Na podlagi 16. člena Statuta Mestne občine Novo mesto (Uradni list RS, št. 68/01 in 44/02) in 171. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr.) ter v skladu s sklepom Vlade Republike Slovenije z dne 23. 12. 2003 št. 350-00/2001-161 je Občinski svet Mestne občine Novo mesto na 10. seji dne 29. 1. 2004 sprejel

Ta odlok določa spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 1990 (Skupščinski Dolenjski list, št. 24/86, 18/88, 6/89, 3/90, 10/90, 15/90, 9/91 in 12/91 ter Uradni list RS, št. 7/92, 17/92, 23/92, 28/92, 35/92, 50/92, 1/93, 23/93, 32/93, 60/93, 69/93, 20/94, 45/94, 50/94, 71/94, 78/94, 58/95, 11/96, 16/96, 32/96, 21/97, 80/97, 39/98, 59/98, 21/99, 59/99, 63/99, 92/99, 52/00, 49/01, 68/01, 72/01, 35/02, 69/02 in 92/02) za območje Mestne občine Novo mesto, ki se nanašajo na spremembo namenske rabe površin za ureditev Učno-razvojnega centra za krajino in šport in ureditev golf igrišča.

V poglavju 3.5 RAZVOJNE USMERITVE V PROSTORU IN VARSTVO OKOLJA, podpoglavje 3.5.1 Poselitev in organizacija dejavnosti v prostoru, točka c) Operativne usmeritve za razvoj dejavnosti v prostoru se doda nova alinea:
– Kvalitete obstoječih turističnih kapacitet bomo nadgradili z zagotavljanjem površin za športne in rekreacijske dejavnosti (konjeništvo, golf…).

(1) V točki 4.13 VODNO GOSPODARSTVO se za zadnjim odstavkom doda naslednje besedilo: »Vodotoki, ki sodijo v 1. in 1.–2. razred kategorizacije pomembnejših vodotokov po naravovarstvenem pomenu, morajo biti izvzeti iz vsakršne gospodarske rabe. Poseganje na poplavne površine ni dovoljeno, pri poseganju na erozijsko ogrožena območja je potrebno predhodno zagotoviti ustrezne protierozijske ukrepe.«
(2) V poglavju 6.4 NAČINI UREJANJA PROSTORA se v preglednici predvidenih faz planskih aktivnosti po posameznih področjih v točki 1 UREJANJE STAVBNIH ZEMLJIŠČ podtočki 1.5 Šport in rekreacija za zadnjo vrstico doda naslednje besedilo:

---------------------------------------------------------------------------
Krajevna skupnost               Naziv               Vrsta PIN   Planske faz
---------------------------------------------------------------------------
Brusnice          Učno-razvojni center za krajino      UN           C,D
                       in šport – GOLF OTOČEC
---------------------------------------------------------------------------

(3) Točka 6.5 Seznam posegov na najboljša kmetijska zemljišča se v tabeli izjemnih posegov dopolni z naslednjim:

----------------------------------------------------------------------------------
Naselje – lokacija  Poseg                  Namen    Način   Površina   Kriterij
                                          posega  urejanja     ha    upravičenosti
                                                                        posega
----------------------------------------------------------------------------------
Gumberk-Struga      Učno razvojni center   t, š      UN       1,6          b
                    za krajino in šport
                    – GOLF OTOČEC
----------------------------------------------------------------------------------

Oznake posega pomenijo:
t,š – turizem, rekreacija, šport, izobraževanje
b – 6. člen Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03-popravek – v kartografskem delu označen z »b«)
(4) V poglavju 6.6 KARTOGRAFSKI DEL IN PROGRAMSKE ZASNOVE se za zadnjo točko (zadnjo sprejeto programsko zasnovo) doda besedilo nove programske zasnove, in sicer:

Naravno mejo območja predstavlja na vzhodnem delu potok Žerjavin z vplivnim območjem zamočvirjenega zemljišča – mokrišče, ki je opredeljeno kot naravna dediščina, na severozahodnem delu reka Krka s površinami, ki so v naravi travniki v zaraščanju in opuščeni sadovnjaki, na zahodnem delu lokalna cesta Struga – Otočec L 295230 za kompleks gradu Struga in na južnem delu regionalna cesta R2 419/1204 Novo mesto – Šentjernej.
V območje urejanja so zajeta zemljišča s parcelnimi številkami: 3634/1, 3713/4, 3714, 3713/1, 3742/3-pot, 3748/7-pot, 3633, 3716/1, 3742/1-pot, 3741-pot, 3715/1, 3732/2, 3732/1, 3738, 3733, 3740-pot, 3739/1, 3739/2, 3739/3, 3739/4, 3739/5, 3739/6, 3739/7, 3739/8, 3736/1, 3736/2, 3736/3, 3735, 3731, 3727, 3730, 3725/2, 3725/3, 3725/1, 3724, stp.147, 3742/2-pot, 3748/2-pot, 3722, 3717-del, vse k.o. Brusnice.
Meja območja urejanja poteka od J proti S po Z robu lokalne ceste s parc. št. 3742/3, nato po Z robu lokalne ceste za Strugo s parc. št 3742/1, se obrne proti Z in seka zemljišče s parc. št. 3717, nato seka pot s parc. št. 3742/2 in se obrne proti SV, poteka po SZ robu zemljišč s parc. št. 3722, 3727, 3735, 3736/1, 3736/2, 3736/3, 3739/8, 3739/7, 3739/6, 3739/5, 3739/4, 3739/3, 3739/2 in 3739/1 do najsevernejše točke, kjer se ob levem bregu Žerjavinskega potoka obrne proti J in poteka po V robu zemljišč s parc. št. 3739/1, 3740-pot, 3738, 3715/1, se nato obrne proti Z, seka pot s parc. št. 3741, seka zemljišče s parc. št. 3716/1, se obrne spet proti J do poti s parc. št. 3748/2, jo seka in poteka po njenem J robu do regionalne ceste nato pa po JV mejah zemljišč s parc. št. 3715/1, 3713/1, 3714, 3713/4 in 3634/1 do izhodiščna točke.
Območje urejanja obsega 136,5 ha površin.

