Na podlagi 18. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1) minister za okolje, prostor in energijo izdaja

Ta pravilnik določa podrobnejšo vsebino, obliko in način priprave strategije prostorskega razvoja občine (v nadaljnjem besedilu: prostorska strategija) ter vrste njenih strokovnih podlag.

(1) Prostorska strategija določa izhodišča in vizijo prostorskega razvoja občine ter usmeritve za usklajen in vzdržen razvoj dejavnosti v prostoru in njegovo rabo tako, da je omogočeno usmerjanje prostorskih razvojnih procesov in z njimi povezanih prostorskih ureditev ter uveljavljanje prostorskih ukrepov za njeno izvajanje.
(2) Prostorska strategija določi:
1. izhodišča in cilje prostorskega razvoja občine;
2. zasnovo razmestitve dejavnosti v prostoru s prioritetami in usmeritvami za dosego ciljev prostorskega razvoja občine;
3. zasnovo posameznih sistemov lokalnega pomena v prostoru, kot so:
– zasnova poselitve,
– zasnova komunalne infrastrukture,
– zasnova krajine;
4. zasnovo prostorskega razvoja in urejanja naselij (v nadaljnjem besedilu: urbanistične zasnove);
5. zasnovo prostorskega razvoja in urejanja krajinskih območij (v nadaljnjem besedilu: krajinske zasnove);
6. ukrepe za izvajanje strategije prostorskega razvoja občine.

(1) Pri določanju izhodišč prostorskega razvoja občine je treba upoštevati:
– stanje, probleme in težnje prostorskega razvoja v občini v povezavi z gospodarskimi, družbenimi in okoljskimi razmerami ter vlogo občine v regiji,
– načela vzdržnega prostorskega razvoja, ki izhajajo iz evropskih in mednarodnih dokumentov in priporočil,
– strategijo prostorskega razvoja Slovenije in prostorski red Slovenije,
– razvojne dokumente posameznih nosilcev urejanja prostora,
– varstvene usmeritve ter zahteve iz predpisov, programov in načrtov s področij varstva okolja, ohranjanja narave, varstva naravnih virov in varstva kulturne dediščine,
– usmeritve za pripravo občinskih prostorskih aktov iz regionalne zasnove prostorskega razvoja, če je ta sprejeta za območje občine.
(2) S prostorsko strategijo se, ob upoštevanju izhodišč prostorskega razvoja občine iz prejšnjega odstavka, opredelijo cilji prostorskega razvoja občine.

(1) V zasnovi razmestitve dejavnosti v prostoru se določi vizija prostorskega razvoja občine, zlasti glede:
– razvoja naselij, z opredelitvijo njihove vloge, funkcij in medsebojnih povezav v omrežju naselij,
– razporeditve stanovanj in proizvodnih dejavnosti,
– razporeditve oskrbnih in storitvenih dejavnosti ter omrežja družbene javne infrastrukture,
– razporeditve omrežij komunalne in druge gospodarske javne infrastrukture,
– opredelitve območij za prostorski razvoj dejavnosti, ki so vezane na naravne vire,
– območij, pomembnih z vidika ohranjanja narave, varstva kulturne dediščine ter varstva kakovosti okolja in
– opredelitev območij za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(2) V zasnovi razmestitve dejavnosti v prostoru se določijo tudi prioritete in ukrepi za doseganje ciljev prostorskega razvoja občine, vključno s smotrnim zaporedjem uresničevanja prostorskih ureditev v zvezi z razmestitvijo dejavnosti v prostoru.

(1) V prostorski strategiji se, povezano s posameznimi prostorskimi sistemi državnega oziroma regionalnega pomena, določijo zasnove prostorskega razvoja:
– poselitve, vključno z zasnovami rabe urbanih površin, prenove naselij in delov naselij ter sanacije degradiranih urbanih območij,
– komunalne infrastrukture in
– krajine, vključno z zasnovami rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč, voda, območij mineralnih surovin ter drugih območij, ki so varovana ali zavarovana s predpisi in usmeritvami za urejanje degradiranih in ogroženih ter drugih območij.
(2) Zasnova poselitve določa ob upoštevanju regionalnih in lokalnih značilnosti ter urbanistične, stavbne in druge kulturne dediščine usmeritve za razvoj naselij glede:
– rabe urbanih površin,
– prenove obstoječega stavbnega fonda,
– sanacije degradiranih urbanih območij,
– usmeritev za skladno oblikovno podobo naselij,
– njihovih širitev,
– ureditev javnih površin v okviru poselitvenih območij.
(3) Zasnova komunalne infrastrukture v povezavi z zasnovo poselitve določa usmeritve za razvoj komunalne infrastrukture in način njenega navezovanja na gospodarsko javno infrastrukturo državnega oziroma regionalnega pomena na območju občine na naslednjih področjih:
– prometnega omrežja in objektov ter druge s prometom povezane infrastrukture in javnega potniškega prometa,
– energetskega in telekomunikacijskega omrežja in objektov ter
– omrežja in objektov gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobrega lokalnega pomena (npr. cesta, ulica, trg, igrišče, pokopališče, park, zelenica).
(4) Zasnova krajine določa ob upoštevanju regionalnih in lokalnih značilnosti usmeritve glede:
– rabe prostora, zlasti kmetijskih, gozdnih, turističnih in rekreacijskih območij ter območij mineralnih surovin in voda,
– opredelitev območij s prevladujočimi omejitvami za razvoj dejavnosti v krajini, zlasti območij, ki so varovana ali zavarovana s predpisi oziroma ogrožena ali degradirana, območij za potrebe obrambe ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter drugih območij varstva kakovosti naravnega in bivalnega okolja in
– usmeritve za graditev objektov zunaj poselitvenih območij.
(5) V zasnovah posameznih sistemov lokalnega pomena se lahko določijo usmeritve za zagotavljanje opremljanja zemljišč ter vrste prostorskih ukrepov.

