Na podlagi 175. člena zakona o urejanju prostora (ZureP-1, Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr., 55/03 in 58/03), ter 7., 16. in 110. člena statuta Občine Dobrepolje (Uradni list RS, št. 37/99) je Občinski svet občine Dobrepolje na 14. redni seji dne 4. 2. 2004 sprejel

S tem odlokom se ob upoštevanju usmeritev odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Dobrepolje za obdobje 1986–2000, dopolnjen 1996 (Uradni list RS, št. 11/98 in 40/98) ter glede na odlok o zazidalnem načrtu za stanovanjsko območje Predstruge in del ureditvenega načrta Predstruge (Uradni list RS, št. 54/00), sprejme odlok o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta – ZN za stanovanjsko območje Predstruge in del ureditvenega načrta – UrN za Predstruge, ki ga je izdelal Uniarh, d.o.o., Zoisova 12, Ljubljana.

Zazidalni načrt za stanovanjsko območje Predstruge in del ureditvenega načrta za Predstruge vsebuje:

    I. Tekstualni del
 
    T1 Odlok o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta za stanovanjsko
       območje Predstruge in del ureditvenega načrta za Predstruge,
    T2 Obrazložitev in utemeljitev prostorskih pogojev za izvajanje posegov v
       prostor na območju zazidalnega načrta za stanovanjsko območje Predstruge in
       del ureditvenega načrta Predstruge z vključeno oceno stroškov za izvedbo
       načrta,
    T3 Soglasja pristojnih organov,
    T4 Posebne strokovne podlage skupaj z grafičnim delom in obrazložitvijo.

Gradivo pod drugo, tretjo in četrto alineo je v prilogi k odloku in se šteje za njegov sestavni del.

    II. Grafični del
 
    Posebne strokovne podlage (priloga k obrazložitvi)
A1   Morfološka analiza grajene strukture v merilu 1:1000,
A2   Vizualno percepcijska analiza v merilu 1:1000,
A3   Analiza prometne mreže v merilu 1:1000,
A4   Izkoriščenost prostora v merilu 1:1000,
A5   Analiza namenske rabe prostora v merilu 1:1000,
A6   Lastniško parcelne strukture v opredeljenem območju v merilu 1:1000,
A7   Analiza problemov v naselju v merilu 1:1000,
A8   Izhodišča in usmeritve za urejanje obstoječe zazidave, ter oblikovanje nove v
     merilu 1:1000,
A9   Predlog ureditve – predlog zazidalnega načrta za območje stanovanjske cone za
     Predstruge v merilu 1:1000.

Predlog zazidalnega načrta za stanovanjsko območje Predstruge in del ureditvenega načrta Predstruge

O1   Prikaz prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občine za
     območje zazidalnega načrta za stanovanjsko območje Predstruge in dela
     ureditvenega načrta Predstruge,
O2   Geodetska podlaga z vrisano mejo območja v merilu 1:1000,
O3   Razdelitev območja na morfološke enote z elementi regulacije, statusom
     objektov ter etapnostjo zazidave v merilu 1:1000,
O3-1 Prerezi območja v merilu 1:1000,
O4   Prometna ureditev v merilu 1:1000,
O4-1 Prometna ureditev v merilu 1:1000, faznost izgradnje
O5   Ureditev zelenih površin v merilu 1:1000,
O6   Zbirna karta komunalnih vodov in vris potrebnih prestavitev in novih vodov
     javne infrastrukture v merilu 1:1000,
O7   Načrt parcelacije in novo številčenje parcel v merilu 1:1000.

Zazidalni in ureditveni načrt določata poleg splošnih določil še:

II.   Mejo območja zazidalnega načrta za stanovanjsko območje Predstruge in dela
      ureditvenega načrta Predstruge,
III.  Funkcije območja s pogoji za izrabo in kvaliteto graditve objektov ali
      drugih posegov v prostor,
IV.   Merila in pogoje glede namembnosti in vrste posegov v prostor,
V.    Merila in pogoje za urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje,
VI.   Merila in pogoje za določanje gradbenih parcel oziroma funkcionalnih
      zemljišč,
VII.  Merila in pogoje za prometno opremljanje,
VIII. Merila in pogoje za urejanje zelenih površin,
IX.   Merila in pogoje za komunalno opremljanje,
X.    Pogoje za varovanje okolja,
XI.   Merila in pogoje za varovanje naravne in kulturne dediščine,
XII.  Zaporednost izvajanja,
XIII. Tolerance pri gabaritih,
XIV.  Obveznosti investitorjev in izvajalcev,
XV.   Končne določbe.

Meja območja zazidalnega načrta za stanovanjsko območje Predstruge in dela ureditvenega načrta Predstruge
(karta O2)
 
Celotno območje se nahaja v k.o. Cesta. Meja obravnavanega območja zazidalnega načrta za stanovanjsko območje Predstruge in dela ureditvenega načrta Predstruge poteka kot je opisano v nadaljevanju:
Začetno točko predstavlja križišče regionalne ceste R-647 z železnico, ki se v naravi kaže kot južni vogal parcele s parc. št. 2353/1 (regionalna cesta R-647). Meja poteka od te točke po južnem robu te parcele vse do točke, ko meja prečka cesto in se naveže na južni del parcele s parc. št. 1226/29 (ki meji na parcelo s parc. št. 1226/10). V tej točki se zasuka skoraj za 90° in se nadaljuje proti severu, seka parcelo s parc. št. 1226/29, ter se naveže na skrajno zahodno točko obstoječe občinske (gozdne ceste) s parc. št. 1226/22 ter en del poteka po robu te parcele (rob s parcelo s parc. št. 1226/40). Potem seka parcelo s parc. št. 1226/9 in se obrne proti vzhodu, seka parcelo s parc. št. 1226/13 ter se naveže na severni rob obstoječe občinske (gozdne) ceste s parc. št. 1226/22. Meja od tu poteka proti vzhodu, prečka parcelo s parc. št. 1226/22 in se poveže na zgornji rob parcele s parc. št. 1226/2 (meja med parcelama s parc. št. 1226/2 in 1226/14). Meja poteka proti vzhodu vse dokler ne prečka občinske (gozdne) ceste, ter se priključi na zgornji rob parcele s parc. št. 1457/7 (meja med parcelama s parc. št. 1457/7 in 1457/3). Od tu se še vedno nadaljuje proti vzhodu ob robu parcele s parc. št. 1457/6 (meja med parcelama s parc. št. 1457/6 in 1457/3), se na skrajnem severnem robu te parcele obrne proti jugu ter se nadaljuje ob robu parcele s parc. št. 1457/6 (meja med parcelama s parc. št. 1457/6 in 1457/2), prečka parcelo s parc. št. 1457/5 in se poveže na severni rob parcele s parc. št. 1229/3, potuje po meji te parcele (meja med parcelama s parc. št. 1229/3 in 1457/1). Meja potuje v smeri jug, se nadaljuje po robu parcele s parc. št. 1229/2, potem po parceli s parc. št. 1229/12, parc. št. 1229/11 (od te točke meja s parcelo s parc. št. 1233/1), se naveže na severni rob parcele s parc. št. 1231, poteka po tej meji ter seka južni vogal parcel s parc. št. 1233/1 in se poveže s severno točko parcele s parc. št. 1234/1, se nadaljuje ob njenem vzhodnem robu (meja med parcelama s parc. št. 1234/1 in 1234/10) ter naveže na mejo parcele s parc. št. 1238. Od tu poteka meja zazidalnega območja v smeri jug, seka parcelo s parc. št. 1238 po sredini. Na južnem delu prečka občinsko cesto s parc. št. 1382/1, se naveže na njen južni rob in poteka po njem v smeri zahod (meja med parcelama s parc. št. 1382/1 in 2377/1). Tu se naveže na skrajni vzhodni rob parcele s parc. št. 1245/1 in poteka po njenem južnem robu proti zahodu. Poveže se na parcelo s parc. št. 1382/4 in poteka po njenem južnem robu v smeri zahod vse dokler se ne naveže na južni rob parcele s parc. št. 2353/10 in od tu na začetno točko parcele s parc. št. 2353/1 (regionalna cesta R-647).
 
Meja med zazidalnim načrtom za stanovanjsko območje Predstruge in delom ureditvenega načrta Predstruge poteka kot je opisano v nadaljevanju:
Začetno točko predstavlja stičiščna točka regionalne ceste R-647 (parc. št. 2353/1) s parcelo s parc. št. 1226/75, ki se v naravi kaže kot južni vogal na zahodnem delu opredeljenega območja zazidalnega načrta za stanovanjsko območje Predstruge in dela ureditvenega načrta Predstruge. Meja od te točke poteka proti severu in seka parcelo s parc. št. 1226/75, se priključi na zahodni rob parcele s parc. št. 1226/86. Nadalje poteka po meji s parcelo s parc. št. 1226/64, nadaljuje po robu parcele s parc. št. 1226/56 in potem po parc. št. 1226/76. Vse te parcele predstavljajo jugovzhodni rob s parcelo parc. št. 1226/8. V nadaljevanju meja prečka parcelo s parc. št. 1226/23 in se priključi na parcelo s parc. št. 1468/1 (meja s parcelo parc. št. 1226/2). Potem meja zavije deloma proti jugu in poteka po vzhodni stranici parcele s parc. št. 1468/2, nadaljuje po meji parcele s parc. št. 1467/2, parc. št. 1467/1. Vse do te točke je to meja s parcelo parc. št. 1226/2. Nadalje seka parcelo s parc. št. 1226/3 in se nadaljuje po meji parcele s parc. št. 1226/5, ki na severni strani predstavlja rob z naslednjimi parcelami, po katerih poteka meja: parc. št. 1226/74, 1226/73, 1226/72, 1464/3, 1464/1. Potem meja zavije proti vzhodu in gre po meji med parcelama s parc. št. 1459/2 ter parc. št. 1226/39. Meja zavije proti jugu ter gre po severnem robu naslednjih parcel, ki mejijo s parcelo parc. št. 1229/3: parcele s parc. št. 1229/16, 1229/21, 1229/2. Na tej točki se priključi na mejo območja, ki v naravi predstavlja vzhodni del obravnavanega območja ZN in UrN Predstruge, in sicer na vzhodno robno točko parcel s parc. št. 1229/2 in 1229/3.

Opredelitev funkcije in pogojev za razvoj obstoječega dela naselja Predstruge (območje UrN):
(karta O3)
Temeljna usmeritev za razvoj obravnavanega območja obstoječega dela naselja je preoblikovanje njegove monofunkcionalne podobe (spalno naselje) v bolj kompleksno predmestno urbano obliko s postopno urbanistično, krajinsko in prometno-komunalno sanacijo ter njegovo arhitekturno-programsko preobrazbo v smiselnih povezavah z ureditvami v ožjem in širšem vplivnem območju.
V okviru obstoječega dela naselja so še vedno pasovi neizrabljenih površin, ki naj bi bili namenjeni predvsem stanovanjski gradnji v kombinaciji z dopolnilno dejavnostjo. Za to vrsto gradnje veljajo enaka določila in pogoji kot za stanovanjsko gradnjo v predelu, ki je opredeljen z zazidalnim načrtom.
Na zahodnem delu območja je predvidena širitev v namene javne dejavnosti, ki niso moteči za tovrstno okolje oziroma ne povzročajo prekomerne obremenitve okolja (hrup, emisije itd.).
Širitve za gradnjo v namene obrti(*1) ali večjih dejavnosti (razen za obstoječe strukture v območju UrN) niso dopustne, ker se v okviru teh programov odpira v bližini naselja nova obrtna cona. Možne pa so dopolnitve obstoječih dejavnosti v skladu s kriteriji in pogoji, kot jih postavlja naslednji dokument.

Opredelitev funkcije in pogojev za razvoj stanovanjskega območja Predstruge (območje ZN):
(karta O3)
Obravnavano območje zazidalnega načrta za Predstruge predstavlja največjo možnost gradnje v celotni Dobrepoljski dolini, kjer so drugače možnosti širitve naselij minimalne za enega do dva objekta oziroma samo kot dopolnilna gradnja znotraj naselja. V okviru območja je predviden prostor za javni program: na skrajnem zahodnem delu opredeljenega območja je prostor namenjen trgovskim dejavnostim s spremljajočimi objekti in centralnimi dejavnostmi, v osrednjem delu območja pa je prostor namenjen rekreativnemu, igralnemu programu (na območju za šport in rekreacijo je predvideno eno športno igrišče za rokomet in košarko ca. 42 m x 22 m s spremljajočim objektom (dopolnilni objekt); parkirišča, igrala) s parkovno ureditvijo ter možnostjo postavitve sakralnega objekta in obeležja. Pomembna točka je definiranje celovitosti območja zazidave s povezovanjem na obstoječi del naselja, predvsem v smislu izgrajenosti infrastrukturnega omrežja, pri čemer je pomembna definicija dostopa do objekta in sama maksimalna dimenzija objekta, ki ne sme presegati določenih gabaritov – podrobne definicije v nadaljevanju. Zazidalno območje je namenjeno kompleksnemu razvoju in vzdrževanju različnih funkcij: stanovanjskih, povezovanje z javnim centrom (UrN), rekreacijskih itd.

