manjši od 7 mio EUR ali bilančno vsoto, ki je manjša od 5 mio EUR.
Upravičenec, ki je gospodarska družba, mora biti neodvisno podjetje.
Neodvisno podjetje po tem pravilniku je gospodarska družba, v kateri posamezna gospodarska družba ali povezana družba, ki ne ustreza pogojem za majhna in srednjevelika podjetja, razpolaga z lastniškimi deleži ali glasovalnimi pravicami, manjšimi od 25%. Meja se lahko prekorači, če je podjetje v lasti delniških družb ali institucionalnih investitorjev in pri tem ne izvaja aktivne lastniške politike.
6. člen
Do državnih pomoči niso upravičena podjetja, ki:
– so v stečajnem postopku, postopku prisilne poravnave ali likvidacije,
– so v stanju kapitalske neustreznosti po 10. členu zakona o finančnem poslovanju podjetij (Uradni list RS, št. 54/99, 110/99, 50/00 – sklep US in 93/02 – odl. US),
– so v težavah in dobivajo državno pomoč za reševanje in prestrukturiranje,
– poslujejo v sektorju premogovništva, ladjedelništva, pomorskega transporta, kmetijstva, ribištva in jeklarstva.
Do državnih pomoči za sofinanciranje stroškov prijave na razpis za pridobitev nepovratnih sredstev iz tujine niso upravičena podjetja, določena v prejšnjem odstavku tega člena in podjetja, ki sodijo v sektor transporta.
7. člen
Upravičeni stroški za skupne programe so:
– stroški svetovanja pri pripravi skupnih programov za povezovanje malih podjetij,
– stroški svetovanja in razširjanja specifičnega znanja za potrebe izvajanja skupnih programov,
– stroški posebnega usposabljanja podjetnikov in zaposlenih za pripravo in izvajanje skupnih programov,
– stroški promocije proizvodov in storitev skupnih programov pri prvi predstavitvi na določenem sejmu ali razstavi, ki obsegajo dodatne stroške najetja, postavitve ali delovanja stojnice,
– stroški začetnih materialnih investicij (zemljišča, zgradbe in oprema) za potrebe izvajanja skupnih programov. Med upravičene stroške ne sodijo stroški za nakup transportnih sredstev in opreme;
– stroški začetnih nematerialnih investicij (nakup patentov, licenc, know-howa ali nepatentiranega tehničnega znanja).
Državna pomoč za upravičene stroške iz prve, druge in četrte alinee prejšnjega odstavka se dodeli v višini do 50% upravičenih stroškov, za upravičene stroške iz tretje alinee prejšnjega odstavka v višini do 45% upravičenih stroškov in za upravičene stroške iz pete in šeste alinee prejšnjega odstavka v višini do 15% upravičenih stroškov.
8. člen
Upravičeni stroški za prijave na razpise za pridobitev nepovratnih sredstev iz tujine so izključno direktni stroški, nujni in vezani na prijavo, ki so dejansko nastali in za katere ima prijavitelj ustrezna dokazila oziroma dokumentacijo.
Upravičeni stroški iz prejšnjega odstavka so:
– stroški osebja v višini dejanske cene dela, ki se izkazuje na podlagi izplačanih plač z vsemi dodatki in dajatvami, kot so ti opredeljeni v nacionalni zakonodaji in/ali kolektivni pogodbi,
– stroški zunanjih izvajalcev, ki morajo biti v skladu z običajnimi tržnimi cenami in z običajnim poslovanjem prijavitelja in
– potni stroški, ki so nastali pri oblikovanju in delu konzorcija za prijavo projekta na vire nepovratnih sredstev iz tujine (dnevnice, stroški prevoza ter morebitni stroški prenočišča).
Višina pomoči po tem členu znaša največ 500.000 SIT na eno prijavo. Če je podjetje koordinator konzorcija, ki pripravlja projekt, znaša pomoč največ 1,000.000 SIT.
9. člen
Instrument pomoči so dotacije.
10. člen
Državne pomoči za skupne programe se dodeljujejo za programe, ki jih izvajajo najmanj tri povezana podjetja in vsaj ena razvojna institucija.
Na javnem razpisu za dodelitev državnih pomoči za skupne programe lahko sodeluje skupina najmanj treh podjetij in vsaj ene razvojne institucije:
– ki so sklenila dogovor o sodelovanju pri skupnem programu,
– ki so določila nosilno podjetje, ki v imenu skupine nastopa kot vlagatelj vloge in pogodbena stranka.
11. člen
Na javnem razpisu za dodelitev državne pomoči za prijave na javne razpise za pridobitev nepovratnih sredstev iz tujine lahko sodeluje posamezno podjetje ali skupina podjetij, ki je sklenila dogovor o sodelovanju pri skupnem projektu in je določila nosilno podjetje, ki v imenu skupine nastopa kot vlagatelj vloge in pogodbena stranka.
12. člen
Sredstva, za katere je prejemnik pridobil državno pomoč, mora prejemnik uporabljati za namen, za katerega je pridobil državno pomoč, najmanj dve leti, če gre za materialne investicije, nematerialne investicije vsaj eno leto od dneva njihove pridobitve oziroma zaključka.
13. člen
Zgornja meja vseh prejetih pomoči iz proračuna Republike Slovenije, proračunov samoupravnih lokalnih skupnosti in iz sredstev Evropske unije ne sme preseči zgornje meje pomoči, določene v uredbi o namenih in pogojih za dodeljevanje državnih pomoči ter določitvi pristojnih ministrstev za upravljanje posameznih shem pomoči (Uradni list RS, št. 38/03).
14. člen
Mestna občina Ljubljana ima še pet let po plačilu zadnjega obroka državne pomoči pravico vsebinsko in finančno revidirati vsak program in prijavo, za katere je dodelila sredstva državnih pomoči.
Prejemniki, ki so pridobili sredstva, morajo dokumentacijo, ki je bila podlaga za pridobitev sredstev, hraniti še pet let od dneva pridobitve sredstev.
Sredstva državnih pomoči, ki jih je prejemnik pridobil na podlagi neresničnih podatkov ali jih je porabil nenamensko, mora vrniti skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva, ko je prejel izplačilo.
15. člen
Državne pomoči se dodeljujejo na podlagi predhodno izvedenega javnega razpisa, objavljenega v Uradnem listu Republike Slovenije, pod pogoji in po postopku, določenem v veljavnih predpisih.
16. člen
Medsebojne obveznosti med Mestno občino Ljubljana in prejemnikom državnih pomoči se uredijo s pogodbo.
17. člen
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati pravilnik o dodeljevanju državnih pomoči za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v Mestni občini Ljubljana (Uradni list RS, št. 63/02).
18. člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 300-54/2003-5
Ljubljana, dne 2. februarja 2004.
Županja
Mestne občine Ljubljana
Danica Simšič l. r.