Urbanistična zasnova določa strategijo prostorskega razvoja posameznega naselja ali skupine funkcionalno povezanih naselij glede na njihove razvojne potrebe in možnosti, zlasti za mesta, pomembnejša lokalna in lokalna središča, lahko pa tudi za druga naselja, v katerih je zaradi kompleksnosti razvojnih potreb predviden v primerjavi z drugimi naselji intenzivnejši razvoj. V teh naseljih se določijo območja za širitev oziroma prenovo.

(1) Urbanistična zasnova določa:
– ureditveno območje urbanistične zasnove;
– zasnovo razporeditve dejavnosti v prostoru;
– območja prenove naselja in koncept prenove;
– območja za širitev naselja in koncept širitve;
– zasnovo namenske rabe površin z usmeritvami za urejanje javnih površin in s prikazom površin namenjenih javnemu dobru;
– zasnovo infrastrukturnih sistemov;
– zasnovo ureditve zelenih in športno rekreativnih površin v naselju;
– zasnovo prostorskih ureditev v zvezi z varstvom pred naravnimi in drugimi nesrečami;
– zasnovo prostorskih ureditev, pomembnih za urejanje prostora v naselju;
– usmeritve za varstvo okolja, ohranjanje narave in varstvo kulturne dediščine,
– usmeritve za urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje naselja ter ohranjanje arhitekturne identitete v naselju;
– členitev območja urbanistične zasnove na posamezne funkcionalne enote.
(2) Urbanistična zasnova lahko določa tudi:
– druge ureditve, ki vplivajo na razvoj naselij;
– usmeritve za postopno uresničevanje načrtovanih ureditev;
– okvirna območja urejanja z lokacijskimi načrti;
– kriterije za izvedbo prostorskih ukrepov, lahko pa tudi prostorske in druge ukrepe, ki so potrebni za izvedbo določenih prostorskih ureditev.

(1) Ureditveno območje urbanistične zasnove obsega območje naselja oziroma območja funkcionalno povezanih naselij vključno z območji predvidenimi za njihovo širitev.
(2) V ureditveno območje so lahko poleg območij strnjene pozidave in območij, predvidenih za njihovo širitev, vključena tudi območja kmetijskih zemljišč, gozdov oziroma voda, ki se jim raba ohranja, vendar jo je treba podrejati potrebam poselitve v ureditvenem območju, kadar se ta nanaša na šport in rekreacijo na prostem oziroma na urejene in druge zelene površine, na infrastrukturne ureditve ali ureditve za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(3) Urbanistična zasnova lahko določa usmeritve glede razmestitve dejavnosti in zasnove namenske rabe prostora tudi za posamezna območja zunaj njenega ureditvenega območja, kadar so v neposredni povezavi z naseljem. Te se upoštevajo pri izdelavi prostorskega reda občine.

Z zasnovo razporeditve dejavnosti v naselju ali skupini naselij se določi vizija prostorskega razvoja naselja kot celote, ki vključuje razporeditev dejavnosti na območju naselja ali skupine naselij in usmeritve za določitev namenske rabe površin predvsem glede:
– stanovanj s spremljajočimi oskrbnimi in storitvenimi dejavnostmi,
– proizvodnih in drugih gospodarskih dejavnosti,
– družbene javne infrastrukture,
– gospodarske javne infrastrukture,
– javnih površin ter
– športa, rekreacije in zelenih površin.

(1) Za območja prenove naselja urbanistična zasnova določi koncept prenove. Z njim se opredeljuje namen in način prenove, zlasti pa gospodarski, socialni, kulturni, okoljski, urbanistični, arhitekturni in krajinsko – arhitekturni vidiki prenove. S konceptom prenove se predvidijo tudi usmeritve za oblikovanje finančnih in drugi ukrepov za izvedbo prenove ter usmeritve za varstvo kulturne dediščine.
(2) Območja prenove v naselju se določijo na površinah, ki so zaradi porušenih, poškodovanih, slabo vzdrževanih, neprimerno izrabljenih ali opuščenih objektov oziroma neprimerne komunalne infrastrukture razvrednotene. Njihovo racionalno rabo je potrebno zagotoviti predvsem s prenovo obstoječega stavbnega fonda in komunalne infrastrukture, z nadomestno ali dopolnilno zazidavo ter z načrtovanjem primernejše rabe degradiranih urbanih ali nezadostno izkoriščenih zazidanih površin s ciljem oživitve obstoječih ali razvoja novih dejavnosti.
(3) Za posamezna območja prenove se lahko določijo prioritete in usmeritve glede postopnega uresničevanja načrtovanih prostorskih ureditev.

(1) Urbanistična zasnova za območje širitve naselja določi koncept širitve. Z njim se opredeljuje namen, program, smer in obseg širitve, navezava na obstoječe površine naselja ter pogoje in načine opremljanja zemljišč za gradnjo.
(2) Območja širitev naselja so površine za načrtno usmerjanje poselitve, ki jih ni mogoče zagotoviti z aktiviranjem prostih oziroma nezadostno izkoriščenih površin ali s prenovo površin znotraj naselja. Posamezno funkcionalno zaključeno območje širitve naselja se praviloma podrobneje načrtuje z občinskim lokacijskim načrtom.
(3) Za posamezna območja širitve naselja se lahko določijo usmeritve glede postopnega uresničevanja načrtovanih prostorskih ureditev.