Splošni pogoji za urbanistično in arhitektonsko oblikovanje objektov: celotnega območja ZN in UrN Predstruge
– stavbno zemljišče mora biti primerno za gradnjo; v primeru pogojno primernih tal za izgradnjo (na pobočjih) morajo biti predhodno pridobljeni geotehnični pogoji v zvezi z načrtovanim posegom;
– pri lociranju novogradenj se morajo upoštevati predpisani odmiki od prometnic in vodotokov ter komunalnih in energetskih vodov, odmik novega objekta od parcelne meje mora biti takšen, da ni motena sosednja posest oziroma, da je to v skladu z urbanistično zasnovo tega dokumenta, in sicer, da je možno vzdrževanje ter da so upoštevani požarnovarstveni, sanitarni in drugi tehnični pogoji;
– lociranje in oblikovanje novogradenj mora biti podrejeno prostorskim dominantam in pogledom v prostoru, in sicer v volumnu, oblikovanju in uporabi materialov;
– ne glede na definirani varstveni režim, je potrebo pri prenovi ali rušitvi starih objektov ter spremembi namembnosti in vsebine ter pri drugih posegih, upoštevati navodila Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) in Zavoda RS za varstvo narave (ZRSVN), specifično tipologijo stavbe, primernost lokacije in namembnosti, ustreznost napajanja in glede na omejen prostor tudi razpoložljiv prostor za parkirišča;
– pri načrtovanju novih objektov in prenovi obstoječih je potrebno upoštevati pravilnik o zahtevah za zagotavljanje neoviranega dostopa, vstopa in uporabe objektov v javni rabi ter večstanovanjskih stavb (Uradni list RS, št. 97/03);
– na podlagi zakona o varstvu pred požarom (ZVPoz, Uradni list RS, št. 71/93, 87/01 in 110/02), zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (ZVNDN, Uradni list RS, št. 64/94, 33/00, odl. US U-I-313/98, Uradni list RS, št. 87/01) in pravilnika o požarnovarnostnih zahtevah, ki jih je potrebno upoštevati pri izdelavi prostorskega izvedbenega akta, pri projektiranju, gradnji rekonstrukcij in vzdrževanju objektov (Uradni list SRS, št. 42/85) je potrebno v okviru izvajanja zasnove zazidalnega načrta za opredeljeno območje upoštevati prostorske, gradbene in tehnične ukrepe varstva pred požarom ter s tem zagotoviti: pogoje za varen odmik ljudi, živali in premoženja; potrebne odmike med objekti oziroma v dokumentaciji definirati za posamezno morfološko enoto potrebno protipožarno ločitev med objekti; prometne in delovne površine za intervencijska vozila; vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje in pri tem upoštevati SIST – slov. standarde,
– gradbena linija objektov pri izvajanju zazidalnega in ureditvenega načrta mora biti oddaljena od osi skrajnega tira po zakonu o temeljih varnosti v železniškem prometu (ZVZP, Uradni list RS, št. 85/00 in 110/02) in po pravilniku o pogojih za graditev gradbenih objektov ali drugih objektov, saditev drevja ter postavljanja naprav v varovalnem progovnem pasu in varovalnem pasu ob industrijskem tiru (Uradni list SRS, št. 2/87).

Opis arhitekturnih in urbanističnih pogojev za usmeritve razvoja celovitosti obravnavanega območja zazidalnega načrta za stanovanjsko območje Predstruge in dela ureditvenega načrta Predstruge
(karta O3)
Na območjih, kjer je predvidena dopolnitev obstoječe gradnje veljajo pravila zapolnjevanja oziroma dopolnitve gradnje na enak način kot velja za že postavljene objekte. Dovoljene so novogradnje, ki smiselno zaokrožajo funkcionalno in oblikovno homogene morfološke enote. Z zapolnjevanjem strukture dosežemo večjo izkoriščenost stavbnih zemljišč, boljšo prometno dostopnost do stavbnih enot in kvalitetnejšo urbanistično zasnovo naselja. Novogradnje in nadomestne gradnje in drugi posegi v prostor kvalitetnejše pozidave, morajo težiti k večji homogenosti posameznih morfoloških enot (glej karto O3, morfologija), zato je dopustna le gradnja istovrstnih objektov v posamezni enoti, ki se prilagajajo okoliškim kvalitetnim objektom in ureditvam. Novogradnje se gradijo na gradbenih parcelah, ki so po obliki in velikosti prilagojene parcelnemu vzorcu značilnem za obravnavano območje: to je dimenzija in organizacija posamezne parcele, ki omogoča postavitev prostostoječih enodružinskih hiš na sredino parcele. Iz te zasnove izhaja parcelni vzorec v obliki mreže z neenakovrednimi razdaljami. Novi posegi v prostor morajo biti usklajeni z urbanističnimi, zgodovinskimi in oblikovnimi značilnostmi kraj: naselje Predstruge je stanovanjsko naselje v zelenju brez posebnih izstopajočih kvalitet katere bi bilo potrebno dodatno varovati. Obravnavano območje ZN in UrN je potrebno notranje urejati v skladu z obstoječim urbanističnim vzorcem naselja, to je v skladu z obstoječo tipologijo komunikacijskega vzorca, vzorca stavbnih parcel in načinom umeščanja objektov na stavbno parcelo. Objekti morajo biti poenoteni glede:
– razmerij horizontalnih gabaritov (največje dopustne tlorisne površine ne smejo presegati dim. 12 m x 15 m, možni so enostavni objekti največje dopustne dim. 6 m x 12 m oziroma v skladu s pravilnikom o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Uradni list RS, št. 140/03), izjema so atrijske hiše, ki ne smejo presegati zunanjih dim. 15 m x 14 m z izrezanim atrijem;
– razmerij vertikalnih gabaritov (K+P+1+M);
– oblikovanja zunanje podobe: stanovanjski objekti z odprtinami, ki ne smejo presegati dim. 1,40 m x 2,40 m (za eno krilo; raster odprtin za okna in vrata lahko nadaljuje največjo dovoljeno širino). Večje odprte površine (zasteklitev) so dopustne samo na delu objekta, ki ne vpliva na podobo naselja (stranske fasade, atriji);
– členitev fasad mora izhajati iz kompozicije, ki sloni na osni ureditvi odprtin (vertikalno v liniji);
– za fasadni material naj bodo uporabljeni ometi v možnih različnih svetlih pastelnih tonih, ki izhajajo iz barvitosti okolja: barvna skala lesenih materialov in zelenja, kateri je primešana bela osnova. Kot dopolnilne fasadne obloge naj bo uporabljen les (lahko večje površine, do 60% zunanjih fasadnih površin), za manjše površine (do 10%) je možna uporaba keramičnih, kamnitih oblog ali raznih kovinskih oblog (kovinske plošče). Priporočljivejša je uporaba ekoloških materialov;
– oblika strehe naj bo vedno dvokapnica z možnimi manjšimi izrezi (frčade). Pri objektih, ki so dim. K+P+M je možno oblikovanje frčade čez celotno dolžino objekta. Pri objektih K+P+1+M pa so možne samo manjše frčade (trikotne ali trapezne oblike);
– naklon strehe naj bo vedno med 35° in 40°. Pri uporabi kritine so priporočljivejši ekološki materiali, možna je uporaba umetnih lahkih kritin, prepovedana je uporaba salonitnih kritin. Dovoljena je tudi kritina iz pločevine v rdeči oziroma rjavi barvi. Barvitost teh površin naj izhaja iz opečnate osnove in je možna od opečnate barve (ne svetle) do temne opečnate, rjave barve;
– orientacija slemena naj sledi orientaciji S-J s predvidenimi zamiki, ki so definirani v posamezni morfološki enoti v nadaljevanju. Slemenska črta naj poteka v smeri daljše stranice objekta;
– oblikovanje dopolnilnih objektov mora slediti oblikovani zasnovi osnovnega objekta stanovanjske hiše. Vsi elementi morajo upoštevati zgoraj navedene smernice, razen v primeru naklona strehe, kjer je dopustna tudi ravna streha;
– oblikovanje dozidav in raznih prizidkov (garaže) mora slediti oblikovanju osnovnega objekta oziroma zgoraj navedenim smernicam, razen v primeru naklona strehe, kjer je dopustna tudi ravna streha.
Glede na zgoraj navedene smernice so možne izjeme, če projektant PGD za posamezni objekt utemelji spremembo in odstopanje od navedb.
Na območjih namenjenih novi pozidavi (glej karto O3, morfologija) je mogoča gradnja objektov, ki niso nujno vezani na tip obstoječe gradnje, temveč izhajajo iz upoštevanja temeljnih topografskih in klimatskih pogojev ter iz funkcije objekta. Oblikujejo se novi tipi morfoloških enot, ki sledijo po svoji strukturi in teksturi namenu objektov (stanovanjska gradnja) in se v materialih naslanjajo na lokalne izvore (enodružinske hiše v zelenju in podobno). Pomembno je grupirati posamezne tipe objektov v razpoznavne prostorske enote. Na območju je potrebno upoštevati kvalitetne zelene površine (vrtače in gozd) in izoblikovati zelene med posameznimi morfološkimi enotami v naselju ter tako preprečiti zlivanje naselja v nepregledno in amorfno urbano strukturo.
Pri urejanju zunanjih površin obravnavanega območja ZN in UrN je potrebno poskrbeti za primerno in zadostno urbano opremo prostora: klopi, razsvetljava, smetnjaki, kontejnerji, peskovniki, igrala, stojala za kolesa itd. Najpomembnejša vodila pri oblikovanju urbane opreme naj bodo funkcionalnost, udobnost, predvsem pa uporaba naravnih materialov in barv, ki nadaljuje idejo naselja v zelenju.
Znotraj predvidenega naselja (širitve ZN) je potrebno ohraniti posamezne skupine gozdnega drevja ali posamezno drevo, predvsem avtohtonih vrst – hrast, bukev, gaber, češnja itd. kot popestritev bivalnega okolja (krajinsko-estetska funkcija).

Glede na funkcijo se območje zazidalnega načrta za stanovanjsko območje Predstruge in dela ureditvenega načrta Predstruge členi v več morfoloških – ureditvenih enot (karta O3), in sicer:

Območje obstoječe novejše enodružinske stanovanjske gradnje je namenjeno ohranjanju pretežno stanovanjske funkcije ter vključevanju manjših dopolnilnih dejavnosti. V ureditev tega območja so vključene vse obstoječe dejavnosti pod pogojem, da odgovarjajo vsem kriterijem, ki so definirani s tem odlokom. Na ta način je možna tudi minimalna širitev obstoječe dejavnosti (v okviru posameznih že definiranih gradbenih parcel, ki pripadajo stanovanjskemu objektu). Možno je zgoščanje in kakovostno preoblikovanje obstoječe gradbene strukture ter oblikovanje novih drobnih uslužnostnih programov v povezavi z družinskim podjetništvom, pod naštetimi zgornjimi pogoji. Gradnja vseh objektov (tudi enostavnih) mora biti v skladu z zakonom o graditvi objektov (ZGO-1, Uradni list RS, št. 110/02, 55/03 in 97/03).
V tem območju so možne vse posamezne novogradnje, individualne dozidave, nadzidave in prezidave, nadomestne gradnje, rekonstrukcije in adaptacije ter gradnja dopolnilnih in enostavnih objektov, ki so v skladu z zakonom o graditvi objektov (ZGO-1, Uradni list RS, št. 110/02, 55/03 in 97/03) ter s pravilnikom o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Uradni list RS, št. 114/03).
V okviru morfološke enote A so dovoljeni naslednji posegi (gradnja objektov):
– novogradnja objektov;
– nadomestna gradnja obstoječih objektov;
– postavitev enostavnih objektov k obstoječi gradnji ter k novozgrajenim objektom;
– dozidava in nadzidava k obstoječi gradnji ter k novozgrajenim objektom;
– rekonstrukcije in adaptacije obstoječih objektov;
– dopustni so balkoni in terase; notranji prostori se lahko odpirajo navzven s steklenimi stenami-panoramske stene, zimski vrtovi;
– dopustne so nadstrešnice, »izvlečna okna« in stenske ali vogalne izbokline različnih oblik, ki se lahko izvedejo k že obstoječim ter novozgrajenim objektom s pogojem, da njihovo izstopanje iz linije objekta ne presega 2 m.
Nadomestna gradnja po tem odloku je gradnja, ki se lahko upošteva takrat, če nov objekt pokriva vsaj 50% površine obstoječega objekta oziroma je postavljena v okviru gradbene parcele, ki pripada osnovnemu objektu. Upoštevani morajo biti vsi pogoji in merila, ki so zapisani v 8. členu tega odloka. Objekt se lahko zgradi tudi tik ob starem (obstoječem; glede na razpoložljive možnosti lokacije) objektu. Ta se mora po vselitvi v novi objekt porušiti takoj oziroma se v izjemnih primerih lahko ohrani s pogoji preureditve, ki jih postavi pristojna služba za izdajo lokacijskih in gradbenih dovoljenj. Obveznost odstranitve je pogoj v gradbenem dovoljenju in se vknjiži v bremenskem listu zemljiškoknjižnega vložka, pri katerem je nepremičnina vpisana. V primeru ohranitve starega objekta je potrebno predvideti vse spremembe in stroške komunalnega ter infrastrukturnega opremljanja (razširitev zmogljivosti omrežja itd.) ter predhodno predvideti njegovo vključitev v novo stavbno celoto. Nadomestni objekt mora ohranjati arhitekturne in urbanistične kvalitete obstoječega objekta ter kvalitetne ambientalne značilnosti prostora.
Dozidava k novozgrajenim ter že k obstoječim objektom je možno v vse smeri v predpisanih odmikih. Zahtevana je vzdolžnost novonastale tvorbe ali formiranje objekta v obliki črke L.
Višina novozgrajenih objektov kot tudi nadzidava obstoječih objektov znotraj območja morfološke enote A (del UrN) je možna, vendar objekt ne sme presegati dim. K+P+1+M – maks 5,80 m do kapne lege.