2.1 Območje igrišč za golf – enota G
Območje bo obsegalo golf igrišče z 18 luknjami s »trening prostorom« ter pripadajočo infrastrukturo (poti in inštalacije). V parkovni izvedbi bo okolica gradu, vodne akumulacije, potoki ter sprehajalne poti.
V sklopu površin za golf bo tudi celotni namakalni sistem, katerega zajetje bo izvedeno na črpališču na reki Krki.
2.2 Območje za gozdarstvo in okrasno drevesničarstvo – enota D
To območje bo vsebovalo dejavnosti vzdrževanja gozdnih površin, ki se jih bo spreminjalo v parkovno izvedbo s sprehajalnimi ter rekreacijskimi potmi. V tem področju bo tudi okrasna drevesnica za pridelavo in vzgojno okrasnega drevja in grmičevja. Zgrajeni bodo silnica ter rastlinjaki.
2.3 Območje za trate, semensko pridelavo trav in travnih tepihov – enota T
To območje obsega njivske površine za pridelavo semena trav in poskusništvo ter introdukcijo travnih sort. Tu se bo pridelalo seme trav za domačo uporabo (proizvodnja travnih tepihov in izdelavo parkov) in prodajo.
2.4 Območje za vrtnarstvo – cvetličarstvo – enota VC
Namenjeno bo pridelavi okrasnih rastlin, cvetja, grmovnic ter zahtevnejšim delovnim operacijam pri pridelavi eksotičnih rastlinskih vrst. Področje bodo sestavljali rastlinjaki in njivske površine za pridelavo na prostem ter skladiščni prostori.
2.5 Območje konjeniškega programa – enoti KS, KT
Področje konjeništva in vzreje konj je povezano z že obstoječo tradicijo gradu Struga in njene reprezantativnosti. V prvi fazi realizacije se bo izkoristil obstoječi hlev, v drugi fazi po izgradnji športne jahalnice pa se bodo hlevi preselili ob njo. Objekti za potrebe konjeniškega športa bodo vsebovali: glavno dvorano, ogrevano pomožno dvorano, hleve s spremljajočimi prostori, kot so, garderobe, solarij, karantene, ambulanta, pralnice in sanitarije ter spremljajoči program gostinstva. Kapaciteta hlevskih površin naj se dimenzionira za okoli 100 stojišč boksov, od katerih jih je okoli 30 pripravljenih za stalni penzion.
2.6 Območje uprave, skupnih služb in turističnih dejavnosti – enota UG
Območje uprave in skupnih služb učno-pedagoškega centra združuje sklop učilnic, prostorov skladišč, strojne remize in parkirišč. V tem sklopu je začetek pedagoškega procesa, zato ga sestavljajo učilnice, delavnice in poslovni prostor za vodenje učno-razvojnega centra za krajino in šport.
V področje turističnih dejavnosti bodo vključene vse dejavnosti učno-razvojnega centra za krajino in šport po sistemu KMETIJE ODPRTIH VRAT. To področje bo povezovalni člen med učnim centrom in Krko Zdravilišča, med učnim centrom in bodočo namembnostjo gradu ter med centrom in golf klubom Otočec. Namen tega področja je dejavnost organizacije tekmovanj, turistično-rekreativnih izletov s konji, konjsko vprego, organizacija razstav, sprejemov, organizacija tečajev, šol, izobraževanj in učnih poti. Ta sklop bo imel prodajalne, turistično agencijo, vinotoč in opremo za organizacijo prireditev.
2.7 Območje za nočitvene kapacitete ter gostinski del golf Otočec – enoti GS, AP
Grad Struga se s prenovo nameni za visoko kvalitetne nočitvene zmogljivosti in gostinsko dejavnost. Grad Struga z okolico se revitalizira na podlagi konzervatorskega programa, v njem se zagotovi okoli 100 ležišč, grajsko klet pa preuredi v vinoteko deželnega vina cvička. Drugi sklop turistične ponudbe je preureditev grajskih hlevov v golf klub s spremljajočimi garderobami za igralce, menežo pred njim pa se parkovno preuredi.
Južno od gradu je predviden prostor za gradnjo hotela apartmajskega tipa, ki pa v smislu dominiranja kot znak v prostoru ne sme preglasiti gradu Struga, temveč mu mora biti podrejen.

