Na podlagi 7. in 26. člena zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93), 5. člena odloka o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Ribnica, (Uradni list RS, št. 68/01, 88/02) in 16. člena statuta Občine Ribnica (Uradni list RS, št. 37/00, 58/03) je Občinski svet občine Ribnica na 8. redni seji 5. februarja 2004 sprejel
T E H N I Č N I P R A V I L N I K
o javnem vodovodu na območju Občine Ribnica
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem pravilnikom se ureja tehnična izvedba in uporaba javnih vodovodov na območju Občine Ribnica.
2. člen
Pravilnik je obvezen za vse udeležence pri projektiranju, gradnji, komunalnem opremljanju in v upravnem postopku, za javno podjetje Hydrovod d.o.o. (v nadaljevanju: upravljavec) in uporabnike javnih vodovodov.
3. člen
Javni vodovod (v nadaljevanju: vodovod) je sklop medsebojno funkcionalno povezanih naprav, objektov in cevovodov, ki služijo za oskrbo prebivalstva s pitno vodo (v nadaljevanju: voda) in s katerimi upravlja in gospodari upravljavec.
4. člen
Naprave in objekti vodovoda so:
– zajetja,
– vodnjaki (vrtine),
– črpališča,
– čistilne naprave,
– cevovodi,
– prečrpališča,
– vodohrani (zbiralniki pitne vode),
– objekti in naprave za zniževanje tlaka,
– vodovodno omrežje,
– omrežje za gašenje požara – hidrantna mreža,
– drugi manjši objekti, ki služijo za pravilno in nemoteno obratovanje cevovodov in jih, glede na njihovo funkcijo, štejemo kot njihov sestavni del.
5. člen
Vaški vodovod je samostojni vodovod s samostojnim vodnim virom, ki ni v upravljanju upravljavca.
6. člen
Vodovod za tehnološko vodo ali tehnološki vodovod je sklop medsebojno funkcionalno povezanih naprav, objektov in cevovodov, ki služijo izključno za dobavo, pripravo in oskrbo s tehnološko vodo. Vodovod za tehnološko vodo ne sme biti fizično povezan z javnim vodovodom.
II. DEFINICIJE POJMOV
7. člen
V tem pravilniku uporabljeni izrazi in pojmi imajo naslednji pomen:
– zajetje = objekt za zajemanje vode,
– vodnjak = objekt za zajemanje vode,
– črpališče = objekt, v katerem so nameščene črpalke za črpanje vode,
– prečrpališče = isto kot črpališče, s funkcijo prečrpavanja vode v višje ležeči vodohran,
– čistilna naprava = objekt za čiščenje in razkuževanje vode,
– vodohran ali vodni zbiralnik = objekt za hranjenje vode,
– raztežilnik ali razbremenilnik = objekt za znižanje tlaka vode v cevovodu,
– reducirna postaja = objekt, v katerem je nameščen reducirni ventil in služi za znižanje tlaka,
– cevovod = objekt za transport vode,
– vodovodno omrežje = sistem cevovodov, ki ga delimo na magistralno, primarno ter sekundarno omrežje,
– magistralno omrežje in naprave:
– cevovodi in objekti, ki oskrbujejo z vodo več občin ali regij,
– tranzitni cevovodi in objekti od zajetja do primarnega omrežja,
– primarno omrežje in naprave:
– cevovodi in objekti med magistralnim in sekundarnim omrežjem, oziroma cevovodi in objekti od zajetja do sekundarnega omrežja,
– cevovodi in objekti za večje naselje, med več naselji ter med večjimi stanovanjskimi ali drugimi območji,
– sekundarno omrežje in naprave:
– cevovodi in objekti, ki služijo za neposredno priključevanje porabnikov na posameznem stanovanjskem ali drugem območju ali za požarno varstveno funkcijo,
– zračnik = element za odzračevanje cevovoda,
– blatnik = element za praznjenje in čiščenje cevovoda,
– priključek = spojni vod od vodovodnega omrežja do vodomera,
– jašek = betonski objekt na cevovodu (običajno služi za namestitev zasunov in zračnikov),
– vodomerni jašek = jašek, v katerem je nameščen vodomer,
– vodomer = naprava za merjenje količine porabljene vode,
– zasun = zaporni element na cevovodu,
– hidrant = element v vodovodni mreži, ki služi za odvzem vode iz vodovodne mreže pri gašenju požara (razlikujemo podzemne in nadzemne hidrante),
– porabnik = odjemalec vode iz vodovoda.
III. PROJEKTIRANJE IN GRADNJA VODOVODA
8. člen
Pri načrtovanju vodovoda je potrebno, poleg drugih predpisov, ki urejajo tovrstno gradnjo, upoštevati tudi določila tega pravilnika ter soglasja in smernice, ki jih opredeli upravljavec.
a) Dimenzije cevovodov in vrste cevi
9. člen
Pri gradnji vodovoda se smejo uporabljati cevi iz naslednjih materialov:
1. litoželezne cevi iz modularne litine (duktil)
2. cevi iz polietilena visoke gostote – PE HD
3. jeklene cevi.