(1) Zasnova namenske rabe površin na območju urbanistične zasnove določa okvirna območja pretežne rabe površin v naselju za:
– območja stanovanj, ki so pretežno namenjena bivanju s spremljajočimi storitvenimi in družbenimi dejavnostmi;
– območja proizvodnih dejavnosti, ki so pretežno namenjena proizvodnim in servisnim dejavnostim;
– mešana območja, ki so pretežno namenjena bivanju ter trgovskim, proizvodnim in storitvenim dejavnostim;
– posebna območja, ki so pretežno namenjena turističnim dejavnostim ter za posebne dejavnosti, kot so nakupovalna središča, sejmišča in podobno;
– območja družbene javne infrastrukture, ki so pretežno namenjena družbenim dejavnostim s področja šolstva, znanosti, športa, zdravstva, socialnega varstva, kulture, javne uprave in verskih dejavnosti;
– območja za objekte gospodarske javne infrastrukture, ki so pretežno namenjeni izvajanju gospodarskih javnih služb;
– območja za potrebe obrambe, ki so pretežno namenjena površinam in objektom za izvajanje dejavnosti s področja obrambe in
– druga območja, ki so zaradi svojih posebnih značilnosti ali glede na specifične funkcije naselja vključena v ureditveno območje urbanistične zasnove.
(2) V zasnovi namenske rabe površin se prikažejo okvirna območja namenjena javnemu dobru.
(3) Okvirna območja pretežne rabe površin iz prvega odstavka tega člena so izhodišče za določitev območij osnovne namenske rabe prostora v prostorskem redu občine.

Zasnove infrastrukturnih sistemov določajo omrežja in usmeritve za prostorski razvoj:
– prometnega omrežja, vključno z omrežjem javnega potniškega prometa,
– telekomunikacijskega omrežja,
– energetskega omrežja, ki vključuje proizvodnjo, prenos in distribucijo energije,
– omrežja oskrbe z vodo, odvajanja in čiščenja odpadnih voda, ravnanja z odpadki, pokopališč in druge komunalne infrastrukture z opredelitvijo območij urejanja zemljišč za gradnjo in usmeritvami za njihovo komunalno opremljanje.

(1) Zasnova ureditve zelenih in športno rekreativnih površin v naselju ali skupini med seboj povezanih naselij določa zasnovo rabe in usmeritve za urejanje območij zelenih površin, ki so pretežno namenjena za šport in rekreacijo na prostem ter za zagotavljanje drugih socialnih funkcij v okviru urejenih zelenih površin in lahko obsegajo tudi kmetijska zemljišča in gozdove, kjer se primarna raba ohranja.
(2) Območja zelenih površin tvorijo zeleni sistem naselja, v okviru katerega se določijo njegove sestavine, njihova medsebojna povezanost ter njihova povezanost z drugimi sistemi. Zeleni sistem naselja je celota krajinskih sestavin na območju naselja, ki se lahko razlikujejo po svojih tipoloških in funkcionalnih značilnostih, oblikovanosti, velikosti ali zaključenosti.

Z zasnovo prostorskih ureditev v zvezi z varstvom pred naravnimi in drugimi nesrečami se določijo:
– območja v naselju, ki so ogrožena zaradi možnih naravnih in drugih nesreč,
– usmeritve za načrtovanje in uresničevanje prostorskih ureditev na posameznih ogroženih območjih v naselju,
– usmeritve v zvezi z ukrepi za izboljšanje varnosti pred naravnimi in drugimi nesrečami ter za zmanjševanje ali odpravo nevarnosti oziroma škodljivih posledic naravnih in drugih nesreč v naselju.

Urbanistična zasnova določa usmeritve za podrobnejše urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje naselja in ohranjanje arhitekturne identitete, predvsem glede:
– zagotavljanja urbanističnih, arhitekturnih in krajinsko arhitekturnih vrednot v naselju ter varstva avtohtonih oblik stavbarstva ter oblikovanja objektov in urbane opreme,
– vzorcev in tipologije zazidave ter
– urejanja zelenega sistema.

(1) Zasnova prostorskih ureditev, pomembnih za urejanje prostora v naselju, določa prostorske ureditve, ki zaradi obsega, oblike, tehnoloških rešitev ali drugih razlogov zahtevajo prostorske prilagoditve ali prerazporeditve obstoječih dejavnosti in rabe prostora v naselju.
(2) V urbanistični zasnovi se določi zlasti okvirna umestitev prostorskih ureditev iz prejšnjega odstavka v prostor, njihovo funkcionalno in oblikovno zasnovo, usmeritve glede infrastrukturnega opremljanja, varstva okolja, ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine, njihovi vplivi in povezave s sosednjimi območji ter druge usmeritve.
(3) Območja prostorskih ureditev, pomembnih za urejanje prostora v naselju, se podrobneje načrtujejo z občinskim lokacijskim načrtom.