Celotna organizacija prostora je podrejena ohranjanju naravnega okolja in razmestitvi dejavnosti tako, da si ne bodo v nasprotju. Predvideni so različni programi, ki se med sabo ne smejo prepletati oziroma se ob sočasnem odvijanju med sabo motijo, kar je potrebno upoštevati pri razmestitvi dejavnosti in določitvi namenske rabe prostora.
a) Stavbna zemljišča (obstoječa in predvidena)
za potrebe nočitvenih, gostinskih ter upravnogospodarskih zahtev golf igrišča.
Površine se locirajo v ožje območje gradu Struga (GS), in sicer se grajsko poslopje uredi za nočitvene kapacitete visoke kategorije, gospodarske objekte se nadomesti z objekti za potrebe tehničnih površin golf igrišča (GT) in obstoječi hlev preuredi v golf klub. Pri tem se ločijo nočitveni del visoke kategorije ter nižje kategorije nočitvenih zmogljivosti, ki se zagotavlja v apartmajih (AP) južno od gradu ob lokalni cesti (okoli 1,4 ha površin).
Za potrebe učno-razvojnega centra s spremljajočimi pokritimi površinami se objekti locirajo na skrajnem južnem delu kompleksa ob lokalni cesti (območje UG), okoli 2,3ha, ravno tako površine za izgradnjo športne jahalnice, pomožne dvorane in ostalih objektov za konjeniški šport (KS), velikost teh površin je 2,1 ha.
Površine za parkirišča in manipulacijo (MP) so pred kompleksom upravnih in gospodarskih zgradb v velikosti 2,3 ha, parkirišča za potrebe večjih prireditev (P), ki morajo biti zatravljena (zelena parkirišča) in zasajena (v čim večji možni meri se morajo ohraniti drevesni sestoji), pa se locirajo ob V robu lokalne ceste, okoli 1,7 ha zemljišč.
Skupaj je predvidenih okoli 13,4 ha novih stavbnih zemljišč, obstoječih stavbnih zemljišč pa je 0,65 ha.
b) Površine za kmetijske namene oziroma potrebe učno-razvojnega centra
Intenzivna izraba površin, ki se namenijo za vrtičkarstvo in cvetličarstvo (VC), je predvidena južno od stavbnih zemljišč upravnih in gospodarskih objektov do regionalne ceste, predvidena površina je okoli 3,3 ha zemljišč.
Rastlinjaki (R) so predvideni neposredno vzhodno ob gospodarskih objektih centra, površine so velike okoli 1,1 ha.
Površine za gojene trate, pridobivanje semen (T) so locirane na obstoječih njivskih površinah med kompleksom gradu Struga in gozdnimi površinami, velikost teh površin je okoli 13,6 ha.
Površine za izpuste in vadbo konj (KT) se uredijo na gozdnih zemljiščih vzhodno od predvidene jahalnice, površina le-teh je okoli 2,2 ha.
Sadovnjaki (S) se vzpostavijo v prvotno stanje v kompleksu gradu Struga, predvidena površina je okoli 0,9 ha zemljišč.
c) Površine za gozdarstvo in drevesničartsvo
Posebne površine za gozdarstvo in okrasno drevesničarstvo (D) se predvidijo na južnem delu kompleksa med regionalno cesto in urejenimi površinami za golf. Predvidena površina je okoli 4,4 ha sedaj gozdnih zemljišč.
d) Površine za golf (G) in rekreativne površine
Predvidene so na osrednjem delu kompleksa. Sedaj so to večinoma gozdna zemljišča, ki se jim značaj spreminja (za izgradnjo igralnih polj in ostalih objektov bodo potrebne krčitve gozda), na skrajnem severnem delu pa bo v površine za golf vključenih del travnatih površin. Teren se ustrezno morfološko preoblikuje, pri čemer pa se osnovna morfologija ne spreminja. Med posameznimi polji se predvidijo vodne površine. Velikost teh površin je okoli 82,4 ha zemljišč, od tega je okoli 39 ha ožja površina igrišča, okoli 43,4 ha pa je je ostalih površin med igralnimi polji.
Igrišče za golf je objekt, namenjen rekreaciji oziroma športu in sodi v kategorijo urbanih dejavnosti. Dejstvo, da je konkretno zemljišče z občinskim prostorskim planom namenjeno za določeno rabo, ne pomeni da gre za stavbno zemljišče v celotnem obsegu območja. Šele ureditveni načrt lahko določi podrobnejšo namensko rabo. Ta določa površine, ki ostanejo nepozidane, kjer se dosedanja raba dejansko ne spremeni (predeli med ožjimi območji okrog lukenj, travniki, gozdovi) ter površine, ki se namenijo izgradnji igralnih polj, spremljajočih servisnih objektov, parkirišč. Po morebitni opustitvi golf igrišča se lahko nepozidana zemljišča ponovno namenijo za kmetijske namene.
e) Ostale površine
Površine, namenjene kot parkovne površine gradu Struga (PS), so na zahodnem delu grajskega kompleksa in med gradom ter reko Krko. Velikost teh površin je okoli 4,6 ha.
Površine, ki se ohranjajo kot mokrišče (M), predstavljajo delno travnate, delno gozdne zamočvirjene površine ob Žerjavinskem potoku in poplavno ravnico ob reki Krki. Teh površin je okoli 14 ha.