Vse vrste cevi morajo po kvaliteti odgovarjati veljavnim standardom.
10. člen
Cevi PE HD se uporabljajo samo v naslednjih primerih:
– za izvedbo priključkov in za sekundarno omrežje
– na terenih z nestabilno nosilnostjo tal
– za vgradnjo v zaščitno cev
– v drugih primerih, kjer iz tehničnih razlogov ni možna uporaba cevi iz drugih materialov.
Največji dovoljen premer PE HD cevi je 110 mm. Za večje premere je potrebno pridobiti soglasje upravljavca.
11. člen
Jeklene cevi se uporabljajo za gradnjo cevovodov izključno na območjih, kjer zaradi zahtevnosti gradnje ni možna uporaba drugih cevi.
12. člen
Jeklene cevi morajo biti pred vgradnjo antikorozijsko zaščitene. Antikorozijska zaščita jeklenih cevi mora biti izvedena z bitumenskim ali drugim ustreznim premazom in povita z zaščitnim trakom na svetlo očiščeno in minizirano podlago. Cev mora biti čiščena s peskanjem ali drugimi mehanskimi pripomočki. Čiščenje cevi s kemijskimi sredstvi ni dopustno.
Na mestih, kjer se pojavljajo blodeči tokovi, mora biti jekleni cevovod tudi katodno zaščiten.
b) Globine
13. člen
Za polaganje cevovoda mora biti globina jarka taka, da bo nad temenom cevi najmanj 1 m zasipa. Maksimalna globina cevovoda sme znašati 2,5 m od temena cevi, vendar samo v izjemnih primerih in ob soglasju upravljavca.
14. člen
Širina dna jarka za polaganje cevovoda mora znašati najmanj 50 cm, oziroma DN + 40 cm.
15. člen
Dno jarka za polaganje cevovodov mora biti skopano po dani niveleti s točnostjo ( 3 cm.
V jarku, izkopanem v terenu IV. in V. kategorije in v mešanem terenu III. in IV. kategorije, je za polaganje cevovoda treba obvezno pripraviti posteljico iz sipkega materiala v minimalni debelini 10 cm.
Plastične cevi (PE HD cevi) se smejo polagati samo na posteljico iz peska granulacije 0-8 mm.
16. člen
Zasip cevovoda v višini prvih 30 cm nad temenom cevi se sme opraviti izključno s sipkim materialom. Zasip plastičnih cevi se izvaja s peskom, granulacije 0-8 mm.
17. člen
Kadar se ob cevovodu za potrebe upravljavca polaga električni kabel, mora biti ta položen na posteljico v desnem kotu jarka, gledano v smeri toka vode. Kabel mora biti položen na posteljico in v osnovnem zasipu zasut enako kot plastične cevi.
c) Odmiki
18. člen
Cevovod mora biti projektiran in položen tako, da je na vsakem mestu možen dostop z ustrezno mehanizacijo za potrebe vzdrževanja.
19. člen
Odmik objektov od cevovoda mora znašati najmanj:
– čisti objekti in oporni zidovi: 3 m,
– greznice, drugi nečisti objekti in deponije z odpadnim in škodljivim materialom: 5 m,
– posamezna drevesa (drevored): 2 m,
– drogovi (električni in PTT): 1 m.
Navedene zahteve ne veljajo za obnovo obstoječega omrežja, kjer teh zahtev ni mogoče izpolniti.
20. člen
Komunalni vodi morajo biti po horizontali od cevovoda odmaknjeni minimalno:
– kanalizacija (fekalna ali mešana), ki poteka na manjši ali enaki globini kot cevovod: 3 m,
– meteorna kanalizacija, ki poteka na manjši ali enaki globini kot cevovod: 1,5 m
– plinovod: 1 m,
– energetski kabli, telekomunikacijski kabli in kabli javne razsvetljave, ki potekajo na manjši ali enaki globini kot cevovod: 1 m, oziroma 0,5 m, če so položeni v kineti,
– toplovod v kineti, ki poteka na manjši ali enaki globini kot cevovod: 1 m,
– vsi komunalni vodi, ki potekajo v večji globini kot cevovod: 1 m.
Pri minimalnih odmikih 0,5 m mora biti vodovod položen tako, da je možen neoviran dostop z ene strani.
21. člen
Kolikor, zaradi terenskih razmer, ni možno zagotoviti minimalnih odmikov iz predhodnih členov, mora izdelovalec projekta v sodelovanju z razvojno službo upravljavca določiti način izvedbe in vzdrževanja.
d) Križanja
22. člen
Za vsako križanje cevovoda s komunalnimi vodi, prometnicami in vodotoki je potrebno pridobiti soglasje upravljavca obstoječega komunalnega voda.
23. člen
Križanja cevovodov s komunalnimi vodi morajo potekati čimbolj pravokotno.
Kot križanja ne sme biti manjši od 45 stopinj.
24. člen
Pri križanju cevovoda z železnico mora cevovod potekati v zaščitni cevi ne glede na material, iz katerega so cevi.