(1) V usmeritvah za varstvo okolja in ohranjanje narave v naselju se določijo usmeritve za zagotavljanje kvalitetnega bivanjskega okolja, varstvo naravnih virov, ohranjanje biotske raznovrstnosti in naravnih vrednot v naselju ter načine njihovega vključevanja v razvoj naselja s tem, da se okvirno opredeli območja ureditev v zvezi z varstvom okolja ter ohranjanjem narave.
(2) V usmeritvah za varstvo kulturne dediščine v naselju se določi načine njenega vključevanja v razvoj naselja ter urbanistične, arhitekturne in druge pogoje za urejanje in ohranjanje posameznih sestavin kulturne dediščine v naselju.

(1) Območje urbanistične zasnove se z namenom določitve enotnih izhodišč in usmeritev za podrobnejše urejanje prostora členi na posamezne funkcionalne enote.
(2) Funkcionalne enote so območja z enovitimi naravnimi in ustvarjenimi danostmi ter enotnimi funkcionalnimi značilnostmi, lahko pa tudi s prevladujočo rabo prostora.

(1) Krajinska zasnova določa strategijo prostorskega razvoja krajine z namenom uskladitve in podrobnejše določitve načinov prostorskega urejanja v krajini.
(2) Krajinska zasnova se izdela za:
– območja protislovij med razvojnimi potrebami in varstvenimi zahtevami, kjer so hkrati prisotne različne potrebe za razvoj dejavnosti v prostoru in zahteve za varstvo različnih sestavin prostora,
– območja prostorskih ureditev, kjer je pričakovati znaten vpliv na krajino, kulturno dediščino, biotsko raznovrstnost, naravne vrednote, naravne vire ter kakovost okolja, ali kjer je pričakovati spremembe krajinskih vzorcev ter posledično spremembe glede rabe prostora, tako da je potrebna sprememba usmeritev glede organizacije drugih dejavnosti v prostoru ter sprememba zasnove namenske rabe prostora;
– degradirana krajinska območja zunaj poselitvenih območij, kjer so možnosti za rabo prostora, opravljanje dejavnosti, varstvo kulturnih sestavin ali naravnih kakovosti prostora zmanjšane ali omejene zaradi prekomernega obremenjevanja okolja in
– obstoječa in predvidena širša zavarovana območja.
(3) Krajinska zasnova lahko določi usmeritve za razmestitev dejavnosti in za zasnovo namenske rabe prostora tudi na poselitvenih območjih, kadar bi lahko njihov razvoj znatneje vplival na krajino oziroma, kadar se ta ne urejajo z urbanistično zasnovo. Te usmeritve se upoštevajo pri izdelavi prostorskega reda občine.

(1) Krajinska zasnova določa:
– ureditveno območje krajinske zasnove,
– usmeritve za razvoj dejavnosti in njihovo prostorsko organizacijo,
– zasnovo namenske rabe prostora z usmeritvami za urejanje javnih površin in s prikazom površin namenjenih javnemu dobru,
– usmeritve in pogoje za urejanje prostora, zlasti krajine.
(2) Krajinska zasnova lahko določa tudi:
– usmeritve za postopno uresničevanje načrtovanih ureditev,
– druge vsebine, ki vplivajo na razvoj krajine,
– okvirna območja urejanja krajine z lokacijskimi načrti,
– kriterije za izvedbo ukrepov iz 27. člena tega pravilnika, lahko pa tudi druge ukrepe, ki so potrebni za izvedbo določenih prostorskih ureditev.

(1) Ureditveno območje krajinske zasnove obsega prostorsko in funkcionalno zaokroženo območje, katerega značilnost je pretežna prisotnost naravnih sestavin. Vanj so lahko vključena tudi naselja, za katera ni predvidena izdelava urbanistične zasnove.
(2) Ureditveno območje krajinske zasnove v primerih, ko je predmet obravnave območje, ki je predvideno kot širše zavarovano območje oziroma je kot tako že ustanovljeno, ne sme biti manjše od tega območja.
(3) Meje ureditvenega območja krajinske zasnove se določijo glede na naravne meje v prostoru ali glede na meje območij s poudarjenimi naravnimi značilnostmi. Meje ureditvenega območja praviloma ne smejo sekati območij ali delov prostora, ki so po naravnih ali kulturno krajinskih značilnostih homogeni.
(4) Ureditveno območje krajinske zasnove lahko obsega območje, ki se nahaja v dveh ali več občinah, kadar se občine dogovorijo o njeni skupni pripravi oziroma, kadar se tako dogovorijo država in lokalne skupnosti v okviru regionalne zasnove prostorskega razvoja.

(1) Z usmeritvami za razvoj dejavnosti in njihovo prostorsko organizacijo se določi vizija prostorskega razvoja krajinskega območja kot celote ter funkcijske povezave in soodvisnost med dejavnostmi predvsem glede razporeditve:
– posameznih dejavnosti, katerih razvoj se praviloma usmerja v naselja,
– kmetijskih in gozdarskih dejavnosti,
– gospodarske javne infrastrukture,
– območij raziskovanja in izkoriščanja mineralnih surovin ter voda,
– območij turizma,
– območij športa in rekreacije ter
– prostorskih ureditev v zvezi z obrambo in varstvom pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(2) Zasnova prostorske organizacije dejavnosti v krajini lahko določi tudi območja preurejanja, obnavljanja oziroma sanacije ali ohranjanja prostora.
(3) Območja preurejanja so območja, kamor se umeščajo nove dejavnosti oziroma posodabljajo obstoječe dejavnosti v krajini. Območja obnavljanja oziroma sanacije so območja, kjer je potrebna obnova krajine zaradi izboljšanja naravnih in kulturnih kakovosti oziroma posameznih sestavin okolja. Območja ohranjanja so območja, kjer se krajina ohranja zaradi posebnih kulturnih in naravnih kakovosti, vključno z naravnimi vrednotami in biotsko raznovrstnostjo ter območji kulturne dediščine.