Območje ohranja svoj današnji karakter s tem, da se dopolni in izkoristi še proste površine namenjene stanovanjski gradnji (kot dopolnilna gradnja) in dopolnilnim gradnjam za že obstoječe dejavnosti. Na tem območju so predvidene manjše zapolnitve z individualno gradnjo na podolgovatih parcelah. Vsi objekti in pripadajoče parcele se napajajo iz občinske ceste ter iz obstoječih priključkov na regionalno cesto R-647.
V okviru te morfološke podenote so v skladu s celotnim besedilom 9. člena morfološke enote A dovoljene tudi novogradnje, nadomestne gradnje, dozidave, nadzidave, adaptacije in rekonstrukcije obstoječih objektov ter dozidave, nadzidave novogradenj in postavitev enostavnih (enostavni) objektov ob upoštevanju naslednjih določil: odmiki 1,50 m (enostavni objekt) ter 4 m (dozidava k stanovanjski enoti) ter vedno vsaj 5 m od roba cestišča (v skladu z ZGO-1, Uradni list RS, št. 110/02, 55/03, 97/03 in pravilnikom o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči, Uradni list RS, št. 114/03) oziroma odvisno od zazidalne situacije posamezne enote. Gabariti objektov v morfološki enoti A1 so skladni z določili o gabaritih objektov v morfološki enoti A2 (celotni tekst 9. člena, A2: območje enodružinskih stanovanjskih objektov). Maks. širina dozidave ne sme presegati širine stranice osnovnega objekta v smeri katero širimo, prav tako višina objekta ne sme presegati višine obstoječe strehe. Naklon objekta mora biti enak kot naklon obstoječega objekta (35-40°). Razmerje med pozidano in nepozidano površino ne sme preseči deleža 60% pozidane površine.

Osrednji prostor oblikuje nova zazidava, ki je oblikovana kot prostostoječi objekti na samostojni parcelni enoti, s poudarkom po čim večji ohranitvi zunanjih zelenih površin. Objekti se napajajo iz občinske ceste. Velikost parcele je od 700–1100 m2. Dimenzije objektov so 9 m x 12 m, toleranca +/- 2 m, maks. višinski gabarit K+P+1 (+M), naklon objekta 35-40°, oziroma: kota pritličja (+/– 0,00) je največ 0,8 m nad koto terena, maksimalna višina kapne lege je 5,80 m, maksimalna višina nadstrešnic je 3 m. Višina kolenčnega zidu pri K+P+1+M je maks. 80 cm, pri K+P+M pa maks. 160 cm, vendar višina objekta ne sme presegati nikoli 5,80 m do kapne lege. Parcelna struktura sledi parcelaciji glede na delitev na manjše enote. Faktor izrabe površin (bruto FZI) je 0,3, faktor zazidljivosti pa 15 – 20%. Smer orientacije objektov sledi smeri S-J, z daljšo stranico v sledeči osi. Smer slemena dvokapne strehe tudi sledi tej liniji. Gradbena linija objektov je vzpostavljena v smeri občinske ceste, kjer morajo biti objekti predvidoma odmaknjeni vsaj za 5 m od roba cestišča (vse do uveljavitve podzakonskih aktov v skladu z ZGO-1) odvisno od zazidalne situacije posamezne enote.
Dozidave in razni prizidki (garaže) so možni (glej tekst 9. člena, morfološka enota A: območje ureditvenega načrta in grafični osnutek, kjer je vrisana variantna lokacija in velikost dopolnilnega objekta), če sistem izoblikovanja parcel še vedno sledi zahtevanim minimalnim odmikom od parcelnih meja (4 m). Gradnja enostavnih objektov mora biti v skladu s pravilnikom o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Uradni list RS, št. 114/03). Razmerje med pozidano in nepozidano površino ne sme preseči deleža 60% pozidane površine.

Morfološka enota A3 ustvarja vzhodni rob zazidave, ki je v prostor postavljena na ta način, da se usmerja kot sosednje morfološke enote in hkrati nudi večjo pretočnost v odprti prostor (zeleni rob območja). Pozidava se napaja iz občinske ceste, z vzpostavljenim sistemom cirkuliranja prometa, infrastrukturnih in komunalnih vodov.
Parcelna delitev sledi mrežni parcelaciji (delitev na manjše enote). Velikost parcel niha med 500–800 m2. Dimenzije objektov so 12 m x 9 m oziroma 12 x 10 m, toleranca +/– 2 m, maks. višinski gabarit K+ P + 1 (+M), naklon objekta 35-40°, oziroma: kota pritličja (+/– 0,00) je največ 0,8 m nad koto terena, maksimalna višina kapne lege je 5,80 m, maksimalna višina nadstrešnic je 3 m. Višina kolenčnega zidu pri K+P+1+M je maks. 80 cm, pri K+P+M pa maks. 160 cm, vendar višina objekta ne sme presegati nikoli 5,80 m do kapne lege. Faktor izrabe površin (bruto FZI) je 0,3–0,4, faktor zazidljivosti pa 20–25%. Smer orientacije objektov sledi smeri SV-JZ, z daljšo stranico v sledeči osi. Smer slemena dvokapne sledi tej liniji postavitve objektov. Gradbena linija objektov je vzpostavljena v smeri občinske ceste, kjer morajo biti objekti predvidoma odmaknjeni vsaj za 5 m od roba cestišča (vse do uveljavitve podzakonskih aktov v skladu z ZGO-1) oziroma odvisno od zazidalne situacije posamezne enote.
Dozidave in razni prizidki, enostavni objekti (npr. garaže) so možni (glej tekst 9. člena, morfološka enota A: območje ureditvenega načrta in grafični osnutek, kjer je vrisana variantna lokacija in velikost dopolnilnega objekta), če sistem izoblikovanja parcel še vedno sledi zahtevanim minimalnim odmikom od parcelnih meja. Gradnja enostavnih objektov mora biti v skladu s pravilnikom o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Uradni list RS, št. 114/03).
V okviru te morfološke podenote so, v skladu s celotnim besedilom 9. člena morfološke enote A, dovoljene tudi novogradnje, nadomestne gradnje, dozidave, nadzidave, adaptacije in rekonstrukcije obstoječih objektov ter dozidave, nadzidave novogradenj in postavitev enostavnih objektov ob upoštevanju naslednjih določil: odmiki 1,50 m (enostavni, enostavni objekt) ter 4 m (dozidava k stanovanjski enoti) ter vedno vsaj 5 m od roba cestišča (v skladu z ZGO-1, Uradni list RS, št. 110/02, 55/03, 97/03) in pravilnikom o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči, Uradni list RS, št. 114/03). Maks. širina dozidave ne sme presegati širine stranice osnovnega objekta v smeri katero širimo, prav tako višina objekta ne sme presegati višine obstoječe strehe. Naklon objekta mora biti enak kot naklon obstoječega objekta (35-40°). Razmerje med pozidano in nepozidano površino ne sme preseči deleža 60% pozidane površine.

Oblikuje se nova zazidava, ki upošteva kvalitetnejšo obliko bivanja in razmestitev v prostoru. Oblikovana je kot atrijske hiše: čim večja ohranitev zunanjih zelenih površin in orientacija privatnih površin v zaključene, zaprte atrije. Objekti se napajajo iz obstoječe občinske ceste in vzpostavljene nove ceste. Parcelna delitev sloni na delitvi v enakovredne manjše enote. Velikost parcel je okrog 900–1000 m2. Dimenzije objektov so 15 m x 13 m (oziroma 14 m) z izrezom 7 m x 5 m krak ob cesti 15 m x 8 m, pravokotno nanj 8 m x 5 m; toleranca +/- 2 m, maks. višinski gabarit K + P + M, naklon objekta 35-40°, oziroma: kota pritličja (+/– 0,00) je največ 0,8 m nad koto terena, maksimalna višina objekta do kapne lege je 4,25-4,40 m, maksimalna višina nadstrešnic je 3 m. Če je mansardni del izkoriščen v bivalne namene, je višina kolenčnega zidu maks. 160 cm. Faktor izrabe površin (bruto FZI) je 0,4–0,5, faktor zazidljivosti pa 25–30%. Smer orientacije objektov sledi smeri S-J s krajšo stranico in V-Z z daljšo stranico. Smer slemena dvokapne sledi tej liniji postavitve objektov. Gradbena linija objektov je vzpostavljena v smeri občinske ceste, kjer naj bi bili objekti predvidoma odmaknjeni vsaj za 6 m od roba cestišča (vse do uveljavitve podzakonskih aktov v skladu z ZGO-1) oziroma odvisno od zazidalne situacije posamezne enote.
Gradnja enostavnih objektov mora biti v skladu s pravilnikom o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Uradni list RS, št. 114/03).

To območje morfološke enote se ohranja v takšni obliki kot je danes. Možne so razne dozidave in dopolnitve obstoječe gradnje (novogradnje), niso pa dopustne večje širitve (samo za potrebe lastnikov). V tem območju so možne vse posamezne novogradnje, individualne dozidave, nadzidave in prezidave, nadomestne gradnje, rekonstrukcije in adaptacije ter gradnja dopolnilnih in enostavnih objektov, ki so v skladu z zakonom o graditvi objektov (ZGO-1, Uradni list RS, št. 110/02, 55/03 in 97/03) ter s pravilnikom o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Uradni list RS, št. 114/03), glede na vsa določila in merila kot so zapisana v tem členu o splošnih določilih morfološke enote A.
V okviru te morfološke podenote je potrebno upoštevati naslednja določila: odmiki 1,50 m (enostavni objekt) ter 4 m (dozidava k stanovanjski enoti) ter vedno vsaj 5 m od roba cestišča (v skladu z ZGO-1, Uradni list RS, št. 110/02, 55/03, 97/03 in pravilnikom o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči, Uradni list RS, št. 114/03) oziroma odvisno od zazidalne situacije posamezne enote. Gabariti objektov v morfološki enoti A5 so skladni z določili o gabaritih objektov v morfološki enoti A2 (celotni tekst 9. člena, A2: območje enodružinskih stanovanjskih objektov). Maks. širina dozidave ne sme presegati širine stranice osnovnega objekta v smeri katero širimo, prav tako višina objekta ne sme presegati višine obstoječe strehe. Naklon objekta mora biti enak kot naklon obstoječega objekta (35-40°). Razmerje med pozidano in nepozidano površino ne sme preseči deleža 60% pozidane površine.

Območje širitve obstoječe enodružinske stanovanjske gradnje je namenjeno širitvi z načinom organizirane gradnje za stanovanjske namene. Gradnja objektov mora biti v skladu z zakonom o graditvi objektov (ZGO-1, Uradni list RS, št. 110/02, 55/03 in 97/03).
V okviru morfološke enote B so dovoljeni naslednji posegi (gradnja objektov):
– novogradnja objektov;
– postavitev enostavnih objektov k novozgrajenim objektom;
– dozidava in nadzidava k novozgrajenim objektom;
– dopustni so balkoni in terase; notranji prostori se lahko odpirajo navzven s steklenimi stenami-panoramske stene, zimski vrtovi;
– dopolnitev funkcioniranja površin javnih prostorov (igrišče, zelene površine, trgovski del…) s postavitvijo enostavnih objektov k novozgrajenim objektom ali kot samostojne enote.
V tem območju so možne vse posamezne novogradnje, individualne dozidave, nadzidave in prezidave, ter gradnja dopolnilnih in enostavnih objektov, ki so v skladu z zakonom o graditvi objektov (ZGO-1, Uradni list RS, št. 110/02, 55/03 in 97/03) ter s pravilnikom o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Uradni list RS, št. 114/03).