25. člen
Pri križanju cevovoda s prometnico mora biti ta del cevovoda izveden v zaščitni cevi ali pa zgrajen iz jeklenih ali litoželeznih cevi iz modularne litine.
Vodovodna cev se obvezno položi v zaščitno cev tudi tam, kjer je potrebno doseči toplotno zaščito, omogočiti vzdrževanje, zavarovati objekte pred iztokom vode ali prestreči mehanske obremenitve, kjer teren ne dopušča enakega pogrezanja cevi in podobno.
26. člen
Minimalni vertikalni odmiki pri križanju cevovoda s komunalnimi inštalacijami morajo biti:
1. če poteka cevovod nad
– kanalizacijo 0,6 m
– toplovodno kineto 0,4 m
– plinovodom 0,4 m
– energetskim in telekomunikacijskim kablom
in kablom javne razsvetljave 0,3 m
2. če poteka cevovod pod
– kanalizacijo (izjemoma) 0,6 m
– toplovodno kineto 0,6 m
– plinovodom 0,6 m
– energetskim in telekomunikacijskim kablom
in kablom javne razsvetljave 0,3 m.
Kot minimalni odmik se šteje najkrajša razdalja med obodoma cevi kanalizacije in cevovoda oziroma stene kinete in cevovoda oziroma na obodu (zaščiti) kabla do oboda cevovoda.
27. člen
Cevovod ne sme potekati pod fekalno kanalizacijo. Kolikor tega pogoja ni mogoče izpolniti, mora biti križanje s fekalno kanalizacijo v projektu posebej obdelano v soglasju z upravljavcem.
Če poteka cevovod pod kanalizacijo v terenu z visoko talno vodo, mora biti zagotovljena vodotesna izvedba kanalizacije z možnostjo kontrole.
e) Vgradnja merilno regulacijske opreme, armatur, fazonov in spojnih elementov
28. člen
V vodnjake, črpališča, rezervoarje in pomembna hidravlična vozlišča mora biti vgrajena ustrezna merilno regulacijska oprema. Vrsto in tip ter mesto vgradnje le-te določi projektant v soglasju z upravljavcem.
29. člen
V vodovodno omrežje se smejo vgrajevati samo taki fazonski kosi in armature, ki odgovarjajo veljavnim standardom.
Kolikor je, zaradi dejanskih razmer na terenu, nujna vgradnja nestandardnega fazonskega kosa, se ta izdela iz jeklene cevi, ki mora odgovarjati min. tlaku 16 barov. Fazonski kos mora biti antikorozijsko zaščiten.
30. člen
Vijaki, vrata, ograje, stopnice in drugi ključavničarski izdelki, ki se vgrajujejo v vodovodne objekte, morajo biti zaščiteni proti koroziji z vročim cinkanjem ali izdelani iz nerjavečih materialov.
31. člen
Zasuni morajo biti obvezno vgrajeni na vsakem odcepu iz primarnega ali sekundarnega cevovoda, pred in za zaščito pod železnico, na priključku za hidrant na primarnem cevovodu, pred zračnikom, blatnikom in na vsakih 500–800 m razdalje na primarnem cevovodu.
32. člen
Zasuni se smejo v omrežje vgrajevati tako, da so na eni strani spojeni z gibljivim spojem.
Gibljivi spoj mora biti načeloma za zasunom, gledano v smeri toka vode. Pri vgradnji zasuna je treba upoštevati težo zasuna in nosilnost cevi.
33. člen
Litoželezne cestne kape se morajo obvezno podbetonirati. Betonske plošče pod cestno kapo morajo biti take velikosti, da glede na nosilnost terena prenašajo obtežbo kape brez pogrezanja.
f) Jaški
34. člen
V omrežje se vgrajujejo betonski jaški za vgradnjo armatur in merilno regulacijske opreme. Minimalna velikost jaškov mora biti:
– po višini 170 cm,
– po dolžini = vsota dolžine vseh vgrajenih elementov + 40 cm, vendar najmanj 120 cm na cevovodih do ( 150 mm, 150 cm na cevovodih do ( 250 mm in 180 cm na cevovodih do ( 600 mm,
– po širini = vsota dolžin vseh vgrajenih elementov na odcepu + ½ najširšega vgrajenega elementa v osi cevovoda + 80 cm, vendar najmanj 120 cm na cevovodih do ( 150 mm, 150 cm na cevovodih do ( 250 mm in 180 cm na cevovodih do ( 600 mm,
– nad ploščo jaška mora biti minimalno 30 cm zasipa,
– dno jaška mora biti iz gramoznih krogel ( 10-50 mm v debelini plasti minimalno 20 cm ali z betoniranim dnom s poglobitvijo za črpanje vode,
– velikost vstopne odprtine mora biti min. dim. 60 x 60 cm. Locirana mora biti v kotu jaška. Vstopna odprtina se mora zapirati s standardnim litoželeznim pokrovom. Teža pokrova mora odgovarjati prometni obremenitvi,
– jašek, v katerem so vgrajeni fazonski elementi, težji kot 150 kg, mora imeti tudi montažno odprtino minimalne velikosti 80 x 80 cm neposredno nad elementom,
– montažna odprtina se mora zapirati z litoželeznim pokrovom. Teža pokrova mora odgovarjati prometni obremenitvi. Kjer tipizirana velikost montažne odprtine ne zadošča, se izjemoma izvede plošča jaška iz armirano betonskih lamel, ki jih je možno odstraniti,
– vstop v jašek mora biti opremljen z lestvijo. Nosilna drogova lestev morata biti iz cevi ( 40 mm, nastopne prečke ( 18 mm v razmaku 300 mm. Lestev mora biti pritrjena na steno jaška.