4.1 USMERITVE ZA GRADNJO OBJEKTOV
4.1.1 Območje gradu Struga (GS)
Grad Struga s celotnim območjem, ki se varuje kot kulturni spomenik, se revitalizira na podlagi predhodno dobljenih smernic s strani pristojne službe za varstvo kulturne dediščine in konzervatorskega programa prenove, ravno tako tudi poslopje hleva, ki je sestavni del ambienta. Grajski park oziroma vrt na vzhodnem delu gradu se obnovi po predhodni valorizaciji in usmeritvah pristojne službe za varstvo naravne in kulturne dediščine. V grad se umestijo nočitvene kapacitete visoke kategorije, restavracija, gospodarski del, klet pa se preuredi v grajsko vinoteko.
Grajske hleve – konjušnico se po izgradnji novih kapacitet poleg upravnogospodarskega dela nameni za klubske prostore golfa, prezentativni prostor gradu Struga in manjši tehnični muzej, vezan na grajsko zapuščino in zgodovino ožjega območja, možno tudi kot galerijski prostor.
4.1.2 Območje tehničnih prostorov za golf igrišče (GT) in nočitvenih kapacitet (AP)
Za oblikovanje in prenovo objektov za tehnični del potreb golf igrišča ter garderob, sanitarij in ostalih (GT) vzhodno od gradu in grajskega parka bo potrebno upoštevati konzervatorski program prenove celotnega območja kulturnega spomenika gradu Struga, saj obstoječi objekti sodijo h gradu kot bivši gospodarski objekti in so vključeni v zavarovano območje. Obstoječi gospodarski objekti so v zelo slabem gradbenem stanju in bo verjetno potrebna njihova porušitev ter novogradnja. Pri tem velikost objektov bistveno ne sme presegati gabaritov sedanjih gospodarskih objektov, pri čemer se fasade oblikujejo skladno s celotno sliko prostora grajskega kompleksa.
Za zagotovitev dodatnih nočitvenih kapacitet je J od gradu predviden prostor za gradnjo hotela apartmajskega tipa, ki pa v smislu dominiranja kot znak v prostoru ne sme preglasiti gradu Struga, temveč mu mora biti podrejen. S tem v zvezi naj se ohrani gozdni rob, objekti naj bodo umaknjeni v gozd, saj v veduti gradu Struga z levega brega reke Krke ne smejo biti vidni. Stavbe naj bodo manjšega volumna, po zasnovi in obliki naj sledijo tipični dolenjski arhitekturi kmečkih hiš.
4.1.3 Območje upravnih in gospodarskih objektov (UG)
Celotno območje se organizira kot večja kmetija z glavno stavbo, gospodarskimi objekti in senikom. Zaradi večjega programa se naj le-ta razdeli v več objektov, ki lahko po svoji zasnovi in arhitekturi poudarjajo tipično dolenjsko arhitekturo.
Objekti in zasnova se naj oblikujejo kot glavna stavba, pomožni gospodarski objekti pa se naj razvijajo v zaledje parcele. Nova pozidava se ne sme pojavljati neposredno ob cesti, pač pa naj bo pomaknjena v notranjost, tako da se ob cesti ohranja gozdni pas in s tem njen značaj ceste v gozdu.
4.1.4 Območje objektov za konjeniški šport (KS)
Osnovna konstrukcija naj bo kombinacija betona in lesa, upošteva naj vklapljanje v gozdni ambient. Glavna dvorana se zasnuje kot večnamenska dvorana, tako da lahko služi tudi za večje prireditve in predstavitve. Pomožna dvorana naj sledi po obliki in konstrukciji glavni stavbi, kar pomeni da se upoštevajo osnovni arhitekturni pogoji. Ostali gospodarski objekti naj upoštevajo arhitekturno zasnovo kompleksa gospodarskih objektov v neposredni bližini.
4.2 USMERITVE ZA OBLIKOVANJE ODPRTEGA PROSTORA IN REKREATIVNIH POVRŠIN
4.2.1 Površine za golf (G)
Pri oblikovanju površin za golf igrišče se v maksimalni meri upošteva konfiguracijo terena in obstoječe kvalitetne gozdne sestoje. Območje ohranitve gozdnih površin se določi v posebnih strokovnih podlagah v fazi izdelave ureditvenega načrta. Poseke gozda zaradi potreb golfa z levega brega reke Krke ne smejo biti vidne. Gozdni rob mora ostati nespremenjen. Površine med posameznimi polji golf igrišča se parkovno uredijo in izrabijo za prezentacijo dela razvojnega centra oziroma se uredijo kot območja za vzgojo posameznih vrst dreves ali proizvodov centra. Med posameznimi polji se ustvarijo vodne površine, ki naj imajo poleg osnovne funkcije v smislu urejevanja golf igrišč tudi biotopsko funkcijo.
Gozdne površine, ki v prvi fazi ostanejo v prvotni rabi, se jih ustrezno uredi. Izvede se sanitarna sečnja ter opredelijo sestoji, ki se dolgoročno ohranjajo. Izvedejo se tista zemeljska dela, ki pomenijo kasneje obremenitev v smislu poseganja na že urejene površine.
4.2.2 Parkovne ureditve (PS)
Parkovne ureditve so predvidene v neposredni okolici gradu, to je v zavarovanem območju in v širšem območju gradu. V zavarovanem območju so posegi možni le na podlagi konzervatorskega programa prenove. Upošteva naj se zasaditev z avtohtonimi drevesnimi in grmovnimi vrstami.
Parkovne ureditve S in SZ od gradu se stikajo z zavarovanim območjem reke Krke, kjer je potrebno upoštevati naravovarstvene smernice (Zavod RS za varstvo narave, Ljubljana, maj 2002) in pridobiti naravovarstveno soglasje. Tako naj urejanje formalnih parkovnih površin ne sega v varovano območje reke Krke. Ob sami reki je v skladu z varstvenim režimom možno urejanje in vzdrževanje obrečne vegetacije ter urejanje sprehajalnih poti in dostopov do reke.
4.2.3 Mokrišča (M)
Mokrišča se nahajajo ob Žerjavinskem potoku, ki je s poplavno ravnico obravnavan kot naravna vrednota in predlagan za zavarovanje ob reki Krki, ki je zavarovana z Odlokom o varstvu reke Krke, njenih pritokov in bregov (Skupščinski Dolenjski list, št. 21/72 in 12/73). Žerjavinski potok ima biotsko namembnost, zato je treba ohranjati obstoječe naravne razmere in takšno gospodarsko rabo, ki bo ohranjala značilnost biotopov. Izogibati se je treba radikalnim posegov v vodni in obvodni svet, kakršnemkoli onesnaževanju ter spremembi vodnega režima. Ob potoku in reki Krki je smiselno urediti pešpoti ali učne poti in jih opremiti z razlagalnimi tablami.