(1) Zasnova namenske rabe prostora na območju krajinske zasnove določa okvirna območja pretežne rabe prostora, zlasti:
– kmetijskih zemljišč in gozdov,
– površinskih voda,
– izkoriščanja mineralnih surovin oziroma rudarstva,
– poselitve, ki vključujejo območja za stanovanja, proizvodnjo, posebna in mešana območja, območja družbene javne infrastrukture, območja gospodarske javne infrastrukture ter območja zelenih površin,
– obrambe ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami in
– ostalih rab.
(2) V zasnovi namenske rabe prostora se prikaže tudi okvirna območja namenjena javnemu dobru.

(1) Za posamezna prostorsko in funkcionalno zaokrožena območja se pripravijo usmeritve in pogoji prostorskega urejanja v krajini, vključno z usmeritvami za njihovo preurejanje, obnavljanje oziroma sanacijo.
(2) Usmeritve in pogoji za urejanje prostora, ki se nanašajo na razvoj posamezne dejavnosti oziroma rabe, določajo prostorske pogoje za načrtovanje dejavnosti v prostoru ter zagotavljanje kakovosti naravnega in bivanjskega okolja, varstva naravnih virov, ohranjanja naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti, varstva kulturne dediščine v krajini ter ohranjanja in vzpostavljanja značilnosti, ki so pomembne za prepoznavnost krajine.
(3) V usmeritvah za sanacijo degradiranih območij se okvirno določi način sanacije v skladu z namensko rabo in ukrepi za izboljšanje stanja okolja.

(1) Urbanistična in krajinska zasnova se ne smeta prekrivati.
(2) Usmeritve iz urbanistične zasnove oziroma iz krajinske zasnove so neposredna podlaga za pripravo prostorskega reda občine oziroma občinskega lokacijskega načrta.
(3) Kadar se urbanistične oziroma krajinske zasnove izdelajo kot dopolnitve prostorske strategije, se mora veljavni prostorski red občine spremeniti oziroma dopolniti z usmeritvami za podrobnejše prostorsko načrtovanje območij in s tem povezano določanje meril in pogojev za urejanje prostora, kot izhajajo iz urbanistične oziroma krajinske zasnove.

(1) V prostorski strategiji se za celoto ali za posamezna območja določijo ukrepi občine in posameznih nosilcev urejanja prostora, potrebni za njeno izvajanje, zlasti kot:
– opredelitve v zvezi z uresničevanjem prioritet in usmeritev za dosego ciljev prostorskega razvoja občine določenih z zasnovo razmestitve dejavnosti v prostoru;
– programi in projekti za urejanje krajine in za razvoj in urejanje naselij ter drugih prostorskih ureditev;
– posamezni prostorski ukrepi;
– ukrepi v zvezi z opremljanjem in urejanjem zemljišč za gradnjo;
– ukrepi za stalno spremljanje stanja v prostoru s poročilom o spremljanju stanja na področju urejanja prostora.
(2) Kadar prostorska strategija vsebuje urbanistične oziroma krajinske zasnove, se ukrepi iz prejšnjega odstavka za njuno izvajanje določijo posebej.

(1) Prostorska strategija je sestavljena iz besedila in kartografskega dela. Sestavni del prostorske strategije so tudi urbanistične in krajinske zasnove.
(2) Prostorska strategija se izdela v digitalni obliki. Arhiviranje in vpogled se zagotavljata v digitalni in analogni obliki, ki morata biti med seboj skladni. V primeru neskladnosti velja analogna oblika določena v tretjem odstavku tega člena.
(3) Analogna oblika prostorske strategije mora biti pripravljena tako, da sta besedilo in kartografski del prostorske strategije pripravljena tako, da sta skupaj vložena v ustrezno mapo, opremljeno z naslovnico, notranjim naslovnim listom, kazalom, besedilom in kartami oziroma grafičnimi načrti. Gradivo mora biti v vezani obliki tako, da posameznih strani ni mogoče niti odvzemati niti dodajati. Vse strani v mapi morajo biti oštevilčene. Gradivo mora biti zloženo na format SIST ISO.
(4) Naslovnica mora vsebovati naziv prostorskega akta in ime občine.
(5) Notranji naslovni list vsebuje:
– naziv prostorskega akta,
– podatke o datumu sprejemu akta na občinskem svetu,
– podatke o objavi akta v uradnem glasilu,
– žig občine in podpis župan(je)a,
– žig in podpis pooblaščenega prostorskega načrtovalca oziroma načrtovalcev,
– številko in datum sklepa ministra, pristojnega za prostor o potrditvi strategije.
(6) Kazalo vsebuje tudi številčne oznake strani, na katerih se nahaja posamezna vsebina prostorskega akta, poleg tega pa še:
– pregled vsebine besedila prostorske strategije,
– pregled vsebine kartografskega dela prostorske strategije,
– pregled vsebine urbanistične zasnove (ločeno za besedilo in kartografski del),
– pregled vsebine krajinske zasnove (ločeno za besedilo in kartografski del).
(7) Vsaka karta oziroma grafični načrt mora biti opremljen z naslovom, legendo prikazanih sestavin ter oznako merila in grafičnim prikazom merila. Legenda je lahko na samostojnem listu.