35. člen
Jaški v terenih s talno vodo morajo biti vodotesni. Vrh vstopne (montažne) odprtine mora biti obvezno nad visokim nivojem poplavne vode. Dno jaška mora imeti poglobitev za črpanje vode.
36. člen
Vodomerni jaški so obdelani v poglavju IV/c.
g) Hidranti
37. člen
Hidranti se vgrajujejo v vodovodno omrežje v naselju na razdaljo 80-150 m. Minimalni premer cevovoda, na katerega se priključuje hidrante, je ( 100 mm. Pri projektiranju gradnje hidrantnega omrežja je potrebno upoštevati veljavni predpis o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov.
38. člen
Hidranti so podzemni in nadzemni. Nadzemni hidranti se vgradijo povsod, kjer ne ovirajo prometa in funkcionalnosti zemljišča.
39. člen
Hidrant, vgrajen na primarni vodovodni mreži, mora imeti na priključku zasun.
40. člen
Hidrant se sme zasipati le z gramoznim materialom. Vrh glave podzemnega hidranta mora biti 10-20 cm pod niveleto terena.
41. člen
Hidrantne kape pri podzemnih hidrantih morajo biti podbetonirane. Velikost betonske plošče pod hidrantno kapo mora biti tako velika, da, glede na nosilnost terena, prenaša obtežbo kape brez pogrezanja. Podbetoniran mora biti tudi N kos, na katerega je montiran hidrant.
h) Preizkušanje cevovoda
42. člen
Tlačni preizkus je časovno in tehnološko točno določen postopek, s katerim se preverja vodotesnost in kakovost zgrajenega cevovoda.
Tlačni preizkus se mora opraviti na vsakem novo zgrajenem cevovodu. O uspešno opravljenem tlačnem preizkusu se napiše zapisnik, ki ga morata podpisati nadzorni organ in vodja gradbišča.
Zapisnik je sestavni del investicijsko tehnične dokumentacije.
43. člen
Tlačni preizkus vseh vrst cevi se izvaja točno po navodilih proizvajalca. Tlačni preizkus cevovoda iz jeklenih cevi se izvede na dvakratni delovni tlak, vendar ne manj kot 15 barov. Tlačni preizkus mora trajati min. 2 uri oziroma 60 min/100 m cevovoda.
44. člen
Klorni šok je preizkus, s katerim se ugotovi, ali je vodovod sposoben prenašati zdravo pitno vodo. Preizkus izvede pooblaščena organizacija in o preizkusu izda ustrezen dokument. Klorni šok se mora opraviti na vsakem novozgrajenem vodovodu.
i) Vodohran
45. člen
Vodohran mora biti grajen iz trdih in higieničnih gradbenih materialov, in sicer:
– armaturna komora iz opeke in betona,
– vodna celica iz nepropustnega armiranega betona, uglajena do črnega sijaja.
Notranja površina vodne celice mora biti premazana z atestiranim higienskim vodotesnim premazom, tla in stene prostora nad armaturno komoro pa morajo biti obložene s keramičnimi ploščicami. V stene vodohrana se sme vgrajevati le litoželezne fazonske kose, ki morajo biti zabetonirani neposredno ob betoniranju stene.
Dotočna cev mora biti opremljena s plovcem.
Vodohran mora biti ograjen z ograjo višine 2 m iz AB ali kovinskih stebričkov ter aluminijevega žičnega prediva. Ograja mora biti oddaljena od vnožja nasipa najmanj 100 cm.
46. člen
Vodotesnost vodne celice je potrebno dokazati z izvedenim tlačni preizkusom, ki mora trajati najmanj 24 ur, nivo vode pa se ne sme zmanjšati za več kot 1% skupne višine vode v vodohranu.
Višina prekrivnega sloja nad vodno celico mora biti najmanj 50 cm.
Zunanje stene vodohrana morajo biti premazane z ibitol premazom in zaščitene z izotekt varjenim slojem.
j) Označevanje vodovodnih naprav
47. člen
Zasuni in hidranti morajo biti obvezno označeni z označevalnimi tablicami. Oblika in velikost označevalne tablice je predpisana z veljavnimi standardi.
48. člen
Označevalne tablice morajo biti pritrjene na vidnem mestu najbližjega objekta. Če v bližini ni objekta, se tablico postavi na zato posebej postavljen drog.