Osrednji prostor oblikuje nova zazidava, ki je oblikovana kot prostostoječi objekti na samostojni parcelni enoti. Objekti se napajajo iz občinske ceste.
Nove površine za zazidavo izhajajo iz koriščenja prostora z ureditvijo raznolikosti prostora z različno velikimi parcelami in objekti, v rastru parcelacije S-J z dimenzijo 22–23 m. Na ta način je možno organizirati velikosti posameznih parcel, ki se nagibajo med 500–1200 m2. Po teh izhodiščih je v naslednji morfološki podenoti izoblikovanih novo izpostavljenih 35 stavbnih zemljišč (maks.).
Dimenzije objektov (in parcel) so raznolike in sledijo dvem možnim kombinacijam osnovnega in dopolnilnega objekta, pri čemer dopolnilni ni obvezujoč v izvedbi:
– 12 m x 9 m, osnovni stanovanjski objekt;
– 15 m x 12 m, osnovni stanovanjski objekt;
– 6 m x 6 m manjši enostavni objekt ter
– dim. od 6 m do maks. dolžine 14 m – manjši enostavni objekt,
pri čemer razmerje med pozidano in nepozidano površino ne sme preseči deleža 60% pozidane površine.
Vsi objekti so K+ P + 1 (+M), naklon objekta 35–40°, oziroma: kota pritličja (+/– 0,00) je največ 0,8 m nad koto terena, maksimalna višina kapne lege je 5,80 m, maksimalna višina nadstrešnic je 3 m. Višina kolenčnega zidu pri K+P+1+M je maks. 80 cm, vendar višina objekta ne sme presegati nikoli 5,80 m do kapne lege. Faktor izrabe površin (bruto FZI) je 0,3–0,4, faktor zazidljivosti pa 25–30%. Smer orientacije objektov sledi smeri S-J, z daljšo stranico v sledeči osi. Smer slemena dvokapne strehe je tudi sledi tej liniji. Gradbena linija objektov je vzpostavljena v smeri občinske ceste, kjer morajo biti objekti predvidoma odmaknjeni vsaj za 5 m od roba cestišča (v skladu z ZGO-1, Uradni list RS, št. 110/02, 55/03, 97/03) in pravilnikom o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči, (Uradni list RS, št. 114/03) oziroma odvisno od zazidalne situacije posamezne enote.
Dozidave in razni prizidki, enostavni objekti (npr. garaže) so možni (glej osnutek zazidave, kjer je vrisana možna lokacija in velikost dopolnilnega objekta), če sistem izoblikovanja parcel še vedno sledi zahtevanim minimalnim odmikom od parcelnih meja. Gradnja enostavnih objektov mora biti v skladu s pravilnikom o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Uradni list RS, št. 114/03).

Morfološka enota B2 ustvarja zahodni rob zazidave, ki je v prostor postavljena na ta način, da se usmerja kot sosednje morfološke enote in hkrati nudi večjo pretočnost v odprti prostor (zeleni rob območja). Pozidava se napaja iz občinske ceste in nove dovozne (dvosmerne) ceste.
Nove površine za zazidavo izhajajo iz koriščenja prostora z ureditvijo raznolikosti prostora z različno velikimi parcelami in objekti, v rastru parcelacije S-J z dimenzijo 22–23 m. Na ta način je možno organizirati velikosti posameznih parcel, ki se nagibajo med 500–1200 m2. Po teh izhodiščih je v naslednji morfološki podenoti izoblikovanih novo izpostavljenih 18 stavbnih zemljišč (maks.).
Dimenzije objektov (in parcel) so raznolike in sledijo dvem možnim kombinacijam osnovnega in dopolnilnega objekta, pri čemer dopolnilni ni obvezujoč v izvedbi:
– 12 m x 9 m, osnovni stanovanjski objekti;
– 15 m x 12 m, osnovni stanovanjski objekti;
– 6 m x 6 m manjši enostavni (enostavni) objekt ter
– dim. od 6 m do maks. dolžine 14 m – manjši enostavni (enostavni) objekt,
pri čemer razmerje med pozidano in nepozidano površino ne sme preseči deleža 60% pozidane površine.
Vsi objekti so K+ P + 1 (+M), naklon objekta 35–40°, oziroma: kota pritličja (+/– 0,00) je največ 0,8 m nad koto terena, maksimalna višina kapne lege je 5,80 m, maksimalna višina nadstrešnic je 3 m. Višina kolenčnega zidu pri K+P+1+M je maks. 80 cm, vendar višina objekta ne sme presegati nikoli 5,80 m do kapne lege. Faktor izrabe površin (bruto FZI) je 0,3–0,4, faktor zazidljivosti pa 25–30%. Smer orientacije objektov sledi smeri Z-V, z daljšo stranico v sledeči osi. Smer slemena dvokapne strehe je tudi sledi tej liniji. Gradbena linija objektov je vzpostavljena v smeri občinske ceste, kjer morajo biti objekti predvidoma odmaknjeni vsaj za 5 m od roba cestišča (v skladu z ZGO-1, Uradni list RS, št. 110/02, 55/03, 97/03) in pravilnikom o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči, (Uradni list RS, št. 114/03) oziroma odvisno od zazidalne situacije posamezne enote.
Dozidave in razni prizidki, enostavni objekti (npr. garaže) so možni (glej osnutek, kjer je vrisana možna lokacija in velikost dopolnilnega objekta), če sistem izoblikovanja parcel še vedno sledi zahtevanim minimalnim odmikom od parcelnih meja. Gradnja enostavnih objektov mora biti v skladu s pravilnikom o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Uradni list RS, št. 114/03).

Morfološka enota B3 je manjša (za predvidenih 5 novih stavbnih zemljišč) in ustvarja vzhodni rob zazidave. Pozidava naj bi ohranjala zelene površine gozda: manj gosta zazidava, nekoliko večje parcele.
Objekti se napajajo iz občinske ceste. Velikost parcele je od 700–900 m2. Dimenzije objektov so 9 m x 12 m, K+P+1 (+M), naklon objekta 35–40°, oziroma: kota pritličja (+/– 0,00) je največ 0,8 m nad koto terena, maksimalna višina kapne lege je 5,80 m, maksimalna višina nadstrešnic je 3 m. Višina kolenčnega zidu pri K+P+1+M je maks. 80 cm, vendar višina objekta ne sme presegati nikoli 5,80 m do kapne lege. Parcelna struktura sledi parcelaciji delitve na manjše enote. Faktor izrabe površin (bruto FZI) je 0,3, faktor zazidljivosti pa 15–20%. Smer orientacije objektov sledi smeri JZ-SV, z daljšo stranico v sledeči osi. Smer slemena dvokapne strehe tudi sledi tej liniji. Gradbena linija objektov je vzpostavljena v smeri občinske ceste, kjer morajo biti objekti predvidoma odmaknjeni vsaj za 5 m od roba cestišča (v skladu z ZGO-1, Uradni list RS, št. 110/02, 55/03, 97/03) in pravilnikom o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči, (Uradni list RS, št. 114/03) oziroma odvisno od zazidalne situacije posamezne enote.
Dozidave in razni prizidki, enostavni objekti (npr. garaže) so možni (glej osnutek zazidave, kjer je vrisana možna lokacija in velikost dopolnilnega objekta), če sistem izoblikovanja parcel še vedno sledi zahtevanim minimalnim odmikom od parcelnih meja. Gradnja enostavnih objektov mora biti v skladu s pravilnikom o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Uradni list RS, št. 114/03). Razmerje med pozidano in nepozidano površino ne sme preseči deleža 60% pozidane površine.

Nova zazidava, manjšega območja ob zelenem robu naselja Predstruge, upošteva kvalitetnejšo obliko bivanja in razmestitev v prostoru. Oblikovana je kot atrijske hiše: čim večja ohranitev zunanjih zelenih površin in orientacija privatnih površin v zaključene, zaprte atrije. Objekti se napajajo iz obstoječe občinske ceste in vzpostavljene nove. Velikost parcel je nekoliko večja, okrog 700–900 m2. Dimenzije objektov so 15 m oziroma 12 m x 9 m, (K+) P (+M), naklon objekta 35–40°, oziroma: kota pritličja (+/– 0,00) je največ 0,8 m nad koto terena, maksimalna višina objekta do kapne lege je 3,85 m, maksimalna višina nadstrešnic je 3 m. Če je mansardni del izkoriščen v bivalne namene je izoblikovan s kolenčnim zidom 1,20 m. Faktor izrabe površin (bruto FZI) je 0,4–0,5, faktor zazidljivosti pa 25–30%. Smer orientacije objektov sledi smeri J-S, z orientacijo atrijev v smeri JV in zaprtostjo objektov v smeri občinske ceste. Smer slemena dvokapne sledi tej liniji postavitve objektov. Gradbena linija objektov je vzpostavljena v smeri občinske ceste, kjer morajo biti objekti predvidoma odmaknjeni vsaj za 5 m od roba cestišča (v skladu z ZGO-1, Uradni list RS, št. 110/02, 55/03, 97/03 in pravilnikom o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči, Uradni list RS, št. 114/03) oziroma odvisno od zazidalne situacije posamezne enote.
Dozidave in razni prizidki, enostavni objekti (npr. garaže) so možni (glej osnutek zazidave, kjer je vrisana možna lokacija in velikost dopolnilnega objekta), če sistem izoblikovanja parcel še vedno sledi zahtevanim minimalnim odmikom od parcelnih meja. Gradnja enostavnih objektov mora biti v skladu s pravilnikom o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Uradni list RS, št. 114/03). Razmerje med pozidano in nepozidano površino ne sme preseči deleža 40% pozidane površine.

Ohraniti je potrebno jasno razmejitev med grajenimi in naravnimi krajinskimi strukturami v prostoru. Nujno je potrebno upoštevati obliko terena z vrtačami in manjšimi gozdnimi površinami ter travniki.
V območju je možno posegati samo z minimalnimi posegi in ureditvami v smislu rekreacije. V območju ni predvidenih posegov z gradnjo novih objektov.
Vse ureditve peš in kolesarskih poti morajo biti izvedene sonaravno, z uporabo naravnih materialov in avtohtonih rastlinskih vrst (poti v zaledje, gozd itd., rekreacija ter površine, ki so temu namenjene). Parkirne površine naj bodo izvedene v travnatih ploščah in zasenčene z drevjem. Na severnem delu naj se ohrani gozd in naravni rob območja.

Znotraj opredeljenega območja ZN in UrN so predvideni manjši posegi v namene javnih – centralnih funkcij kot dopolnitev stanovanjske gradnje celotnega naselja Predstruge.
Predviden je prostor za manjše javne dejavnosti (športno igrišče, naravna parkovna ureditev, objekt za trgovine, pošto itd, sakralni objekt) z urejenimi servisnimi površinami: parkirišče, trg pred javnimi trgovskimi objekti in zelene površine.
Gradnja objektov mora biti v skladu z zakonom o graditvi objektov (ZGO-1, Uradni list RS, št. 110/02, 55/03 in 97/03).

Območje je locirano na zahodnem delu obravnavanega območja ob regionalni cesti. Dostop do objektov je po občinski cesti, ki se napaja iz regionalne ceste. V ta sklop sodijo objekti z javnim programom: trgovske dejavnosti s spremljajočimi objekti in centralne dejavnosti ter druge podobne dejavnosti, ki ne presegajo dovoljene meje hrupa. Prostor predvideva tudi urejeno manjše parkirišče.
Objekta sta maks. dimenzije 12 x 30 m, K+P (+M za servisne prostore, vendar brez kolnečnega zida). Glede na oblikovanje in funkcionalno namembnost objektov ni nujno, da imata objekta dvokapno streho (lahko ravna streha, v tem primeru brez M-dela). Uporabni površini mora biti namenjeno zadostno število parkirišč, ki se lahko koristijo v prostem času tudi v drugo namembnost (prireditve in podobno).
Gradnja enostavnih objektov mora biti v skladu s pravilnikom o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Uradni list RS, št. 114/03).