5.1 Promet
Napajalne ceste
Glavni dostop na celotno območje je predviden po lokalni cesti Struga – Otočec L 295230, ki se navezuje na regionalno cesto R2 419/1204. Pri tem se sedanje križišče lokalne ceste z regionalno cesto sanira in preuredi. Lokalna cesta se v območju uprave in gospodarskih objektov rekonstruira, upoštevajo se minimalne širine voznih pasov in računsko hitrost 40 km/h. Od razcepa lokalne ceste do gradu Struga in gradu Otočec se ohranjuje sedanjo širino cestišča, posodobi se vrhnji ustroj.
Odcep lokalne ceste do gradu Struga se zapre za javni promet in v končni fazi dobi zgolj funkcijo dostopne in napajalne poti. Dovoljuje se za gospodarske namene, to je kot dostop do zalednih poti.
Lokalna cesta naj v območju urejanja ohrani značaj ceste v gozdu, to pomeni, da se novi objekti ne smejo pojavljati neposredno ob cesti, pač pa naj bodo od nje odmaknjeni.
Požarne poti in dostopne ceste
Za požarne poti se uporabijo obstoječe komunikacije. Dostopne poti se opredelijo tudi znotraj kompleksa golf igrišč, in sicer se upoštevajo trase sedanjih gozdnih poti in vlak, ki se ustrezno uredijo. Za dostope do zalednih zemljišč, ki bodo z izgradnjo golf igrišča prekinjeni, se na S delu na robu poplavne ravnice ob reki Krki uredi obstoječa poljska pot v peščeni izvedbi, katere potek se deloma prestavi proti S na rob golf igrišča, sicer pa njen potek ostaja v obstoječem koridorju. Ravno tako se za dostope do gozdnih parcel uredi obstoječa gozdna pot na V delu območja, ki se jo naveže na obstoječo poljsko pot v SV delu ob prehodu čez Žerjavinski potok.
Peš in kolesarski promet
Za kolesarski promet se namenijo glavne dostopne ceste, medtem ko se notranje poti uporabijo zgolj za rekreativne namene, to je peš komunikacije. Posebnih kolesarskih poti v območju urejanja ni predvidenih. Pri rekonstrukciji križišča lokalne ceste z regionalno se upošteva daljinsko kolesarsko stezo in bodoče ureditve.
Mirujoči promet
Površine za mirujoči promet se locirajo na začetku območja za upravno gospodarske funkcije centra. Površine za goste hotela grad Struga se predvidijo v grajskem kompleksu, ravno tako se loči parkirne površine za potrebe konjeniškega kompleksa (parkirišča za transportna vozila in vozila tekmovalcev).
Parkirišča za potrebe večjih prireditev v času tekmovanj in podobno se naj uredijo vzdolž lokalne ceste, in sicer ob njenem V robu v travnati – zeleni izvedbi tako, da se v čim večji možni meri ohrani značaj ceste kot ceste v gozdu, tako da se ohrani obcestna vrsta dreves oziroma se jo na novo zasadi.
Pri določanju števila parkirnih mest je potrebno upoštevati veljavne predpise glede zagotavljanja števila parkirišč za posamezne dejavnosti.
5.2 Komunalna infrastruktura
Vodovod
Celotno območje se bo napajalo iz primarnega vodovodnega omrežja ob gradu Otočec. Vodovodno omrežje se navezuje na omrežje turističnega kompleksa Otočec ob regionalni R3-667 Zbure-Mačkovec. Uporaba vode iz javnega omrežja se predvidi zgolj za potrebe sanitarne vode in požarno zaščito, medtem ko se za tehnološko vodo predvidi druge vire.
Trasa cevovoda poteka do kompleksa gradu Struga po obstoječi trasi, nato pa za objekte učno razvojnega centra na J delu območja ob lokalni dostopni cest Struga – Otočec L 295230. Ob izgradnji cevovoda se upoštevajo veljavni predpisi in protipožarno zaščito.
Tehnološka voda
Za potrebe namakanja in vzdrževanja vodnih površin se izvede odjem vod iz reke Krke. V ta namen se predvidi črpališče rečne vode, in sicer med povezovalno potjo in reko Krko. Črpališče na rečnem obrežju je potrebno izvesti z minimalnimi posegi v rečno brežino in ga zastreti z obrečno vegetacijo. Točno lokacijo se določi v fazi strokovnih podlag za ureditveni načrt. Meteorno vodo s streh gospodarskih objektov se kanalizira v vodno akumulacijo v neposredni bližini. Za razvod tehnološke vode in namakanje igrišča se predvidi poseben cevovod in namakalni sistem. Voda za namakanje se akumulira v večjih vodnih površinah v Z delu igrišča in je sestavni del površin za golf.
Kanalizacija
Predviden je ločen sistem odvajanja odpadnih in meteornih vod. Fekalno kanalizacijo se izvede za celoten kompleks, in sicer se združi kanalizacija upravnih in gospodarskih objektov ter nočitvenih kapacitet pri gradu Struga.
Fekalno kanalizacijo se preko sekundarnih kanalov priključuje na predvideno čistilno napravo, ki se jo locira v območju kompleksa gradu, in sicer S ob obstoječih gospodarskih objektih in J od povezovalne poti. Čistilna naprava naj bo v celoti vkopana. Prečiščena odpadna voda iz čistilne naprave naj se vrača v sistem za namakanje golf igrišča. Pri nadaljnjem projektiranju je potrebno upoštevati porabo vode glede na dejavnost in prikazati maksimalni dotok.
V meteorno kanalizacijo se smejo spuščati zgolj meteorne vode s parkirišč, cest in platojev preko lovilcev olj in maščob ter vodo s streh in drugih strešin in površin.
Odstranjevanje odpadkov
Komunalni odpadki se zbirajo v zabojnikih znotraj območja urejanja in redno odvažajo na komunalno deponijo v Leskovec. Odpadke, ki imajo značaj sekundarnih surovin (embalaža/papir, kartoni, lesni odpadki in dr., steklovina ter ostali odpadki, ki se jih lahko predeluje), je potrebno zbirati ločeno v zabojnikih in jih odvažati v nadaljnjo predelavo.
5.3 Energetska infrastruktura
Visoko napetostni razvod in trafopostaja
Območje urejanja bo obsegalo dva večja odjema. Predvidena poraba energije znaša okoli 400 kVA za potrebe upravnih in gospodarskih objektov vključno z jahalnico ter 230 kVA za potrebe nočitvenih zmogljivosti gradu Struga. Za priklop predvidenih objektov bo potrebno zgraditi dve trafopostaji, in sicer za potrebe gradu Struga moči 230 kVA in za potrebe ostalega kompleksa 500 kVA. Obe predvideni TP je potrebno zazankati v 20kV omrežje, s čimer bo zagotovljeno zanesljivo in kvalitetno napajanje objektov znotraj območja urejanja. Zgraditi je potrebno 20 kV povezavo med 20 kV DV Mačkovec in 20 kV DV Mokro polje. Križanje z reko Krko je potrebno izvesti v nadzemni izvedbi z železnimi jambori. Priklop na 20 kV DV Mačkovec je potrebno izvesti kabelsko, ravno tako ostalo povezavo na desnem bregu reke Krke vse do obstoječe TP Žerjavin. Pred priklopom 20kV kablovoda na TP Žerjavin je potrebno TP predelati in vgraditi SN blok, ki bo omogočal zazankano obratovanje.
Nizkonapetostni razvod
NN električne vode iz obeh TP naj se izvede v kabelski kanalizaciji z jaški standardnih dimenzij. Kabelska kanalizacija naj poteka v bankini internih cest, in sicer od priključevanja na trafopostajo in do posameznih odjemnih mest. Za vsak objekt posebej se predvidijo odvzemna mesta in samostojno merilno mesto.
Javna razsvetljava
Predvidena je javna razsvetljava, ki pa se oblikuje po posameznih sklopih.
5.3 Zveze
Območje se priključi na medkrajevni telefonski kabel preko KKO ob regionalni cesti. Znotraj se kabelski razvod izvede s kanalizacijo.
5.4 Ogrevanje
Objekti bodo imeli vsak svojo kotlovnico, gorivo bo kurilno olje ali zemeljski plin. V primeru izgradnje mednarodnega plinovoda Madžarska-Italija skozi območje, se bodo lahko objekti, predvideni s PZ v obravnavanem območju, napajali z zemeljskim plinom preko distribucijskega omrežja.