49. člen
Trasa cevovoda se označuje z opozorilnim trakom z napisom: "pozor vodovod", ki se polaga na osnovni zasip (30 cm nad temenom cevi). Nad cevovodi iz plastičnih cevi mora biti položen označevalni trak s kovinskim vložkom.
IV. VODOVODNI PRIKLJUČKI
a) Postopek za priključitev objekta na javno vodovodno omrežje
50. člen
Za priključitev objekta na javno vodovodno omrežje mora naročnik (bodoči porabnik) z upravljavcem skleniti pogodbo o priključitvi.
K pogodbi mora priložiti:
– situacijo z vrisanim objektom v merilu, ki velja za projektno dokumentacijo,
– projekt vodovodnega priključka, interne inštalacije oziroma tehnološki projekt, za proizvodne in druge objekte, kjer se bo voda rabila v tehnološke namene,
– dokazilo o plačilu prispevka pred prvo priključitvijo (priključna taksa).
51. člen
Upravljavec ni dolžan skleniti pogodbe o priključitvi, če naročniku ne more zagotoviti zadostnih količin vode in izpolniti dobavno tehničnih pogojev, ali če bi bila s tem motena oskrba ostalih porabnikov.
52. člen
Na podlagi sklenjene pogodbe o priključitvi upravljavec naročniku opravi:
– odkaz trase priključka in merilnega mesta na podlagi podatkov iz projekta hišnega priključka (po potrebi se zagotovi tudi prisotnost geodetske službe),
– skladno z dogovorom z naročnikom izdela ponudbeni predračun in pogodbo za izvedbo priključka.
53. člen
Upravljavec izvede priključek, ko so izpolnjeni vsi pogoji iz pogodbe o priključitvi.
54. člen
Spremembo lokacije merilnega mesta, trase priključka ali dobavnih količin lahko porabnik zahteva po enakem postopku, kot nov priključek, pri čemer upravljavec za vsak primer posebej presodi, če je potrebno predložiti ustrezno dokumentacijo v celoti ali samo deloma.
55. člen
Vodovodni priključek je potrebno obnoviti najkasneje, ko doseže starost 50 let.
Vodovodni priključek je potrebno obnoviti tudi prej, če:
– dejansko stanje priključka kaže na stopnjo dotrajanosti, ki povzroča okvare in vodne izgube ali ogroža varnost vodopreskrbe,
– je priključek zgrajen iz zdravstveno neustreznih materialov.
Stroški obnove priključka v celoti bremenijo lastnika oziroma uporabnika priključka.
56. člen
V primeru rekonstrukcije napajalnega omrežja na določenem odseku, s katero se izvede zamenjava obstoječega cevovoda zaradi dotrajanosti ali povečevanja propustnosti, so lastniki oziroma uporabniki priključkov dolžni sofinancirati izvedbo dela priključka in sicer navezavo priključka na nov cevovod, vključno z zasunom in delom cevi. Delež stroškov, ki v takih primerih bremenijo lastnike oziroma uporabnike priključkov, je odvisen od starosti priključka, pri čemer lastniki oziroma uporabniki za priključke s starostjo
od 5 do 15 let krijejo 1/3 stroška storitve,
od 15 do 25 let krijejo 2/3 stroška storitve,
nad 25 let krijejo celoten strošek storitve.
Preostali del stroškov ter vse stroške izvedbe priključka s starostjo pod 5 let krije investitor rekonstrukcije napajalnega omrežja.
Kadar je v primeru rekonstrukcije omrežja potrebno v skladu s 55. členom obnoviti celotni priključek, se storitev izvede v celoti v breme lastnika oziroma uporabnika priključka.
57. člen
Priključek se ukine na podlagi pisnega naročila lastnika priključka. Stroške ukinitve poravna naročnik.
b) Dimenzije priključkov in izvedba
58. člen
Dimenzijo priključka določi projektant v sodelovanju z upravljavcem glede na število in obremenitev izlivnih mest. Predvidoma znašajo dimenzije priključka:
število izlivnih mest vrsta in min. dimenzija priključka
do 10 PE HD (12,5 bar) 3/4
10 – 25 PE HD (12,5 bar) 1/1
nad 25 PE HD (12,5 bar) 6/4
Če se predvideva, ob upoštevanju vseh podatkov iz projekta interne instalacije oziroma tehnološkega projekta, večjo konično porabo kot 1 l/sek., se dimenzionira priključek s hidravličnim izračunom.
59. člen
Za gradnjo vodovodnih priključkov se smiselno uporabljajo določbe poglavja projektiranje in gradnja vodovoda.
Priključna cev mora biti na območju, kjer je vgrajena v teren, položena na peščeno posteljico debeline 10 cm iz dvakrat sejanega peska ter obsipana in zasipana s tem materialom v višini najmanj 10 cm nad temenom cevi.
Trasa priključne cevi mora potekati po javnih zemljiščih in po funkcionalnem zemljišču priključnega objekta in samo izjemoma prek drugih zemljišč. Naročnik priključka mora pred izvedbo priključka pridobiti pisno soglasje lastnikov vseh zemljišč, preko katerih poteka trasa priključne cevi. Na celotni trasi priključne cevi mora biti 30 cm nad temenom vodovodne ali zaščitne cevi obvezno vgrajen opozorilni trak s kovinskim vložkom in napisom "POZOR – VODOVOD".