Morfološka enota C2 je locirana na južnem delu ZN Predstruge (del pa v območju UrN) za stanovanjsko območje, in sicer na predelu, kjer je teren te oblike (vrtače), da ne dopušča večjih posegov v naravno krajino. Utrjene površine, ki so namenjene igrišču in parkirišču so postavljene na robni pas, ki še ne posega v konfiguracijo terena (ohranitev vrtač), zunanji prostor pa se čimbolj ohrani v naravni obliki, z upoštevanjem kvalitetnega drevja ohranitev posameznih dreves in gozdnih površin). V okviru te morfološke enote je predvideno eno športno igrišče za rokomet in košarko ca. 42 m x 22 m, parkirišče ob cesti (skupno število parkirnih mest je 10) ter parkovna ureditev za igranje (igrala) in podoben program. Ob parkirišču je postavljen objekt, za dopolnilne (servisne) dejavnosti rekreacije (garderobe, sanitarije ipd.) dim. 4 m x 7,50 m, v eni etaži, torej P (možnost uporabe M). Glede na oblikovanje in funkcionalno namembnost objekta ni nujno, da ima dvokapno streho (lahko ravna streha, v tem primeru brez M-dela). V predelu morfološke enote C2, ki pade v območje urejanja z UrN je predviden manjši sakralni objekt ter obeležje ob križanju nove in stare občinske ceste. Celotno območje enote C2 se ureja kot parkovna površina z ureditvenimi posegi.
Gradnja enostavnih objektov mora biti v skladu s pravilnikom o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Uradni list RS, št. 114/03).

V opredeljenem območju zazidalnega načrta za stanovanjsko območje Predstruge in dela ureditvenega načrta za Predstruge, so do dokončne realizacije dopustna:
– tekoča vzdrževalna dela na vseh objektih in napravah,
– novogradnja, nadomestna gradnja, dopolnilna gradnja, dozidava, nadzidava, adaptacija in rekonstrukcija obstoječih objektov ter dozidava, nadzidava novogradenj in postavitev enostavnih objektov k obstoječim in novozgrajenim objektom,
– novogradnje, rekonstrukcije, adaptacije, dozidave in nadzidave objektov in naprav, ki so predvideni za rušenje ali preureditev, če so posegi v skladu s smernicami zazidalnega načrta,
– postavitve začasnih objektov in naprav po posebnem preudarku,
– gradnje in ureditve prometnih, komunalnih in energetskih objektov in naprav ter objektov in naprav za zveze,
– postavitve, prestavitve in ureditve spominskih plošč in spomenikov,
– ureditev javnih in zasebnih talnih površin,
– ureditve zelenih površin skladno z ureditveno situacijo in drugimi merili ter pogoji za urejanje tega območja,
– na območjih predvidenih za gradnjo novih objektov in ureditev ni dopustno izvajanje nikakršnih posegov, ki bi kakorkoli ovirali bodoče gradnje in ureditve,
– na območju ni dopustna dejavnost, ki bi presegala maksimalno dovoljeno raven hrupa 55dB.
Vsi zgoraj navedeni posegi (razen izjemoma novogradnje po zazidalni situaciji ter enostavni objekti) morajo biti v skladu s predpisanimi pogoji in merili ter zakonskimi določili definiranimi v 9. členu tega odloka.

Za urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje so obvezna naslednja merila in pogoji, ki so prikazani v grafičnem delu zazidalnega načrta za stanovanjsko območje Predstruge in dela ureditvenega načrta za Predstruge, in sicer:
– regulacijska linija: to je linija, ki omejuje površine, ki so potrebne za izvedbo in/ali rabo prometnih površin in je določena v grafičnem prikazu,
– gradbena črta določa linijo, na katero mora biti postavljen osnoven objekt z eno stranico. Preko gradbene linije niso dopustne širitve osnovnega stanovanjskega objekta, dovoljena je le postavitev enostavnih objektov (min. 5 m od roba cestišča oziroma odvisno od zazidalne situacije posamezne enote). Le v izjemnih primerih (ko oblika parcele ter zasnova objekta to zahteva) je preko gradbene linije dovoljena tudi dozidava objekta, kar pa je potrebno podrobneje utemeljiti v postopku izdelave PGD,
– meja morfološke enote: določa območje parcel, gradbenih ali ne, za katera veljajo ista pravila in pogoji ter faznost izgradnje oziroma ureditve,
– horizontalni gabariti: definirani so dolžina in širina ter odmiki od regulacijske/gradbene linije, ki so podani v zazidalni situaciji in podrobno opisani v tem odloku oziroma v strokovnih podlagah, ki so osnova tega dokumenta. Za novogradnje velja max. 9 m x 12 m, 10 m x 12 m (oziroma 12 m x 15 m, 13 (14) x 15 m), možna so odstopanja +/- 2 m ob nujni ohranitvi gradbene linije Dozidava k novozgrajenim ter že k obstoječim objektom je možno v vse smeri v predpisanih odmikih. Zahtevana je vzdolžnost novonastale tvorbe ali formiranje objekta v obliki črke L. Nadstrešnice, »izvlečno okno« in stenske ali vogalne izbokline različnih oblik, ki se lahko izvedejo k že obstoječim ter k novozgrajenim objektom s pogojem, da njihovo izstopanje iz linije objekta ne presega 2 m,
– vertikalni gabariti: definirana je etažnost objektov, ki so podani v zazidalni situaciji in podrobno opisani v tem odloku oziroma v strokovnih podlagah, ki so osnova tega dokumenta. Max. višinski gabarit je (vkopana) K+P+1+M in ne sme presegati višine 5,80 m do kapne lege (oziroma 3,85 m v primeru atrijske hiše, morfološka podenota A4 in B4). Možne so tolerance v smislu zniževanja objektov, zviševanje objekta ni možno v nobenem primeru. Višina kolenčnega zidu pri K+P+1+M je maks. 80 cm, pri K+P+M pa maks. 160 cm, vendar vedno manj kot 5,80 m do kapne lege. Območja namenjena pozidavi z atrijskimi hišami so v tem primeru (glede na višinski gabarit) izjema,
– prečni profili ulic: so dimenzije, ki so podane in dimenzionirane v zazidalni situaciji. Okvirne dimenzije so: celotno cestišče je 6,05 m – vozišče 2 x 2,65 m, 1 x 0,75 m pločnik na eni strani (izjema je osrednja os naselja, kjer je pločnik na obeh straneh – vozišče 2 x 2,65 m, 2 x 0,75 m pločnik na obeh straneh, torej je širina cestišča 6,8 m),
– arhitekturni elementi: enostavni volumetrični objekti z dvokapno streho, ki upoštevajo karakteristike obstoječega prostora. Podrobno so podani v nadaljevanju tega tekstualnega dela oziroma v strokovnih podlagah, ki so osnova tega dokumenta. Naklon ter oblika strehe: naklon od 35–40°, simetrična dvokapnica; sleme strehe teče vzporedno s smerjo daljše stranice objekta; nadstreški v vzdolžni in prečni smeri naj ne presegajo dolžine 1 m; na površini streh so dovoljeni arhitekturni dodatki kot so strešna okna, frčade, čopi itd.,
– trgi in parki in ostale zelene površine: so elementi zunanje ureditve, ki so razvidni iz zazidalne situacije in podrobno opredeljeni v nadaljevanju tega tekstualnega dela oziroma v strokovnih podlagah, ki so osnova tega dokumenta,
– vsi posegi v prostor: glavni dostopi do objektov, tako javnih kot stanovanjskih, primarne pešpoti v zunanji ureditvi, parkirni prostori in ostale ureditve morajo biti oblikovani brez grajenih ovir tako, da so uporabni za funkcionalno ovirane ljudi,
– interni cestni priključki do parcel naj segajo maks. 10 m v globino parcele, da je omogočen neoviran dostop.

Merila in pogoji za urbanistično oblikovanje
Vsa načrtovanja in izvedba posegov v območju zazidalnega načrta naselja Predstruge morajo potekati v sodelovanju in pod nadzorom občinske službe za prostor Občine Dobrepolje (z upoštevanjem strokovnih podlag dokumenta zazidalnega načrta), kar pomeni varovanje tlorisne zasnove, gradbene linije in posameznih ambientov, varovanje stavbnih gmot, višinskih gabaritov, arhitekturnih detajlov, struktur fasad, naklona in rastra strešne kritine ter varovanje ožje okolice naselja.
Osnovna urbanistična usmeritev v oblikovanju širšega vplivnega območja zazidalnega načrta naselja Predstruge temelji na zamisli o preoblikovanju danes tipičnega spalnega naselja v polifunkcionalen, kompleksen predmestni urbani vzorec, ki je sestavljen iz različnih struktur nove pozidave. Ta sistem bo bolje odgovarjal potrebam sodobnosti, ki teži k individualnosti in fragmentiranosti. Novi vzorec naselja se v osnovnih gabaritih in gradbenih črtah naslanja na obstoječo zazidavo, ki jo kvalitetno dopolnjuje.

Merila in pogoji za arhitekturno oblikovanje in prenovo objektov:
Pri lokaciji objektov je potrebno upoštevati gostoto obstoječe zazidave, obstoječo gradbeno črto, gabarit objekta s predpisano toleranco, namembnost, smer daljše stranice, določen tip objekta in smer dovoza.
Pri vseh predvidenih objektih, ki so prizidani obstoječim, je potrebno obvezno upoštevati obstoječe gabarite objekta (npr. simetrična dvokapna streha z opečno kritino). Ostali objekti se oblikovno prilagajajo novim arhitekturno-urbanističnim rešitvam in novi namembnosti (stanovanjske hiše, garaže, javni objekti).
Pri prenovi obstoječih objektov je potrebno upoštevati navodila Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) in Zavoda RS za varstvo narave (ZRSVN), specifično tipologijo stavbe, primernost lokacije in namembnosti, ustreznost napajanja in glede na možnost spreminjanja namembnosti (možnosti dopolnilne gradnje) tudi omejen razpoložljiv prostor za parkirišča.
Pri načrtovanju novih objektov in prenovi obstoječih je potrebno upoštevati pravilnik o zahtevah za zagotavljanje neoviranega dostopa, vstopa in uporabe objektov v javni rabi ter večstanovanjskih stavb (Uradni list RS, št. 97/03), posebno pri oblikovanju javnih objektov.

Merila in pogoji za krajinsko oblikovanje:
Ohraniti je potrebno jasno razmejitev med grajenimi in naravnimi krajinskimi strukturami v prostoru. Varovati je potrebno poglede na značilni gabarit naselja, vedute panoramskih pogledov vzdolž glavnih komunikacij. Vse ureditve peš in kolesarskih poti morajo biti izvedene sonaravno, z uporabo naravnih materialov in avtohtonih rastlinskih vrst (poti v zaledje, gozd itd., rekreacija ter površine, ki so temu namenjene). Javne parkirne površine, ki so del rekreacijsko-športnih dejavnosti naj bodo izvedene v travnatih ploščah in zasenčene z drevjem. Javne parkirne površine, ki so del trgovske dejavnosti pa naj bodo asfaltirane s primerno urejenimi zelenimi površinami (ozelenitev z drevjem). Nujno je potrebno upoštevati obliko terena z vrtačami in manjšimi gozdnimi površinami ter travniki. Nova poselitev stanovanjskih objektov naj bo prilagojena strukturi terena.

Opredelitev gradbenih parcel
(karta O3)
Pri zazidalnem načrtu za stanovanjsko območje Predstruge in delu ureditvenega načrta za Predstruge je najpomembnejši element definiranje parcelne strukture, ki bi omogočala poljubno kombiniranje za različne želje novih prebivalcev:
– zgostitev obstoječe grajene strukture stanovanjskih objektov. Oblikovno-kubusno so definirani isti objekti v predvideni morfološki enoti urejanja;
– ohranitev posameznih samostojnih kmetij skupaj s kmetijskimi površinami (na vzhodnem območju območja urejanja) z možnostjo razširitve;
– nova zazidava sledi izhodišču krožnega sistema infrastrukture iz katere je speljan mrežni sistem parcelacije. Ogrodje sistema se prilagaja razgibanosti terena in zelenim površinam (gozd, vrtače). Pozidava je dimenzijsko manjša od obstoječe, pri čemer so možne kombinacije različnih prostostoječih objektov. Vse oblike pa izhajajo iz ugodne orientacije terena ter urejene prometne mreže;
– nove površine za zazidavo izhajajo iz koriščenja prostora z ureditvijo maksimalnega števila raznoliko dimenzioniranih parcel od 500 m2 do 1.200 m2;
– dovozne poti so vse orientirane na novo občinsko cesto. Vse parcele so tako postavljene, da imajo povezavo z občinsko cesto na katero se veže cesta za manjše število parcel. Dovozne poti so na privatnih stavbnih zemljiščih. Če se v globino nadaljuje več stavbišč je dovozna pot organizirana na robu parcel;
– v območju je predviden manjši centralni prostor na zahodnem delu obravnavanega območja z javnim programom za potrebe ožje lokacije in naselja Predstruge: trgovski in podoben javni program itd.

Določila zazidalnega načrta za stanovanjsko območje Predstruge in dela ureditvenega načrta za Predstruge se nanašajo na naslednje morfološke enote, ki vsebujejo naslednje parcele (ob konkretnem primeru jih je nujno potrebno še enkrat preveriti na pripadajočem kartografskem gradivu, ki je sestavni del tega odloka):
Celotno območje ZN za stanovanjsko območje Predstruge in del UrN za Predstruge se nahaja v k.o. Cesta.
Morfološke enote so grafično označene na karti O3.

