Na podlagi 61., 68. in 69. člena zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01 in 30/02) v zvezi s petim odstavkom 8. člena zakona o plačilnem prometu (Uradni list RS, št. 45/03 – uradno prečiščeno besedilo) izdaja minister za finance

Ta pravilnik ureja poslovanje zakladniškega podračuna, upravljanje likvidnosti sistema enotnega zakladniškega računa (v nadaljevanju: sistem EZR) ter obrestovanje sredstev na podračunih enotnega zakladniškega računa.

Minister za finance oziroma župan opravlja posle iz tega pravilnika prek zakladniškega podračuna države oziroma občine (v nadaljevanju: zakladniški podračun).

Zakladniški podračun je vključen v sistem EZR in se odpre kot podračun enotnega zakladniškega računa. Prek zakladniškega podračuna minister za finance oziroma župan opravlja vse transakcije, povezane s prenosi prostih denarnih sredstev v sistemu EZR (v nadaljevanju: upravljanje likvidnosti v sistemu EZR) ter nalaganjem prostih denarnih sredstev in likvidnostnim zadolževanjem izven sistema EZR (v nadaljevanju: upravljanje likvidnosti izven sistema EZR).
Prosta denarna sredstva so:
– pozitivno stanje, ki ostane na podračunu, vključenem v sistem EZR po plačilu vseh obveznosti na določen dan (v nadaljevanju: prosta denarna sredstva na podračunu) in
– vloga, dana s strani imetnika podračuna, ki je vključen v sistem enotnega upravljanja s prostimi denarnimi sredstvi v sistemu EZR (v nadaljevanju: imetnik podračuna, ki je vključen v enotno upravljanje), na zakladniški podračun.
Vloga imetnika podračuna, ki je vključen v enotno upravljanje, na zakladniški podračun se šteje kot vezani denarni depozit banki.

Preden se prosta denarna sredstva naložijo izven sistema EZR je potrebno zagotoviti likvidnost v sistemu EZR.
Likvidnost v sistemu EZR se zagotavlja tako, da minister za finance oziroma župan:
– upravlja s prostimi denarnimi sredstvi na podračunih, vključenih v sistem EZR,
– sprejema vloge na zakladniški podračun od imetnikov podračunov, ki so vključeni v enotno upravljanje in
– daje likvidnostna posojila imetnikom podračunov, ki so vključeni v enotno upravljanje.
Prosta denarna sredstva na posameznem podračunu lahko imetnik podračuna, ki je vključen v enotno upravljanje, plasira izključno v obliki vloge na zakladniški podračun.
Vloga je prenos prostih denarnih sredstev iz posameznega podračuna imetnika podračuna, ki je vključen v enotno upravljanje, na zakladniški podračun na podlagi plačilnega navodila imetnika podračuna.
Likvidnostno posojilo je prenos prostih denarnih sredstev z zakladniškega podračuna na podračun imetnika podračuna, ki je vključen v enotno upravljanje, za financiranje kratkoročnega primanjkljaja njegovih sredstev.

Obračun obresti za prosta denarna sredstva na podračunih, vključenih v sistem EZR države oziroma občine, se izvrši za vsak podračun. Prenos obračunanih obresti z zakladniškega podračuna na posamezni podračun se izvrši tako, da se obračunane obresti za stanje na posameznem podračunu:
– posrednega uporabnika državnega oziroma občinskega proračuna, proračunskega sklada in podračunu, odprtem za donacije prenesejo na ta podračun,
– neposrednega uporabnika državnega oziroma občinskega proračuna prenesejo na podračun državnega proračuna oziroma občinskega proračuna,
– neposrednega uporabnika občinskega proračuna, ki je pravna oseba (ožji deli občin, ki so pravne osebe) prenesejo na ta podračun,
– za plačevanje obveznih dajatev in drugih javno finančnih prihodkov prenesejo na podračun imetnika podračuna, kateremu posamezni javno finančni prihodki pripadajo.
Obrestna mera za obrestovanje prostih denarnih sredstev na podračunih se določi kot povprečna obrestna mera za posamezni mesec, in sicer na naslednji način:

                           (obračunane obresti - stroški) x 360
letna obrestna mera v % = --------------------------------------
                                     dnevi x glavnica

Pri čemer so:
obračunane obresti = vsota obračunanih obresti za nočne depozite pri poslovnih bankah in vsota obračunanih obresti za sredstva EZR države oziroma občine pri Banki Slovenije za mesec obračuna,
stroški = število nalogov za nočne depozite, pomnoženo s stroškom posameznega naloga, po veljavni tarifi Banke Slovenije za tovrstne naloge za mesec obračuna,
dnevi = koledarsko število dni v mesecu obračuna,
glavnica = povprečno stanje nočnih depozitov in sredstev EZR države oziroma občine, ki ostane neplasiran pri Banki Slovenije, za mesec obračuna.
Obrestovanje prostih denarnih sredstev podrobneje ureja poseben predpis.

Obrestovanje, način in pogoje za sprejemanje vlog in dajanje likvidnostnih posojil v sistemu EZR določa poseben predpis.

Prosta denarna sredstva na podračunih, vključenih v sistem EZR države, se prek zakladniškega podračuna lahko nalagajo v Banko Slovenije in banke ob upoštevanju načela varnosti, likvidnosti in donosnosti naložbe. Obliko naložbe, način izbire banke in način obrestovanja določa poseben predpis.
Minister za finance se lahko za uravnavanje likvidnosti sistema EZR države likvidnostno zadolžuje. Obliko in način zadolžitve ter način obrestovanja določa poseben predpis.
Prosta denarna sredstva na podračunih, vključenih v sistem EZR občine, se prek zakladniškega podračuna lahko nalagajo v Banko Slovenije, banke, hranilnice in državne vrednostne papirje ob upoštevanju načela varnosti, likvidnosti in donosnosti naložbe. O obliki in načinu plasiranja odloča župan skladno s predpisom iz prvega odstavka tega člena.

Obresti za dana likvidnostna posojila v sistemu EZR in naložbe zakladniškega podračuna izven sistema EZR se evidentirajo prek zakladniškega podračuna.
Obresti za prosta denarna sredstva na podračunih in za sprejete vloge ter obresti in stroški za likvidnostno zadolževanje sistema EZR se priznavajo iz zakladniškega podračuna.
Vsi posli iz 4., 5., 6. in 7. člena tega pravilnika in z njimi povezane obresti in ter stroški se evidentirajo prek kontov stanja na zakladniškem podračunu.
Za vodenje evidenc zakladniškega podračuna se uporablja predpis, ki ureja enotni kontni načrt za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava.

Za zakladniški podračun se do 28. februarja tekočega leta izdela letni obračun prejetih in plačanih obresti za preteklo leto in z njim seznani ministra za finance oziroma župana.

Ne glede na 4. in 7. člen tega pravilnika sme za finance pristojen organ občinske uprave do pridobitve certifikata o usposobljenosti upravljanja likvidnosti EZR občine uporabljati zakladniški podračun le za izvajanje transakcij, povezanih z nočnim deponiranjem pri poslovnih bankah in obrestovanjem prostih denarnih sredstev na podračunih.
Pogoje za pridobitev certifikata določa poseben predpis.

Z uveljavitvijo tega pravilnika preneha veljati pravilnik za upravljanje z likvidnostjo sistema enotnega zakladniškega računa (Uradni list RS, št. 56/02, 87/02 in 117/02).

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.