Priključna cev do vključno DN 50 (( 63) mora biti obvezno vgrajena v zaščitni cevi na naslednjih mestih:
– pod vsemi urejenimi površinami, razen pod zelenicami,
– pod voznimi površinami,
– ob objektih ali napravah, ki lahko negativno vplivajo na priključno cev,
– v drugih primerih, ko bi bil dostop zaradi drugih pogojev otežkočen ali onemogočen.
Material zaščitne cevi je PVC ali PE HD. Tlačna stopnja zaščitne cevi je najmanj PN 6.
Velikost zaščitne cevi znaša:
– za priključno cev do DN 32 (( 40) je velikost zaščitne cevi najmanj ( 75,
– za priključno cev do DN 40 (( 50) je velikost zaščitne cevi najmanj ( 90,
– za priključno cev do DN 50 (( 63) je velikost zaščitne cevi najmanj ( 110.
c) Lokacija in izvedba merilnega mesta
60. člen
Merilno mesto je namenjeno vgraditvi merilnih naprav za merjenje količine dobavljene vode porabnikom.
Vsa merilna mesta se vgradijo v vodomerni jašek zunaj novozgrajenega objekta. V izjemnih primerih, o čemer presodi upravljavec, pa je lahko jašek v objektu.
61. člen
Zunanji vodomerni jaški so lahko armirano betonske izvedbe ali pa tipski, serijske proizvodnje, in morajo imeti vgrajen ustrezen pohoden vodotesni pokrov, ki onemogoča vdor meteorne vode. Vgradnja tipskega vodomernega jaška se lahko izvede, če jašek omogoča vzdrževanje vodovoda in preprečuje zamrznitev.
Vodomerni jašek ne sme biti lociran na površinah, ki so namenjene motornemu prometu. Če temu pogoju ni mogoče zadostiti, je potrebno zagotoviti povozen pokrov.
62. člen
Če je vodomerno mesto v objektu porabnika, mora biti cev vodovodnega priključka v zaščitni cevi v celotni dolžini od vstopa v objekt do vodomera.
Prehod vodovoda skozi steno jaška mora biti izdelan vodotesno in elastično (lahko tudi v zaščitni cevi), tako da dopušča potrebne horizontalne in vertikalne premike vodovoda glede na steno jaška.
63. člen
Vodomerni jašek v vodoprepustnem terenu mora imeti iztok z drenažo, v neprepustnem terenu pa poglobitev za izčrpavanje vode. Priključitev iztoka iz jaška na kanalizacijo ni dopustna. Na vodopropustnih terenih se lahko izdelajo tudi zunanji vodomerni jaški brez betonskega dna (nasutje dna z gramozom ali s prodcem granulacije 0-3 cm), na vodoneprepustnih terenih pa z betonskim dnom.
Vodomernih jaškov izven objekta se praviloma ne gradi v terenih s talno vodo. Kolikor se tej zahtevi ne da izogniti, mora biti jašek vodotesen s poglobitvijo na dnu za črpanje vode. Vstopna odprtina jaška mora biti nad nivojem talne vode.
64. člen
Pokrovi na vodomernih jaških so praviloma iz rebraste pločevine, ki je ustrezno ojačana in ima vgrajeno toplotno izolacijo (pokrov oziroma dodatna montažna toplotna izolacija mora biti izdelana tako, da temperatura v jašku ni nižja od + 3 (C).
Tovrstni pokrovi so lahko eno-, dvo- ali tridelni. Pokrov ali del pokrova, ki se samostojno dvigne, ne sme biti težji od 20 kg. Dimenzije pokrova so:
– za vodomere do DN 40 mm: 100 x 60 cm,
– za vodomere od DN 50 do DN 100 mm: 60 x 60 cm,
– za vodomere nad DN 100 mm: 80 x 80 cm.
65. člen
Notranje dimenzije zunanjih armirano betonskih vodomernih jaškov so odvisne od velikosti ter števila vgrajenih vodomerov:
--------------------------------------------------------------------------------
vodomer DN (mm) za en vodomer za dva vodomera
dolžina x širina x višina (cm) dolžina x širina x višina (cm)
--------------------------------------------------------------------------------
20 100 x 60 x 100 100 x 80 x 100
25 100 x 60 x 100 100 x 80 x 100
40 120 x 60 x 100 120 x 100 x 100
kombiniran 50/20 210 x 120 x 170 220 x 150 x 170
kombiniran 80/20 240 x 120 x 170 250 x 150 x 170
kombiniran 100/20 270 x 120 x 170 280 x 150 x 170
kombiniran 150/40 300 x 130 x 170 310 x 170 x 170
--------------------------------------------------------------------------------
Opomba: dimenzije so svetle mere
Jašek mora imeti vgrajena nerjaveča vstopna železa ali lestev, poleg tega pa je pri izvedbi obvezno upoštevati pogoje iz prejšnjih poglavij tega pravilnika.