Morfološka enota A1:  cele parcele s parc. št.:, 1223/3, 1223/4, 1223/5, 1223/6,
                      1223/7, 1223/8, 1223/9, 1223/10, 1223/11, 1226/1, 1226/4,
                      1226/7, 1226/23, 1226/24, 1226/27, 1226/30, 1226/31,
                      1226/35, 1226/38, 1226/39, 1226/43, 1226/44, 1226/46,
                      1226/47, 1226/48, 1226/49, 1226/50, 1226/51, 1226/53,
                      1226/54, 1226/55, 1226/56, 1226/57, 1226/58, 1226/59,
                      1226/60, 1226/61, 1226/62, 1226/63, 1226/64, 1226/65,
                      1226/66, 1226/67, 1226/68, 1226/96, 1226/70, 1226/71,
                      1226/72, 1226/73, 1226/74, 1226/76, 1226/77, 1226/78,
                      1226/80, 1226/81, 1226/84, 1226/85, 1226/86, 1226/87,
                      1226/90, 1229/4, 1229/5, 1229/7, 1229/8, 1229/10, 1229/14,
                      1229/15, 1229/16, 1229/17, 1464/2, 1464/3, 1467/1, 1467/2,
                      1468/1, 1468/2, 1468/3, 1468/4, 1470, 2379/2, 2379/3,
                      2379/4, 2379/5, 2379/6;
                      del parcel s parc. št.: 1226/3, 1226/28, 1226/75, 1466.
Morfološka enota A2:  cele parcele s parc. št.: 1226/69, 1226/93, 1226/94,
                      1226/95;
                      del parcel s parc. št.: 1223/1, 1226/3, 1466.
Morfološka enota A3:  cele parcele s parc. št.: 1229/1, 1229/2, 1229/6, 1229/9,
                      1229/11, 1229/12, 1229/13, 1229/18, 1229/19, 1229/20,
                      1229/21, 1229/23, 1229/24, 1229/25, 1230/1, 1231/1, 1231/2,
                      1244/3;
                      del parcel s parc. št.:, 1229/10, 1232/1, 1232/2, 1233/1,
                      1233/5, 1234/1, 1234/12, 1234/13, 1238, 1244/1, 1244/5.
Morfološka enota A4:  cele parcele s parc. št.: 1223/12, 1223/13, 1223/15,
                      1223/16;
                      del parcel s parc. št.: 1223/2, 1223/14.
Morfološka enota A5:  cele parcele s parc. št.: 1234/11, 1234/12, 1244/4, 1245/1,
                      2382/2;
                      del parcel s parc. št.: 1232/1, 1232/2, 1234/1, 1234/13,
                      1238, 1244/1, 1244/5, 2382/1.
Morfološka enota B1:  cele parcele s parc. št.: 1226/6, 1226/26, 1460, 1461;
                      del parcel s parc. št.: 1226/14, 1457/7, 1459/1.
Morfološka enota B2:  cele parcele s parc. št.: 1226/91, 1226/92;
                      del parcel s parc. št.: 1226/8, 1226/9, 1226/13, 1226/21,
                      1226/22.
Morfološka enota B3:  cela parcela s parc. št.: 1229/26, 1229/27;
                      del parcel s parc. št.: 1229/3, 1457/5.
Morfološka enota B4:  del parcel s parc. št.: 1229/3, 1457/5, 1457/6, 1457/7.
Morfološka enota B5:  del parcel s parc. št.: 1457/6, 1457/7.
Morfološka enota C1:  del parcel s parc. št.: 1226/8, 1226/22, 1226/29, 1226/75.
Morfološka enota C2:  cele parcele s parc. št.: 1226/5, 1459/2, 1459/3, 1464/1;
                      del parcel s parc. št.: 1226/3, 1459/1.

Merila in pogoji za prometno urejanje območja zazidalnega načrta za stanovanjsko območje Predstruge in dela ureditvenega načrta za Predstruge
(karta O4)
Pri zasnovi zazidalnega načrta za stanovanjsko območje Predstruge je najpomembnejši element notranja ureditev in členitev prostora (opredelitev stanja) ter definiranje dobrih povezav in komunikacij za funkcioniranje ter dobro pretočnost prostora:
– obstoječe občinske poti predstavljajo izhodiščno ogrodje, na katerem se izgradi in uredi prometna mreža na obravnavanem območju. Pri tem je potrebno upoštevati odlok o občinskih cestah (Uradni list RS, št. 84/99) in odlok o kategorizaciji občinskih cest v Občini Dobrepolje (Uradni list RS, št. 64/00);
– nova infrastrukturna mreža je vzpostavljena na podlagi nedograjenega obstoječega stanja, ki služi kot izhodišče. Definiran je krožni sistem, ki povezuje vse posamezne parcele v celovito cono. Osnovna poteza mreže je prepletanje oziroma prehajanje ene krožnice v drugo. Na ta način se sistem nadaljuje tudi preko meje tega zazidalnega območja in se hkrati lahko poljubno dograjuje;
– notranja mreža občinskih cest in dovozov je podrejena krožni strukturi osnovnega prometa. Tudi obstoječa gradnja se naveže na promet v notranjosti;
– nova mreža parcelne strukture je urejena na ta način, da je možno kombiniranje različnih velikosti in dimenzij. Hkrati je od teh kombinacij odvisna povezava z občinsko cesto. Vse parcele so tako orientirane, da je možna direktna povezava z eno od notranjih občinskih cest zazidalnega območja. Na predelu, kjer je več parcel (odvisno od potreb novih prebivalcev) je na račun privatne parcele urejena skupna dovozna pot;
– dimenzije občinskih cest za dvosmerni promet na območju zazidalnega načrta so naslednje: celotno cestišče je 6,05 m – vozišče 2 x 2,65 m, 1 x 0,75 m pločnik na eni strani (izjema je osrednja os naselja, kjer je pločnik na obeh straneh – vozišče 2 x 2,65 m, 2 x 0,75 m pločnik na obeh straneh, torej je širina cestišča 6,8 m). Potek ceste je v ZN in UrN je zasnovan idejno. Zaradi prometno tehničnih rešitev so dopustne tolerance od idejne zasnove do dokončne določitve trase v dokumentaciji. Hodniki za pešce so nivojsko dvignjeni od vozišča z rešitvami, ki omogočajo dostop invalidnim osebam;
– pri definiranju cestnih profilov je nujno potrebno upoštevati merila, ki so povezana s povečano možnostjo nastanka požara v naseljih, določila po zakonu o varstvu pred požarom (ZVP oziroma Uradni list RS, št. 71/93, 87/01 in 110/02). V tem okviru je predvidena najmanjša dimenzija cestnega profila 3 m, ki zagotavlja nemoteno uporabo cestišč za intervencijske poti. V okviru tega ZN in UrN ni posebej predvidenih intervencijskih poti (sistema za celotno območje), ki služijo samo temu namenu;
– na območju, ki je predvideno za ureditev javnega programa je predvideno urejeno parkirišče. V okviru tega območja je predviden tudi prostor za kontejnerje (odlaganje odpadkov);
– na območju C1: območje javnih – centralnih dejavnosti, je predvidena intervencijska pot, ki se napaja iz območja ploščadi ter navezuje na križišče z regionalno cesto R-647. Druga možnost intervencije na to območje je preko območja parkirišča, ter tudi iz občinske ceste;
– povezava območja z regionalno cesto R-647, odsek 1368 Mlačevo–Rašica v naselju Predstruge je urejena preko treh križišč z občinskimi cestami območja;
– ureditev zgoraj omenjenega odseka obstoječe regionalne ceste R-647: ureditev križišč z občinskimi cestami in ureditev privatnih zelenih površin (dvorišča, vrtovi, zelenice...). V tem predelu je predviden enoten ozelenjen pas;
– vsi novo predvideni in urejeni priključki na regionalno cesto R-647 se morajo projektirati po predpisih in upoštevati naslednje zakone: zakon o javnih cestah (ZJC, Uradni list RS, št. 29/97, 18/02, 50/02 in 110/02) in uredba o kategorizaciji državnih cest (Uradni list RS, št. 33/98, 48/99, 102/99, 69/00, 79/00, 97/00, 62/01, 82/01, 52/02, 95/02, 18/03, 65/03 in 119/03);
– cestni priključki morajo biti pravokotni na os ceste, pregledni (izračunan preglednostni trikotnik) in izgrajeni v niveleti z javno cesto;
– za morebitno gradnjo novih cestnih priključkov na regionalno cesto R-647 oziroma rekonstrukcijo obstoječih, je investitor dolžan pred izdajo gradbenih dovoljenj pridobiti soglasje Direkcije RS za ceste v smislu zakona o javnih cestah (ZJC, Uradni list RS, št. 29/97, 18/02, 50/02 in 110/02);
– pri posegih, ki tangirajo regionalno prometno omrežje in naprave je potrebno pridobiti dovoljenje pristojnega organa;
– pri nadaljnji projektni obdelavi je v bodoče potrebno predvideti gradnjo avtobusnega postajališča izven vozišča kategoriziranih cest in v skladu s pravilnikom o tehničnih normativih in minimalnih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati avtobusna postajališča na glavnih in regionalnih cestah (Uradni list RS, št. 37/03);
– na celotni trasi cest, kot tudi znotraj samega kompleksa, se mora predvideti ustrezna vertikalna in horizontalna prometna signalizacija v skladu s pravilnikom o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah (Uradni list RS, št. 46/00) in zakonom o varnosti cestnega prometa (ZVCP, Uradni list RS, št. 30/98, 33/00, 49/00, 61/00, 100/00, 21/02, 54/02, 67/02, 7/03 in 97/03);
– za ureditev priključevanja predvidene pozidave na regionalno cesto R3-647/1368, kot tudi za ureditev ostale infrastrukture v varovalnem pasu državne ceste, je v območju pozidave potrebno izdelati poseben projekt PGD, PZI ter si nanj pridobiti soglasja Direkcije RS za ceste, skladno z zakonom o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02, 55/03 in 97/03). Pri načrtovanju navezave na regionalno cesto je potrebno ustrezno upoštevati tudi interna navodila DRSC.

Prometni režim in vrste prometa (glej grafično prilogo dokumenta):
Vse cestne površine so v asfaltu razen površin trga in parkirišča (glej karto morfoloških enot, enota C1), kjer je predvidena kombinacija asfalta, betonskih plošč in granitnih plošč. Pri izvajanju rekonstrukcije trga na enoten talni nivo je potrebno upoštevati kote vhodov v obstoječe objekte ter istočasno urediti prilagoditve novih nivojev z obstoječimi. Pri načrtovanju novih objektov in prenovi obstoječih je potrebno upoštevati pravilnik o zahtevah za zagotavljanje neoviranega dostopa, vstopa in uporabe objektov v javni rabi ter večstanovanjskih stavb (Uradni list RS, št. 97/03), posebno pri oblikovanju javnih objektov.

Ureditev prometnih površin:
Kolesarski promet in pešpoti sledijo cestam in glavnim povezavam. Predvidene so tudi kolesarske in pešpoti globlje v krajinsko zaledje naselja.
Za kolesarski in peš promet je v nadaljnji projektni obdelavi potrebno predvideti posebne hodnike. Prostor za peš promet mora biti dvignjen od cestišča in od njega fizično ločen, prostor za kolesarski promet se izvede na cestiščih, kjer je predviden pločnik na obeh straneh (nadomesti se ena trasa pločnika s kolesarsko potjo; le-ta se izvede v istem nivoju kot cestišče). Elemente za pločnik in kolesarsko stezo je potrebno uskladiti z vsemi veljavnimi tehničnimi predpisi.

Merila in pogoji za urejanje zelenih površin
(karta O5)
Pomemben element je ureditev zelenih površin s čimer se vzpostavi ureditev prostora, ki ni usmerjena zgolj v opredelitev površin za pozidavo z novimi stanovanjskimi objekti. Pri tem je pomembno poudariti, da so zelene površine del bivalnega okolja, ki vpliva na njegovo kvaliteto in ugodnejši ambient:
– ohranitev zelenih površin, manjših gozdnih površin na lokaciji; območje vrtače se ohrani kot zeleni otok;
– ob regionalni cesti R-647 se uredi enoten zeleni pas (živa meja), ter uredi dvorišča na notranji strani;
– podrobnejše se predvidi ureditev centralnega dela območja z javnim programom, ter zunanje spremljevalne površine namenjene igriščem. Uredi se povezava z zaledjem, gozdom. Koristi se tudi bližnja vrtača za razne elemente igralnih površin;
– na robovih lokacije so predvidene površine, ki se ne koristijo za pozidavo, temveč kot zelene cezure med posameznimi prostorskimi elementi;
– pri posameznih parcelah je gradacija zunanjega prostora definirana na ta način: dovozna pot, dvorišče, zelenica, zelena površina z okrasnim drevjem, na zadnji strani zelenjavni in sadni vrt;
– deli parcel s parc. št. 1226/6, 1226/8, 1226/9 in 1226/13 so v naravi dokaj kvalitetni gozdovi smreke, bukve s primesjo ostalih listavcev (hrast, gaber, češnja itd.). V sestojih ni nobenih izjemnih dreves na katera bi morali biti posebej pozorni, ali ostalih objektov naravne in kulturne dediščine. Kljub temu je potrebno znotraj predvidenega območja obravnavanega v tej nalogi ohraniti posamezne skupine gozdnega drevja kot skupino ali posamezno drevo, predvsem avtohtonih vrst kot popestritev bivalnega okolja.