(1) Besedilo prostorske strategije vsebuje naslednja poglavja:
1. Strategija prostorskega razvoja občine:
– uvodne določbe,
– izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine,
– zasnova razmestitve dejavnosti v prostoru s prioritetami in usmeritvami za dosego ciljev prostorskega razvoja občine,
– zasnova posameznih sistemov lokalnega pomena v prostoru (zasnova poselitve, zasnova komunalne infrastrukture, zasnova krajine),
– ukrepi za izvajanje prostorske strategije.
2. Urbanistične zasnove:
– uvodne določbe,
– zasnova razporeditve dejavnosti v prostoru,
– koncept prenove in koncept širitve,
– zasnova namenske rabe površin,
– zasnova infrastrukturnih sistemov,
– zasnova ureditve zelenih in športno rekreativnih površin,
– zasnova prostorskih ureditev v zvezi z varstvom pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– usmeritve za urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje naselja ter ohranjanje arhitekturne identitete,
– zasnova prostorskih ureditev, pomembnih za urejanje prostora v naselju,
– usmeritve za varstvo okolja, ohranjanje narave in kulturne dediščine,
– ukrepi za izvajanje urbanistične zasnove.
3. Krajinske zasnove:
– uvodne določbe,
– usmeritve za razvoj dejavnosti in njihovo prostorsko organizacijo,
– zasnova namenske rabe prostora,
– usmeritve in pogoji za urejanje prostora,
– ukrepi za izvajanje krajinske zasnove.
(2) Sestavni del besedila so lahko tudi shematični prikazi, tabele, grafi in drugi načini prikazov vsebine iz prejšnjega odstavka.
(3) Besedilo prostorske strategije se pripravi v digitalni obliki, zapisano v datotekah na ustreznih nosilcih digitalnih podatkov.
(4) Ministrstvo, pristojno za prostor v 30 dneh po sprejemu tega pravilnika na svoji spletni strani objavi formate in oblike datotek ter vhodno izhodne formate datotek za izmenjavo podatkov med nosilci urejanja prostora in sistemom zbirk prostorskih podatkov in drugimi evidencami.

(1) Kartografski del prostorske strategije se prikaže na državnih kartah, in vsebuje:
– zasnovo razmestitve dejavnosti v prostoru s prikazom na kartah v publikacijskem merilu;
– zasnove posameznih prostorskih sistemov lokalnega pomena na kartah praviloma v merilu 1:50 000 ali podrobnejšem.
(2) Vsebine urbanistične in krajinske zasnove se prikažejo praviloma na kartah, ki ustrezajo najmanj natančnosti merila 1:10 000.
(3) Kadar posamezne zasnove ni mogoče prikazati na enem listu, se pred kartografskim delom vloži pregledni list razdelitve kart na liste. Na preglednem listu razdelitve grafičnih načrtov se uporablja uradna razdelitev teh listov in njihova označba, vključno z navedbo njihovih zaporednih številk.

(1) Vsa kartografska gradiva, povezana s prostorsko strategijo in prostorska strategija sama, se izdelajo kot digitalni prostorski podatki v vektorskem tipu s pripadajočimi opisnimi podatki, pri čemer je potrebno upoštevati pravila, ki veljajo za vzpostavitev prostorskih informacijskih sistemov.
(2) Digitalni prostorski podatki se vodijo s topološko pravilnimi poligoni, s topološko pravilnimi in usmerjenimi linijami ali s točkami.
(3) Formati podatkov za digitalni grafični izris morajo biti povezljivi s formati digitalnih geodetskih podatkov. Pri zajemu digitalnih prostorskih podatkov je potrebno upoštevati natančnost predpisanih geodetskih podatkov.
(4) Za grafične prikaze zasnov namenske rabe površin iz urbanističnih zasnov oziroma zasnov namenske rabe prostora iz krajinskih zasnov se smiselno uporabljajo enotni grafični znaki za prikazovanje območij namenske rabe prostora ter območij varovanj in omejitev, ki veljajo za prostorski red občine.

Obvezne priloge k prostorski strategiji so:
– povzetek za javnost, ki vsebuje kratek opis rešitev in ustrezne grafične prikaze, praviloma v merilu publikacijskih kart;
– obrazložitev in utemeljitev prostorske strategije, pri čemer obrazložitev vsebuje predvsem pojasnila v zvezi z razlogi za pripravo prostorske strategije, utemeljitev prostorske strategije pa predvsem utemeljitev izhodišč in predlaganih vsebinskih rešitev na podlagi izdelanih strokovnih podlag;
– obrazložitev in utemeljitev urbanistične zasnove, pri čemer obrazložitev vsebuje namen, razloge za pripravo urbanistične zasnove; utemeljitev vsebuje kratek opis rešitev ter prikaz vseh variantnih rešitev po posameznih funkcionalnih enotah z obrazložitvijo odločitve o izbrani rešitvi;
– obrazložitev in utemeljitev krajinske zasnove, pri čemer obrazložitev vsebuje namen, razloge za pripravo krajinske zasnove; utemeljitev vsebuje kratek opis rešitev zasnove organizacije dejavnosti v prostoru in zasnove namenske rabe prostora ter drugih sestavin krajinske zasnove;
– strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve;
– seznam sektorskih aktov in predpisov, ki so bili upoštevani pri pripravi prostorske strategije;
– smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora ter morebitne utemeljitve oziroma mnenja drugih strokovnih institucij;
– spis postopka priprave in sprejemanja prostorske strategije.