d) Način vgradnje vodomerov
66. člen
Vodomeri, armature in fazonski kosi morajo biti v jašku nameščeni tako, da je možna enostavna montaža oziroma zamenjava. V merilnem mestu se vgrajujejo naslednje vodovodne armature s pripadajočimi spojnimi elementi v smeri dotoka vode:
– zaporni element (krogelna pipa ali zasun),
– vmesni del pred vodomerom (po potrebi),
– nepovratni ventil kot vložek v vodomeru ali samostojni element (pri večjih vodomerih),
– vodomer,
– montažno demontažni kos (pri vodomerih DN 50 ali večjih vodomerih),
– zaporni element (krogelna pipa ali zasun) z dodatnim izpustom,
– čistilni kosi se vgrajujejo za prvim zapornim elementom pri vseh priključkih, kjer so vgrajeni vodomeri, večji ali enaki DN 50 mm.
67. člen
Za vodomerom se vgrajujejo nepovratni ventili, da se prepreči povratek vode oziroma onesnaževanje javnega omrežja iz naprav porabnika. Objekti, ki imajo dva ali več priključkov, morajo imeti na vseh priključkih vgrajene nepovratne ventile.
Uporabnik vodovoda je dolžan pri izdelavi notranje inštalacije predvideti tehnično rešitev, ki bo kompenzirala višje tlake v internem omrežju, ki nastajajo ob pripravi tople vode.
68. člen
Naprave za gretje vode in druge tovarniške in tehnične naprave, ki rabijo vodo iz javnega vodovodnega omrežja ter delujejo pod višjim tlakom, kot je v omrežju, ali lahko vračajo vodo v omrežje, morajo biti izvedene tako, da je onemogočen povratni tok vode iz instalacije v vodovodno omrežje.
Interna instalacija porabnika, ki pri tehnološkem procesu uporablja snovi, ki lahko ogrozijo sanitarno neoporečnost vode, mora biti izvedena tako, da je popolnoma izključena možnost povratnega toka vode iz instalacije v omrežje upravljavca.
e) Tipi in dimenzije vodomerov
69. člen
Vrsto in tip vodomerne naprave, ki se uporabljajo za merjenje porabljene vode, določi upravljavec.
70. člen
Dimenzijo vodomera določi upravljavec v sodelovanju s projektantom vodovodne inštalacije, na podlagi podatkov o predvideni porabi vode.
Vgrajujejo se lahko vodomeri z naslednjimi karakteristikami:
-----------------------------------------------------
Vodomer DN (mm) Pretok Q(n) Vgradna dolžina
(m3/h) (mm)
-----------------------------------------------------
20 2,5 190
25 6 260
40 10 300
kombiniran 50/20 15 270
kombiniran 80/20 40 300
kombiniran 100/20 60 360
kombiniran 150/40 150 500
-----------------------------------------------------
Vsi vodomeri morajo imeti veljavno oznako o overitvi. Leto overitve mora biti enako letu vgradnje, razen pri izrednih menjavah, ki se izvajajo prve dni po novem letu, pred pridobitvijo novo overjenih vodomerjev.
V. TEHNIČNO DOBAVNI POGOJI
71. člen
Priključitev objekta na vodovod je možna pod naslednjimi pogoji:
– da je kota tlačne črte pri Q max v vodovodnem omrežju najmanj 15 m nad koto najvišjega izliva v objektu,
– da bodoči porabnik s predvidenim odvzemom vode ne bo presegal pretočnih zmogljivosti sekundarnega omrežja in povzročal motenj v oskrbi ostalih porabnikov,
– da vodovodni priključek ni daljši od 50 m.
V primerih, ko je vodovodni priključek daljši od 50 m, razmere na omrežju pa omogočajo priključitev objekta na javno omrežje, določi razvojna služba upravljavca, v odvisnosti od načrtovane pozidave ožjega področja, pogoje za priključitev in stalnost priključka. V primeru, da je na osnovi sprejetih prostorskih načrtov na določenem območju predvidena večja pozidava, se objekti priključujejo na javno vodovodno omrežje po izgradnji minimalnega standarda komunalne infrastrukture.
72. člen
Začasni priključek na javni vodovod je možen:
1. za gradbišče (gradbiščni priključek),
2. za razne javne prireditve,
3. za začasne objekte, pod pogojem, da obstoj teh objektov ni v nasprotju z veljavnim prostorskim načrtom občine (na podlagi priložene lokacijske informacije),
4. v drugih primerih, po oceni upravljavca vodovoda.
Začasni priključek se izvede, če ga je tehnično možno izvesti in če se s tem ne poslabšujejo pogoji oskrbe z vodo drugih porabnikov, priključenih na javni vodovod, oziroma se s tem ne vpliva na kakovost vode. Pogoj za začasno priključitev na javni vodovod je urejeno začasno odjemno mesto po navodilih upravljavca. Začasne priključke odstrani upravljavec po prenehanju potrebe po njihovi uporabi na stroške uporabnika začasnega priključka.