6.1 Naravna dediščina
Pri pripravi ureditvenega načrta in pri načrtovanju posegov je v smislu varovanja naravne dediščine oziroma naravnih vrednot potrebno upoštevati naravovarstvene smernice, ki jih je izdelal Zavod RS za varstvo narave, Območna enota Novo mesto (Ljubljana, maj 2002) in v katerih so podani naravovarstveni pogoji in režimi za posamezne zvrsti naravnih vrednot (reka Krka, Žerjavinski potok, Krajinski park Otočec) ter smernice za ohranitev biotske raznovrstnosti (potok pri gradu Struga s ponorno jamo).
Poleg splošnih varstvenih usmeritev za posamezne zvrsti naravnih vrednot, ki so navedene v zgoraj omenjenih naravovarstvenih smernicah, pa je potrebno pri nadaljnjem načrtovanju posegov upoštevati naslednje:
– Urejanje formalnih parkovnih površin naj ne sega v varovano območje reke Krke, ob sami reki je v skladu z varstvenim režimom možno urejanje in vzdrževanje obrečne vegetacije ter urejanje sprehajalnih poti in dostopov do reke.
– S stališča značilne krajine ob reki Krki naj ostane gozdno obrobje na vidno izpostavljenem SZ pobočju med gradom Struga in Žerjavinskim potokom ohranjeno, površine za golf pa se umeščajo za greben proti regionalni cesti Novo mesto-Šentjernej.
– Pripravljavec akta mora Zavodu za varstvo narave dostaviti končni predlog akta in pridobiti pismeno stališče o upoštevanju naravovarstvenih smernic in pogojev.
– Za vse posege na območju ureditvenega načrta, ki bi lahko razvrednotili biotsko raznovrstnost in naravne vrednote, je treba izdelati oceno ogroženosti in pridobiti naravovarstveno soglasje zavoda.
6.2 Kulturna dediščina
Območje predvidenih ureditev se v večjem delu nahaja znotraj pomembnejšega območja kulturne dediščine Otočec – POKD 28, ki predstavlja republiško obvezno izhodišče (Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana RS – Uradni list RS, št. 11/99 – OdPSDP) in ga tvorita območji gradov Otočec in Struga.
Za POKD je v skladu z načeli OdlPSDP potrebno predvideti izdelavo krajinske zasnove, kar je že predpisano v obstoječih prostorskih sestavinah planskih aktov Mestne občine Novo mesto. Območje obsega tudi enoto kulturne dediščine Struga pri Otočcu-Grad (EŠD 8661). Grad Struga ima status kulturnega spomenika (Odlok o razglasitvi naravnih znamenitosti in nepremičnih kulturnih spomenikov v Občini Novo mesto – Uradni list RS, št. 38/92).
Za revitalizacijo gradu Struga in ostalih objektov oziroma območja, ki je zavarovano kot kulturni spomenik, je potrebno predhodno pripraviti konzervatorski program prenove in pridobiti kulturnovarstveno soglasje.
Pri nadaljnjem načrtovanju in pripravi ureditvenega načrta je potrebno upoštevati naslednje usmeritve in pogoje:
– Z vnosom novih programov ne smejo biti krnjene kvalitete in značaj obravnavanega prostora ter njegova podoba v širšem prostoru.
– Lokalna cesta za Strugo ima značaj ceste v gozdu in naj le-tega tudi po izvedbi predvidenih posegov ohrani, to pomeni, da se nova pozidava ne sme pojavljati neposredno ob cesti.
– Objekti za nočitvene kapacitete-apartmaji z vidika ohranjanja gradu Struga kot dominante v prostoru v veduti Struge z levega brega reke Krke ne smejo biti vidni.
– Obstoječi grajski sadovnjak se lahko dopolnjuje le kot visokorasli travniški sadovnjak.
– Krajinska slika širšega območja mora ostati nespremenjena, kar pomeni, da kakršnikoli posegi v poplavne površine ob Krki niso sprejemljive in morajo ostati poplavni travniki.
– V osrednjem delu območja je večji kompleks njivskih površin, ki izstopa iz merila prostora. Travnate površine so krajinsko ustreznejše od monokulturne njive.
– Poseke gozda zaradi potreb golfa z levega brega reke Krke ne smejo biti vidne. Gozdni rob mora ostati nespremenjen.