(1) Prostorska strategija se hrani v analogni ali digitalni obliki in je na vpogled na občini. Po en izvod mora občina posredovati tudi krajevno pristojni upravni enoti in inšpekcijskim službam ter ministrstvu, pristojnem za prostor, ki ga hrani kot arhivski izvod.
(2) Ministrstvo, pristojno za prostor vključi digitalno obliko prostorske strategije v zbirko pravnih režimov kot sestavni del zbirk prostorskih podatkov. Dostop do digitalne oblike prostorske strategije je zagotovljen v skladu s pravili in pogoji, ki veljajo za zbirko pravnih režimov.

Pripravljavec prostorske strategije (v nadaljnjem besedilu: pripravljavec) je odgovoren za zakonitost in popolnost postopka priprave prostorske strategije, pri čemer zlasti:
– izdela projektno nalogo za pripravo prostorske strategije,
– pripravi program priprave,
– poskrbi, da so o pripravi prostorske strategije obveščene sosednje občine oziroma tiste občine, ki jih zadevajo predvidene prostorske ureditve,
– organizira izdelavo ustreznih analiz in strokovnih podlag za prostorsko strategijo,
– organizira in vodi prostorsko konferenco ter javne razgrnitve in javne obravnave predloga prostorske strategije in zavzame stališča do pripomb in predlogov,
– pridobi smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora določenih s programom priprave,
– usklajuje delo nosilcev urejanja prostora in drugih udeležencev, ki sodelujejo pri pripravi prostorske strategije,
– zagotovi pripravo in uskladi predlog prostorske strategije,
– predloži predlog prostorske strategije v obravnavo občinskemu svetu,
– pošlje sprejeto prostorsko strategijo v potrditev ministru, pristojnemu za prostor ter poskrbi za njeno uskladitev z zahtevami ministra, pristojnega za prostor,
– vodi spis postopka o pripravi in sprejemanju prostorske strategije.

(1) Strokovne podlage za pripravo prostorske strategije morajo biti izdelane celovito na podlagi razpoložljivih podatkov iz uradnih evidenc nosilcev urejanja prostora, razvojnih potreb in zahtev iz predpisov, programov in načrtov s področij varstva okolja, ohranjanja narave, varstva naravnih virov in varstva kulturne dediščine, predpisanih geodetskih podatkov ter drugih podatkov in razpoložljivih prostorskih, okoljskih, družbenih in gospodarskih analiz. Z njimi se analizira stanje, ugotovijo in izpostavijo problemi in na tej podlagi pripravijo osnove za odločitve v prostorski strategiji.
(2) Strokovne podlage je treba v postopku priprave prostorske strategije izdelati do tiste stopnje natančnosti, ki omogoča odločitve na strateškem nivoju. Zaradi zagotavljanja gospodarnosti dela in stroškov se pri izdelavi strokovnih podlag upošteva tudi strokovne podlage, študije, elaborate raziskave in drugo strokovno oziroma ekspertno gradivo, izdelano za obravnavano območje.
(3) Strokovne podlage za pripravo prostorske strategije zagotovi pripravljavec sam (v nadaljnjem besedilu: strokovne podlage pripravljavca), na njegovo zahtevo pa mu jih posredujejo tudi nosilci urejanja prostora (v nadaljnjem besedilu: strokovne podlage nosilcev urejanja prostora).

(1) Strokovne podlage pripravljavca vsebujejo:
– analize in
– strokovne rešitve.
(2) Analize vsebujejo zlasti:
– analizo stanja v prostoru, ki vsebuje analizo fizičnega stanja prostorskih struktur, analizo pravnega stanja iz predpisov urejanja prostora in varstva okolja ter analizo trga zemljišč;
– analizo teženj prostorskega razvoja občine, identifikacijo problemov in potreb;
– analizo razvojnih pobud iz javnega in zasebnega sektorja;
– analizo razvojnih potreb in možnosti dejavnosti v prostoru, iz katere so razvidne različne možnosti prostorskega razvoja (analiza privlačnosti);
– analizo ranljivosti prostora, iz katere so razvidni vplivi posameznih dejavnosti na naravo, vključno z biotsko raznovrstnostjo in naravnimi vrednotami, na bivanjsko okolje ter kulturno dediščino, na naravne vire, vključno z vplivi na potenciale za razvoj kmetijstva, gozdarstva, vodnega gospodarstva, rekreacije in turizma in drugih naravnih virov ter na potenciale za regionalni in urbani razvoj z namenom, da se optimira prostorski položaj načrtovanih dejavnosti.
(3) Izdelajo se lahko tudi druge analize prostora, za katere se v postopku priprave prostorske strategije ugotovi, da so pomembne za odločitve o prostorskem razvoju občine.
(4) Na podlagi različnih razvojnih možnosti in analize ranljivosti se opravi vrednotenje in predlog izbire najustreznejših strokovnih rešitev. Izbrani predlog strokovne rešitve se podrobneje strokovno obdela v predlogu prostorske strategije.
(5) Za izdelavo urbanistične in krajinske zasnove se lahko izdelajo podrobnejše strokovne podlage, kadar tako določa program priprave prostorske strategije, oziroma se pri obravnavi problematike to izkaže kot potrebno.