Odločitev o možnosti izvedbe začasnega priključka sprejme razvojna služba upravljavca vodovoda, pri čemer za vsak primer posebej presodi, kakšno dokumentacijo mora bodoči porabnik predložiti.
73. člen
Dobavni tlak v omrežju je odvisen od hidravličnega stanja in porabe vode v omrežju. Praviloma se obratovalni tlaki gibljejo od 1,5 do 6 barov. V posebnih pogojih in v posameznih primerih je tlak lahko višji ali nižji.
Če je tlak v omrežju višji od 6 barov, mora porabnik za zaščito internega omrežja vgraditi za obračunskim vodomerom reducirni ventil tlaka, ki je sestavni del interne inštalacije.
74. člen
Naprave za zvišanje tlaka v objektih so del interne instalacije in se lahko vgradijo le s posebnim soglasjem upravljavca.
Naprave za zvišanje tlaka se morajo priključiti preko vmesnega rezervoarja, v katerega priteka voda preko vodomera in ventila s plovcem, v primerih, ko iz omrežja ni možno zagotavljati črpalne količine vode.
Vtok v rezervoar mora biti nad najvišjim nivojem vode v rezervoarju.
VI. NADZOR NAD GRADNJO VODOVODA
75. člen
Vse vodovodne naprave, ki jih gradi ali rekonstruira katerikoli izvajalec in bodo po dokončni izgradnji prešle v upravljanje upravljavca, dodatno nadzira med samo gradnjo strokovna služba upravljavca, na stroške investitorja.
76. člen
Nadzor iz prejšnjega člena tega pravilnika obsega kontrolo izvajanja določil izdanih soglasij in tega pravilnika ter kontrolo kakovosti izvedenih del in vgrajenega materiala. Izvajalec del je dolžan poklicati pooblaščenega predstavnika upravljavca:
– pri izvedbi peščene posteljice,
– pri zasipu cevovoda 30 cm nad temenom cevi,
– pri tlačnem preizkusu cevovoda,
– pri dezinfekciji cevovoda.
VII. PREVZEM VODOVODOV V UPRAVLJANJE
77. člen
Investitor javnega vodovoda mora le-tega predati v last občini, na območju katere je vodovod zgrajen. Način in pogoje predaje opredelita investitor in občina s pogodbo. Občina preda predmetni vodovod v upravljanje upravljavcu. Ob primopredaji mora investitor izročiti občini oziroma upravljavcu naslednjo dokumentacijo:
– projekt z gradbenim dovoljenjem,
– izdelan kataster vodovoda, v skladu z veljavnim pravilnikom in zahtevami upravljavca,
– zapisnik o tlačnem preizkusu,
– tehnično dokumentacijo po 39. členu ZGD-1,
– atest o izvedenem klornem šoku,
– podatke o investicijski vrednosti,
– uporabno dovoljenje.
Na podlagi zapisnika o prevzemu javnega vodovoda vnese upravljavec vodovod v kataster komunalnih naprav in v evidenco sredstev v upravljanju.
78. člen
Vaški vodovod prevzame upravljavec v upravljanje le, če so izpolnjeni pogoji tega pravilnika in je vodovod zgrajen oziroma saniran skladno z vsemi predpisi ter ima vodni vir, ki ustreza pravilniku o zdravstveni ustreznosti pitne vode, in urejene varstvene pasove.
VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
79. člen
Obstoječe stanje naprav, s katerimi upravljavec že upravlja, pa niso v stanju, ki ga zahteva ta pravilnik, ne ogroža pa varnosti oskrbe s pitno vodo, se sanira postopoma, v roku, ki ga dopušča letno planiranje enostavne reprodukcije.
80. člen
Naprave, za katere odgovarja uporabnik vodovoda in niso v stanju, ki ga zahteva ta pravilnik, ni pa ogrožena varnost oskrbe s pitno vodo, so uporabniki dolžni sanirati v roku, določenem z odločbo, ki jo izda upravljavec vodovoda.
81. člen
Uporabniki javnega vodovoda so ob zamenjavi hišnih priključkov, rekonstrukciji napajalnega omrežja ali v drugih utemeljenih razlogih (kot na primer: kraja vode, dotrajanost priključka, neustrezno nameščen vodomer...) na zahtevo upravljavca dolžni izvesti prestavitev merilnega mesta iz objektov v merilne jaške izven objekta. Novo lokacijo merilnega mesta, ki mora biti čim bližje sekundarnem cevovodu, določita skupno uporabnik in predstavnik upravljavca. Stroške izgradnje jaška ter dobave potrebnega materiala nosi uporabnik vodovoda, stroške montaže in prestavitve vodomera pa upravljavec.
Neupoštevanje zahteve upravljavca iz predhodnega odstavka se sankcionira s prekinitvijo dobave vode.
82. člen
Vsa izdana soglasja do dneva uveljavitve tega pravilnika ostanejo v veljavi, izvedbe pa morajo že upoštevati normative po tem pravilniku.
83. člen
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 01-24-01-2/2003
Ribnica, dne 5. februarja 2004.
Župan
Občine Ribnica
Alojz Marn l. r.