7.1 Varstvo pred hrupom
Pri projektiranju in izvedbi objektov je investitor dolžan upoštevati Zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96) ter Uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95 in 66/96).
7.2 Varstvo zraka
Zrak, ki se izpušča v ozračje, ne sme presegati mejnih količin vsebnosti snovi, določenih z Uredbo o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednostih snovi v zraku (Uradni list RS, št. 73/94), Uredbo o emisiji snovi v zrak iz kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 73/94, 51/98 in 83/98-popravek).
Investitor je dolžan takoj odpraviti ugotovljene prekoračene emisije ter tekoče opravljati meritve emisij v okolje, o rezultatih pa obveščati lokalno skupnost.
7.3 Varstvo plodne zemlje
Investitorji morajo plodno zemljo pred izkopom deponirati v delovnih pasovih v nasipu višine največ 2 m in ločeno od ostalega izkopa. Po izvršenih delih se humus uporabi ob zunanjih ureditvah (park, zelenice ipd.).
7.4 Varstvo vegetacije
Za varovanje celotne vegetacije se v fazi strokovnih podlag za izdelavo ureditvenega načrta pripravi poseben načrt ohranjanja vegetacije in s tem ohranitve značilne slike celotnega prostora.
7.5 Varstvo voda
Na meteorno kanalizacijo je dovoljeno priključiti le tiste meteorne vode, ki ne presegajo dopustnih parametrov za izpust neposredno v vode v skladu z določili Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 35/96).
7.6 Varstvo pred požarom
Požarno varstvo vseh objektov in lokacije mora biti urejeno v skladu z veljavnimi požarno-varstvenimi predpisi. Notranji (krožni) cestni sistem mora omogočati dostop do objektov z vseh strani, s čimer se zagotavlja dostop z vozili za intervencijo in za razmeščanje opreme za gasilce (v skladu s SIST DIN 14090, maj 1996), zazankano hidrantno omrežje pa mora zagotavljati zadostne količine požarne vode.
7.7 Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
Pri načrtovanju dozidave in gradnje novih objektov je potrebno upoštevati določila odredbe o dimenzioniranju in izvedbi gradbenih objektov v potresnih območjih (Uradni list SRS, št. 18/63) za območje seizmične intenzitete VII. stopnje lestvice Mercalli-Cancan-Seiberg.