Splošna merila in pogoji za komunalno opremljanje stanovanjske cone Predstruge
(karta O6)
Pri odvajanju odpadnih voda, ki bodo nastajale v predvidenih objektih, je potrebno upoštevati uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 35/96, 21/03). Odvajanje padavinskih voda z utrjenih površin mora biti izvedeno v skladu z zakon o vodah (ZV-1, Uradni list RS, št. 67/02 in 110/02), na način, da bo v čim večji meri zmanjšan odtok padavinskih voda z utrjenih površin (ponikanje in zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v kanalizacijo in površinske odvodnike). Prav tako je potrebno dosledno upoštevati, pri ravnanju s komunalnimi odpadki, pravilnik o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 84/98), pravilnik o spremembah in dopolnitvah o pravilnika o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 45/00 in 20/01) ter odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Dobrepolje (Uradni list RS, št. 55/02). Oskrba z električno energijo mora biti v skladu z uredbo o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 70/96) ter pravilnikom o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu za vire elektromagnetnega sevanja ter pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 70/96).
Pri urejanju območja je potrebno upoštevati odlok o varstvu virov pitne vode na območju Občine Dobrepolje (Uradni list RS, št. 64/00), odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Dobrepolje (Uradni list RS, št. 55/02) ter zakon o zdravstveni inšpekciji (ZZdrI, Uradni list RS, št. 99/99, 107/99 in 110/02).
Zmogljivosti vodnega vira zadoščajo potrebam za pitno vodo, s čimer je zagotovljena oskrba s higiensko neoporečno vodo.
Obravnavano območje zazidalnega in ureditvenega načrta se bo s pitno vodo oskrbovalo iz primarnega cevovoda LŽ izvedbe preseka 200 mm, ki poteka ob južnem robu območja med regionalno cesto in železniško progo. Na tem je predvidena enotna ureditev novega vodovodnega omrežja za celotno območje.
Celotno območje je pokrito z mrežo nadzemnih hidrantov, ki se priključujejo na glavni sekundarni cevovod. Sistem mora biti izveden v tej obliki, da omogoča ter zagotavlja zadostno oskrbo z vodo za gašenje.
Odpadne vode iz območja zazidalnega načrta in ureditvenega načrta naj bi se priključile na povezovalni kanalizacijski kolektor, ki bo potekal iz naselja Predstruge do naselja Videm in naprej do Bruhanje vasi, kjer bo locirana čistilna naprava. Pred izvedbo ČN, so posamezniki vezani na individualne rešitve (greznice). Kanalizacija celotnega obravnavanega območja se izvede v skupnem sistemu. Občina mora pristopiti k projektiranju končne rešitve čiščenja odpadnih voda iz širšega območja Predstrug in izdelavi projektov. Na območju Predstrug se predvideva izgradnja večjega industrijskega kompleksa, zahodno od obravnavanega načrta. Potrebno je izvesti sintezo in predvideti skupen kanalizacijski sistem s čistilno napravo, ki bo vključevala obe coni. Druga varianta je odvod odpadnih voda do Vidma in od tam po že zgrajeni kanalizaciji proti predvideni čistilni napravi pri Bruhanji vasi.
Glede na predvideno gradnjo stanovanjskih objektov bo potrebno za omenjeno območje zgraditi novo transformatorsko postajo (skupna TP OC+SC). Visokonapetostni 20 kV daljnovod proti Velikim Laščam bo potrebno pokabliti in to od nove TP ob cesti proti obstoječi transformatorski postaji Predstruge in naprej do novega odcepnega droga.
Nizkonapetostno omrežje se izvede kabelsko v kabelski kanalizaciji skupaj z javno razsvetljavo, za katero je potrebno predvideti prižigališče ob novi TP.
Telefonski priključki naj se navežejo na obstoječi telefonski jašek, ki se napaja iz telefonske centrale Videm.

Vodovod
Obstoječe stanje
Območje Občine Dobrepolje je oskrbljeno s pitno vodo iz vodovodnega sistema Rob–Dobrepolje. Vodno zajetje je locirano v sosednji Občini Velike Lašče in oskrbuje s pitno vodo iz globokih dolomitnih vrtin tudi območje Občine Velike Lašče. Voda je kvalitetna in ustreza vsem predpisanim zahtevam. Večina obstoječih vodovodov je azbestno cementnih in polietilenskih, v zadnjem času pa nekvalitetne odseke intenzivno zamenjujejo z litoželeznimi ductilnimi cevmi. Cevovodi so dimenzionirani za normalno oskrbo in požarno varstvo.
Obravnavano območje zazidalnega in ureditvenega načrta se s pitno vodo oskrbuje iz primarnega cevovoda LŽ izvedbe preseka 200 mm, ki poteka ob južnem robu območja med regionalno cesto in železniško progo. Iz njega sta izvedena dva sekundarna voda PE izvedbe preseka 90 mm. Cevovoda se razvejata v cevi manjših profilov, ki oskrbujejo posamezne obstoječe objekte. Pritiski v cevovodu znašajo do 6 barov.
Tehnični opis predvidenega stanja
Na območju zazidalnega načrta za stanovanjsko območje Predstruge in dela ureditvenega načrta Predstruge je predvidena enotna ureditev novega vodovodnega omrežja za celotno območje.
Predvideva se izgradnja novega omrežja v LŽ ductil izvedbi. Novopredvideno omrežje se navezuje na primarni cevovod LŽ 200 mm na dveh obstoječih priključkih na južnem delu območja. Za zagotovitev boljšega kroženja vode in manjših hidravličnih izgub je na severnem delu območja predvidena dodatna navezava na primarni vodovod.
Skozi celotno območje poteka iz južnega priključka cevovod profila 125 mm (odsek 1), ki napaja vse ostale prečne zanke in se navezuje na novopredvideni severni priključek.
Cevovodi v prečnih ulicah ob katerih so nameščeni hidranti so profila 100 mm, cevovodi v ulicah brez hidrantov pa so lahko tudi manjšega preseka (80 mm). Vsi cevovodi so krožno povezani, le posamezne skupine obstoječih objektov imajo predvideno enostransko napajanje s cevmi manjšega preseka (60 mm).
Celotno območje je pokrito z mrežo nadzemnih hidrantov, ki se priključujejo na glavni sekundarni cevovod profila 125 mm oziroma na stranske cevovode profila 100 mm.
Vodovodno omrežje je speljano v celoti v pločniku in z zadostnim odmikom od fekalne kanalizacije (3 m). Le na odsekih, kjer ni možno zagotoviti ustreznega odmika od fekalne kanalizacije poteka vodovod v robu parcel.
Staro omrežje se v celoti opusti, vodovodni priključki do obstoječih objektov se obnovijo in navežejo na novo omrežje.
Za izvedbo vodovoda je potrebno izdelati projektno dokumentacijo PGD in PZI.

Kanalizacija
Obstoječe stanje
Obravnavano območje še nima urejenega javnega sistema za odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda. Posamezni objekti imajo greznice za odpadno vodo in ponikovalnice za padavinsko vodo.
 
Tehnični opis predvidenega stanja
Na podlagi idejnih študij in projektnih rešitev za izvedbo kanalske mreže in sistema čiščenja Dobrepoljske doline naj bi se odpadne vode iz območja zazidalnega načrta in ureditvenega načrta priključile na povezovalni kanalizacijski kolektor, ki bo potekal iz naselja Predstruge do naselja Videm in naprej do Bruhanje vasi, kjer bo locirana čistilna naprava. Pred izvedbo skupne ČN, ki ne bo namenjena samo funkcioniranju obravnavanega območja ZN in UrN v tem dokumentu, temveč širšega prostora, so posamezniki vezani na individualne rešitve (greznice).
Kanalizacija celotnega območja se izvede v skupnem sistemu. Kanali so predvideni v prometnih površinah in sledijo naravnim padcem terena. Meteorni in fekalni kanali potekajo v vzporednih trasah, z ločenimi revizijskimi jaški.
 
a) Fekalna kanalizacija
Fekalna kanalizacija in jaški na njej morajo biti izvedeni vodotesno iz SBC, duktil ali PVC cevi. Posamezni fekalni kanali se priključujejo na glavni kanalizacijski kolektor, ki bo potekal ob južnem delu območja med cesto in železnico in se bo zaključil s skupno čistilno napravo.
Predvideno je posamično priključevanje posameznih objektov na meteorni in fekalni kanal.
Kanalizacijski priključki na sekundarne fekalne kanale so lahko priključeni direktno na cev, vendar morajo biti izvedeni s fazonskimi kosi pod kotom 45° v smeri toka. Na vsaki parceli mora biti izveden revizijski jašek, ki omogoča čiščenje posameznega priključka.
Odpadne vode, ki se spuščajo v javno kanalizacijo morajo ustrezati uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 35/96, 21/03). Kolikor odpadne vode ne ustrezajo uredbi je potrebno predvideti ustrezno predčiščenje.
Vsi gostinski lokali morajo biti opremljeni z maščobolovilci.
Vsi novi objekti se morajo takoj po izgradnji kanalizacijskega omrežja priključiti nanj, obstoječi objekti pa najkasneje v roku 6 mesecev.
 
b) Meteorna kanalizacija
Padavinske vode z utrjenih površin se priključujejo na meteorno kanalizacijo preko ustrezno dimenzioniranih peskolovov in lovilcev olj, v skladu s pogoji upravljalca kanalizacije.
Peskolovi na cestnih in ostalih tlakovanih površinah morajo imeti lovilno globino najmanj 750 mm in skupno globino 1500 mm ter presek 450 mm. Peskolovi za vodo s strešnih površin se izvedejo iz BC preseka 300 mm in globine 1.000 mm. Da bi zmanjšali količine padavinske vode in s tem dimenzije meteornih kanalov ter visokovodne konice, se predvideva ponikanje strešnih vod po predhodnem čiščenju v peskolovih v ponikovalnice oziroma ponikovalne jarke s priključitvijo prelivov na meteorne kanale so predvideni ob posameznih objektih.
Revizijski jaški so preseka 800 mm, na mestih vklapljanja drugih kanalov pa 1.000 mm. Največja dovoljena razdalja med jaški je 70 m.
Priključki na meteorne kanale so lahko direktno na cev, vendar morajo biti izvedeni s fazonskimi kosi pod kotom 45(na o )v smeri toka.
Glede na faznost izvedbe posameznih območij cone se bo temu prilagajala tudi izgradnja meteornih in fekalnih kanalov ter priključevanje na skupno čistilno napravo.
Vrsta in profili cevi, objekti, revizijski jaški in natančni odmiki od ostalih infrastrukturnih vodov bodo določeni s posebnim projektom PGD in PZI.

Električna energija in javna razsvetljava
Obstoječe stanje
Na območju celotnega obravnavanega predela za stanovanjsko območje Predstruge potekata visokonapetostni 20 kV daljnovod in 20 kV kablovod.
Območje se napaja preko nizkonapetostnega omrežja iz obstoječe transformatorske postaje Predstruge.
 
Predvideno stanje
Glede na predvideno gradnjo stanovanjskih objektov je potrebno za omenjeno območje zgraditi novo transformatorsko postajo, ki naj bo locirana v križišču, na koncu obstoječega visokonapetostnega 20 kV kablovoda. Visokonapetostni 20 kV daljnovod proti Velikim Laščam je potrebno pokabliti in to od nove TP ob cesti proti obstoječi transformatorski postaji Predstruge in naprej do novega odcepnega droga. Prav tako je potrebno pokabliti visokonapetostni kablovod proti Vodicam od nove TP do novega odcepnega droga. Vse pokablitve se izvedejo v kabelski kanalizaciji (3+2 Ф 110).
Transformatorska postaja se zgradi kabelska z visokonapetostnim Sf6 blokom, ki naj ima tri vodne in eno transformatorsko celico, transformator 630 kVA in nizkonapetostno vodno polje.
Nizkonapetostno omrežje se izvede kabelsko v kabelski kanalizaciji skupaj z javno razsvetljavo, za katero je potrebno predvideti prižigališče ob novi TP.
Nizkonapetostno omrežje se preko razdelilno priključnih omaric vzanka (možnost dvostranskega napajanja odjemalcev). Mesta merilnih naprav (števci električne energije) naj bodo na parcelnih mejah v prostostoječih omaricah, če ne bo drugače definirano v elektroenergetskih soglasjih.
Javno razsvetljavo je potrebno predvideti celonočno in polnočno, svetilke naj bodo izbrane glede na tehnične zahteve kakor tudi glede na vremenske razmere.
Mesta kandelabrov naj se določijo po potrebah infrastrukture in stanovalcev. Vse prestavitve, pokablitve obstoječih elektro naprav, kakor tudi nov nizkonapetostni razvod, razvod javne razsvetljave in mesta svetilnih teles (kandelabrov) bodo določena v elektro projektu, posebnim projektom PGD in PZI.