(1) Posamezni nosilec urejanja prostora v skladu s programom priprave prostorske strategije pripravljavcu na njegovo zahtevo predloži strokovne podlage s svojega področja, pri čemer mora upoštevati raven podrobnosti obravnavane problematike.
(2) Strokovne podlage nosilcev urejanja prostora, s katerimi razpolagajo, so predvsem:
– podatki in analize stanja in teženj prostorskega razvoja dejavnosti,
– predlogi morebitnih razvojnih potreb ali prostorskih ureditev s področja dejavnosti nosilca urejanja prostora, vključno z njihovimi operativnimi programi in
– drugi pogoji in omejitve za razvoj dejavnosti v prostoru.

(1) Pripravljavec zagotovi pripravo urbanistične zasnove na osnovi strokovnih podlag pripravljenih za prostorsko strategijo, ki se ustrezno dopolnijo. Za posamezno naselje oziroma skupino naselij se izdelajo dodatne analize glede:
1. demografskih in socialnih razmer;
2. dejanske rabe površin in obstoječe organizacije dejavnosti;
3. namenske rabe površin, kakor je določena v veljavnih prostorskih aktih;
4. notranje strukture naselij glede:
– vzorca grajenih struktur naselja,
– izkoriščenosti zemljišč,
– pozidanosti s prikazom ustrezno izrabljenih, degradiranih, ekstenzivno izrabljenih in nezazidanih zemljišč,
– sistema zelenih površin naselja;
5. gostote poselitve;
6. značilnosti prometne mreže in omrežja zvez;
7. možnosti prenove degradiranih površin in intenziviranja ekstenzivno izrabljenih zemljišč;
8. ohranjenosti kulturne dediščine, arhitekturne identitete naselja in zaznavanja kakovosti prostorske podobe ali skupine naselij;
9. privlačnosti prostora, vključno s prostorskimi možnostmi širitve naselja z vidika navezav na obstoječo gospodarsko in družbeno infrastrukturo ter dejavnosti v prostoru;
10. ranljivosti obstoječih in potencialnih kakovosti prostora ter ustreznosti prostora z vidika predvidenih prostorskih ureditev z upoštevanjem varstvenih in razvojnih zahtev.
11. ustreznosti prostora, ki vključuje variantne rešitve z upoštevanjem varstvenih in razvojnih zahtev.
(2) Pripravljavec zagotovi pripravo krajinske zasnove na osnovi strokovnih podlag, pripravljenih za prostorsko strategijo, ki se ustrezno dopolnijo z analizo:
– stanja v prostoru, ki vključuje predvsem podatke o reliefu, površinskem pokrovu in dejanski rabi tal, vključno s poselitvijo, celinskih in podzemnih vodah, tleh, lahko pa tudi podatki o klimi, posebnih geoloških pojavih, posebnih geomorfoloških pojavih, habitatnih tipih in drugih za načrtovanje prostora pomembnih podatkih;
– podatkov pomembnih za presojo stanja okolja;
– razvoja krajine z opisom procesov in zakonitosti prostora ter razvojnih teženj;
– morfoloških in tipoloških lastnosti, značilnosti, ki so pomembne za prepoznavnost krajine ter ekološko pomembnih sestavin v krajini;
– degradacij v prostoru z vidika njihovih vplivov na sestavine okolja in druge dejavnosti;
– območij biotske raznovrstnosti in naravnih vrednot;
– območij varstva kulturne dediščine;
– varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, predvsem pa z analizo ogroženih območij zaradi škodljivega delovanja voda, potresov, območij, ogroženih zaradi posebnih ustvarjenih pogojev, območij, ogroženih zaradi neugodnih vremenskih pojavov;
– privlačnosti prostora, vključno z degradiranimi območji, za razvoj dejavnosti;
– ranljivosti obstoječih in potencialnih kakovosti prostora ter
– ustreznosti prostora, ki vključuje variantne rešitve z upoštevanjem varstvenih in razvojnih zahtev.
(3) Analize privlačnosti, ranljivosti in ustreznosti se izdelajo v skladu s prostorskim redom Slovenije.
(4) Strokovne podlage lahko zajemajo ob analizah, navedenih v prvem in drugem odstavku tega člena, tudi druge analize, ki so potrebne glede na posebnosti ureditvenega območja oziroma predvidenih prostorskih ureditev.

(1) V postopku priprave urbanistične in krajinske zasnove se strokovne rešitve za celotno območje ali njegove dele, kjer je izraženih več nasprotnih interesov za načrtovanje prostorskih ureditev, lahko pridobi z variantnimi rešitvami.
(2) Za urbanistično zasnovo se variantne rešitve praviloma pripravijo za območja širitve naselja in za območja prenove.
(3) Variantne rešitve se vrednotijo in medsebojno primerjajo v skladu s prostorskim redom Slovenije.
(4) Na podlagi primerjave variantnih rešitev pripravljavec v prostorski akt vključi najustreznejšo variantno rešitev ali najustreznejšo kombinacijo vseh variant.
(5) O posameznih variantnih rešitvah, njihovem vrednotenju in izboru variantne rešitve pripravi pripravljavec strokovno obrazložitev, ki jo predstavi na javni razgrnitvi.

(1) Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati navodilo o vsebini in metodologiji izdelave strokovnih podlag in prostorskih sestavin planskih aktov občin (Uradni list SRS, št. 20/85 in Uradni list RS, št. 110/02 – ZUreP-1 in 20/03).
(2) Za spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin planskih aktov občin se navodilo o vsebini in metodologiji izdelave strokovnih podlag in prostorskih sestavin planskih aktov občin (Uradni list SRS, št. 20/85 in Uradni list RS, št. 110/02 – ZUreP-1 in 20/03) uporablja do uveljavitve strategije prostorskega razvoja Slovenije.

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.