Preko obravnavnega območja je za vnos v državni prostorski plan predlagan potek mednarodnega plinovoda Madžarska–Italija. Trasa plinovoda še ni detajlno obdelana in je zato njegov potek prikazan le v kartografskem delu prostorskih sestavin planskih aktov občine, Zasnovi energetskega omrežja (list št. 16). Če bo do realizacije tega plinovoda prišlo, bo potrebno doseči dogovor med uporabniki prostora tako v smislu poteka trase plinovoda kot prilagoditve načrtovanih oziroma obstoječih ureditev. Pri načrtovanju in usklajevanju rabe prostora bo potrebno upoštevati Energetski zakon (Uradni list RS, št. 79/00 in 8/00) in Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z delovnim tlakom nad 16 bar (Uradni list RS, št. 60/01 in 54/02).

V območju urejanja tega ureditvenega načrta ni posebnih zahtev s strani Ministrstva za obrambo. Ravno tako v tem območju ne bo objektov iz 64. člena Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 64/94).

Na najboljša kmetijska zemljišča se z ureditvami posega na okoli 1,6 ha zemljišč in se jim s tem spreminja namenska raba (opredelijo se kot stavbna zemljišča):
– za parkovne ureditve, manipulativne prometne površine, ureditev ter gradnjo objektov za tehnični del potreb golf igrišča z garderobami in sanitarijami in manjši del z ureditvami za apartmaje v okolici gradu Struga,
– za ureditev območja upravnih in gospodarskih objektov z objekti za konjeniški šport in manipulativnimi prometnimi površinami na J delu območja med lokalno in regionalno cesto.
Na najboljša kmetijska zemljišča se z ureditvijo igrišča za golf posega tudi v SZ delu območja, in sicer na površine med reko Krko in obstoječo poljsko potjo. Manjši posegi pa so še v osrednjem delu, kjer gre le za funkcionalne zaokrožitve zaradi potreb igralnih polj. Tem zemljiščem se namenska raba spreminja le iz kmetijske v rekreacijsko, ne gre pa za pozidavo površin in s tem za opredelitev stavbnih zemljišč. Teh površin je 6,3 ha.
Na najboljših kmetijskih zemljiščih v osrednjem delu območja se bo nadaljevala kmetijska proizvodnja, in sicer gojenje trate ter pridobivanje semen, na delu ob reki Krki pa bo rekultiviran grajski sadovnjak. Teh površin je 14,4 ha.

1. faza:
Prva faza obsega gradnjo prometne, komunalne in energetske infrastrukture ter gradnjo golf igrišča s spremljajočimi objekti za tehnične potrebe golf igrišča v okviru grajskega kompleksa. Na kmetijskih površinah se izvede agromelioracija (poravnava terena). Izvede se vodne površine in namakalni sistem ter posamezne akumulacije.
2. faza:
V drugi fazi se bo izvedla revitalizacija gradu Struga, parkovne ureditve in gradnja apartmajev ter parkirne površine ob lokalni cesti.
3. faza:
V tretji fazi bodo zgrajeni objekti učno-razvojnega centra za krajino in šport na J delu kompleksa. Konča se izgradnja jahalne dvorane z vsemi spremljajočimi objekti ter revitalizacija gradu z vsemi parkovnimi ureditvami.
Glede na predvideno faznost izvajanja del bo ureditveni načrt pripravljen za dve fazi, in sicer UN – 1. faza bo obravnaval gradnjo golf igrišča z vso potrebno infrastrukturo, revitalizacijo grajskega kompleksa in gradnjo apartmajev, UN – 2. faza pa bo obravnaval gradnjo objektov učno-razvojnega centra za krajino in šport na južnem delu območja.

(1) Dopolni se kartografski del k dolgoročnemu in srednjeročnemu družbenemu planu, izdelan na TK 1: 25000, in sicer karta Novo mesto 031-1-4 Zasnova kmetijstva, gozdarstva, rudnin in območij za poselitev (list št. 16) ter karte Zasnova vodnega gospodarstva (list št. 41) z vrisom poplavnih območij na območju predvidenega UN učno-razvojni center za krajino in šport – golf Otočec, Zasnova energetskega omrežja (list št. 46) z vrisom mednarodnega plinovoda Madžarska – Italija kot predloga države za vnos v državni plan, Zasnova načinov urejanja (list št. 49) s predlaganim UN in Zasnova rekreacije v naravnem okolju (list št. 50).
(2) Dopolni se kartografska dokumentacija k dolgoročnemu in srednjeročnemu družbenemu planu, izdelana na PKN 1: 5000, in sicer karti Novo mesto – 29 in 30 z območjem ureditvenega načrta.
Programska zasnova za ureditveni načrt učno-razvojni center za krajino in šport – GOLF OTOČEC je kot priloga sestavni del srednjeročnega družbenega plana.

Kartografski del in kartografska dokumentacija k dolgoročnemu in srednjeročnemu družbenemu planu sta izdelana v 5 izvodih, ki jih hranijo:
– Mestna občina Novo mesto, Oddelek za prostorsko planiranje (2),
– Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Urad RS za prostorsko planiranje (1),
– Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Inšpektorat RS za okolje in prostor, OE Novo mesto (1),
– Upravna enota Novo mesto, Oddelek za okolje in prostor (1).

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.