TK omrežje
Telefonski priključki naj se navežejo na obstoječi telefonski jašek, ki se napaja iz telefonske centrale Videm. Izgradnja notranjega telefonskega omrežja naj se izvede v telefonski kanalizaciji, skupaj z izgradnjo ostalih potrebnih kanalizacij in ob upoštevanju ustreznih predpisov.
V času gradnje je potrebno zagotoviti nemoteno telefonsko povezavo.
Eventualne prestavitve obstoječih telefonskih naprav, kakor vse detajle notranjega telefonskega omrežja se določi v posebnem projektu skupaj z upravljalcem.
Upošteva naj se in hkrati naj se predvidi dolgoročna možnost priključitve na kabelsko omrežje ter vse druge optične povezave, ki so vezane na sistem TK omrežij.

Ogrevanje in plinovod
Na območju ZN za stanovanjsko območje Predstruge in del UrN za Predstruge plinifikacija z zemeljskim plinom ni izvedljiva.
Ogrevanje stanovanj in sanitarne vode v njih se izvede za vsakega posebej, možna pa je tudi izgradnja skupinskih kotlovnic in toplotnih postaj (glede na faznost in zaključenost posameznih morfoloških enot).
Kot primarni vir energije naj se uporabi kurilno olje ali utekočinjen plin (priporočljivo tudi kurjenje z biomaso). V obeh primerih pa je potrebno pri projektiranju načina ogrevanja upoštevati ustrezne pravilnike.

Varstvo pred hrupom, onesnaževanjem zraka in voda:
Za preprečitev poslabšanja kakovosti zraka je potrebno za celotno območje ZN za stanovanjsko območje Predstruge in del UrN za Predstruge, poskrbeti za ohranitev zelenih površin in zasaditev novega zelenega enotnega varovalnega pasu ob glavni regionalni cesti R-647, odsek 1368 Mlačevo–Rašica ter na območju parkirišča v morfološki enoti C1.
Poleg prostorske, je potrebno upoštevati tudi okoljevarstveno zakonodajo, in sicer zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, št.. 32/93, 44/95, 1/96, 9/99, 56/99 – 31/00 – popr., 86/99, 22/00, 82/01 in 67/02) ter podzakonske akte, ki urejajo področja varstva zraka, tal, voda, področje hrupa, elektromagnetnih sevanj in ravnanja z odpadki.
V območju je potrebno upoštevati maksimalno dovoljen nivo hrupa 55 dB za dan in 45 dB za noč.
Pri tem je potrebno upoštevati tudi uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95), uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 66/96), uredbo o hrupu zaradi cestnega in železniškega prometa (Uradni list RS, št. 45/95) ter zakon o javnh zbiranjih (ZJZ, Uradni list RS, št. 59/02). Hkrati je potrebno upoštevati še veljavne določbe 7. in 8. člena zakona o varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju (Uradni list SRS, št. 15/76, 29/86, Uradni list RS, št. 32/93, 29/95, 45/95 in 110/03), ki se nanašajo na povzročanje hrupa v naseljih ob načrtovanju, gradnji in preurejanju grajenega okolja (obratov, dejavnosti, cest in stanovanjskih zgradb).
Dosledno je potrebno upoštevati odlok o varstvenih pasovih vodnih virov in ukrepih za varovanje voda (Uradni list SRS, št. 15/83 in 15/85) in odlok o varstvu virov pitne vode na območju Občine Dobrepolje (Uradni list RS, št. 64/00),
Ohranjati je potrebno značilnosti kraškega terena (vrtače) ter obstoječo ozelenjenost območja. Zasipavanje vrtač na kraškem terenu ni dovoljeno.
V primerih nevarnosti požara je funkcionalne površine (utrjene) potrebno urediti tako, da se v primeru požara s posebnimi zaporami prepreči izliv požarne vode (ali drugih intervencijskih sredstev) v javni kanal ali odprti vodotok.

Merila in pogoji za varovanje naravne in kulturne dediščine
(karta O3, O5)
Pri izvajanju posegov in ureditev na območju, za katerega veljajo pogoji varovanja naravne in kulturne dediščine, je potrebno upoštevati navodila Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) in Zavoda RS za varstvo narave (ZRSVN). V upravnem postopku je potrebno zagotoviti sodelovanje pristojne varstvene službe.
Za preprečitev poslabšanja kakovosti zraka je potrebno za celotno območje ZN za stanovanjsko območje Predstruge in del UrN za Predstruge, poskrbeti za ohranitev zelenih površin in zasaditev novega zelenega enotnega varovalnega pasu ob glavni regionalni cesti in parkirišču (v morfološki enoti C1). Za vse večje posege je potrebno pridobiti tudi poprejšnje soglasje pristojnega inšpektorja za varstvo okolja v primerih, ko poseg ni v skladu s pogoji in soglasji pristojnih inštitutcij, ki so celotnega dokumenta »Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta – ZN za stanovanjsko območje Predstruge in za del ureditvenega načrta – UrN Predstruge«.
V območju je potrebno upoštevati maksimalno dovoljen nivo hrupa 55 dB za dan in 45 dB za noč. Pri tem je potrebno upoštevati uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95) ter uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 66/96) ter zakon o javnh zbiranjih (ZJZ, Uradni list RS, št. 59/02).
Ohranjati je potrebno značilnosti kraškega terena (vrtače) ter vse kvalitetne elemente zelenih površin.
V primeru nevarnosti požara, je funkcionalne površine (utrjene) potrebno urediti tako, da se v požaru s posebnimi zaporami prepreči izliv požarne vode (ali drugih intervencijskih sredstev) v javni kanal ali odprti vodotok.

Zazidalni načrt je mogoče izvajati v več medsebojno neodvisnih fazah
(karta O3)
Prenova in novogradnje lahko potekajo neodvisno in na faznost izgrajevanja niso vezane, vendar je smiselno posamezne morfološke enote medsebojno uskladiti (na primer: ureditev kanalizacije in popločenje javnih površin.).
V okviru obravnavanega območja zazidalnega načrta za stanovanjsko območje Predstruge in del ureditvenega načrta Predstruge je za izvedbo in izgradnjo območja predvidena faznost izgradnje, ki se nanaša na definirane funkcionalne celovitosti območja, in sicer:
– izgradnja infrastrukturnega omrežja ter v tem okviru določitev javnih, skupnih površin ter območja koridorjev javne rabe;
– izgradnja prometnega sistema (ceste) v skladu s 17. členom tega odloka in predvideno faznostjo izgradnje celovitosti prometnega sistema, s posebnim poudarkom priključevanja na regionalno cesto R-647;
– izgradnja primarnih, glavnih vodov komunalne opremljenosti celotnega območja (vodovod, kanalizacija, elektrika, telefon);
– definirati vse zgoraj naštete elemente v tej obliki, da je možno v fazi izgradnje posameznega morfološkega območja nemoteno omogočena komunalna in infrastrukturna opremljenost vsake posamezne parcele,
– v tem okviru naj ima vsaka parcela predhodno predvidene priključke za posamezne vode komunalnega in infrastrukturnega opremljanja.
Predvidena faznost gradnje infrastrukture, ki je prikazana v tem odloku (bodisi v tekstualnem oziroma grafičnem delu), predstavlja idealno varianto, vendar ni obvezna. Možno jo je sproti prilagajati dejanskim (fizičnimi in finančnimi) možnostim izgradnje. Projekti PGD in PZI se lahko ločeno pridobiva za posamezne infrastrukturne dele, neodvisno od predvidene faznosti izgradnje. Prav tako se lahko ločeno opravlja izvedbo, s čimer se zagotovi hitrejša komunalna opremljenost v tistih delih ZN in UrN, kjer je interes večji in izvedba možna.
Izgradnja celovitosti območja naj predvidoma sledi morfološkim in funkcionalnim enotam, in sicer:
– I. faza izgradnje: zapolnitev obstoječih površin dela UrN: A1, A2, A3, A4, A5;
– II. faza: ureditev območij javnih prostorov: C1, C2;
– III. faza: nova zazidava v okviru ZN: B1;
– IV. faza: nova zazidava v okviru ZN: B2;
– V. faza: nova zazidava v okviru ZN: B3, B4.
V vsakem primeru pa se faznost gradnje objektov prilagaja in je odvisna od izgrajenosti infrastrukturnega in komunalnega omrežja na katero se navezuje (gradnja npr. v enoti B1 se lahko izvede pred gradnjo npr. v enoti A4, če je predvideno območje enote že opremljeno s potrebnim infrastrukturnim in komunalnim omrežjem oziroma je v neposredni bližini obstoječega oziroma že izvedenega).

Režim in začasna namembnost zemljišč, ki se ne zazidajo v prvi etapi:
Namembnost površin in objektov, ki se z načrtom spreminjajo, ostaja do izvedbe nespremenjena.
Ko bo prišlo do zapolnitve obstoječega območja, ki je obravnavano v naslednjem odloku, se bodo odprle nove površine zazidave (zahodno od območja), ki se bodo urejale po enakem sistemu kot območje, ki je obravnavano v tem odloku. Nujno bo potrebno upoštevati infrastrukturni sistem kot je obravnavan v tem odloku (v tekstualnem in grafičnem delu) in predstavljen v strokovnih podlagah.

Tolerance pri gabaritih, ki jih pri gradbenem dovoljenju lahko dopusti upravni organ
(karta O3 in O4)
Manjši odmiki in tolerance so definirane že v posameznih členih tega odloka. Odmike, ki od le-teh odstopajo pa v skladu z zakonom o urejanju prostora (ZureP-1, Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr., 55/03, 58/03) in z zakonom o graditvi objektov (ZGO-1, Uradni list RS, št. 110/02, 55/03 in 97/03) dovoljuje občinska služba za prostor Občine Dobrepolje v dogovoru z izdelovalcem dokumenta o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta za stanovanjsko območje Predstruge in dela ureditvenega načrta Predstruge.

Obveznosti investitorjev in izvajalcev:
Pri izvajanju rekonstrukcij cest je treba predhodno preveriti ustreznost oziroma dotrajanost obstoječih komunalnih vodov ter jih po potrebi obnoviti.
Zagotoviti je potrebno usklajeno in racionalno izvajanje komunalne infrastrukture, ki je razdeljena na dva dela: opremljenost celovitega območja ter opremljenost posameznih parcel (stvar izvedbe posameznika).
Izvajanje posameznih posegov in ureditev načrta spremlja strokovna organizacija, ki je izdelala spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta za stanovanjsko območje Predstruge in dela ureditvenega načrta Predstruge.

Celoten dokumet (tekstualni in grafični del, ter vse obvezne priloge) sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta za stanovanjsko območje Predstruge in dela ureditvenega načrta Predstruge je stalno na vpogled pri pristojnem občinskem organu Občine Dobrepolje.

Izvajanje tega odloka nadzoruje pristojna občinska služba kot je določeno v odloku o občinski inšpekciji, komunalnem nadzorstvu in občinskem redarstvu v Občini Dobrepolje (Uradni list RS, št. 127/03).

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.
Z njegovo veljavo preneha veljati odlok o zazidalnem načrtu za stanovanjsko območje Predstruge in dela ureditvenega načrta Predstruge (Uradni list RS, št. 54/00).

(*1) Možne obrtne/dopolnilne dejavnosti, ki se lahko razvijejo na območju UrN in Zn Predstruge in veljajo za vse morfološke enote, so: Izdelovanje tekstilnih izdelkov, razen oblačil, Krojaštvo po meri, Šiviljstvo po meri, Plemenitenje tekstilij, Izdelovanje predmetov iz žlahtnih kovin in dragih ter poldragih kamnov (zlatarstvo), Pleskarstvo in soboslikarstvo, Črkoslikarstvo, Popravilo ur, Fotografska dejavnost, Dejavnost frizerskih, kozmetičnih in pedikerskih salonov, Druge dejavnosti za nego telesa, Druge s tiskarstvom povezane storitve, Tajniška dela, računovodstvo in prevajanje, Fotokopiranje in drugo razmnoževanje, Umetniško ustvarjanje in poustvarjanje itd. in druge podobne dejavnosti, ki ne presegajo dovoljene meje hrupa.