Na podlagi tretjega odstavka 9. člena, petega odstavka 10. člena, tretjega odstavka 12. člena, prve, tretje in četrte alinee 73. člena zakona o zdravstvenem varstvu rastlin (Uradni list RS, št. 45/01 in 52/01 – ZDU-1) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
P R A V I L N I K
o ukrepih za preprečevanje širjenja in zatiranje hruševega ožiga*
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina)
Ta pravilnik predpisuje ukrepe za preprečevanje širjenja in zatiranje hruševega ožiga, ki ga povzroča bakterija Erwinia amylovora (Burill) Winslow et al. (v nadaljnjem besedilu: hrušev ožig), ugotavljanje zdravstvenega stanja gostiteljskih rastlin, meje okuženega, ogroženega in nevtralnega območja, ukrepe, prepovedi, omejitve in obveščanje imetnikov gostiteljskih rastlin.
2. člen
(pomen izrazov)
Za potrebe tega pravilnika se uporabljajo izrazi iz zakona, ki ureja zdravstveno varstvo rastlin, ter izrazi, ki imajo naslednji pomen:
– posebno nadzorovano območje je ozemlje Republike Slovenije, na katerem se razmejijo okužena in neokužena območja, kjer se na predpisan način zagotavlja zdravstveno varstvo gostiteljskih rastlin in posebni nadzor hruševega ožiga;
– žarišče okužbe je območje okoli točke potrditve okužbe, določene s pravokotnimi koordinatami v metrih, kjer je hrušev ožig potrjen, s polmerom do 1 km. Seznam območij žarišč okužbe je dosegljiv pri Fitosanitarni upravi Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: uprava) in na njeni spletni strani;
– okuženo območje je del posebno nadzorovanega območja, kjer se hrušev ožig ustali. Seznam okuženih območij je v Prilogi 1, ki je sestavni del tega pravilnika;
– neokužena območja so vsa območja Republike Slovenije, ki niso na seznamu okuženih območij iz prejšnje alinee;
– varovalni pas je del neokuženega območja, v katerem se izvajajo fitosanitarni ukrepi z namenom preprečevanja širjenja hruševega ožiga in obdaja: drevesnico, matični nasad oziroma neokuženo mesto ali enoto pridelave sadilnega in razmnoževalnega materiala gostiteljskih rastlin ali žarišče okužbe;
– ogroženo območje je območje z gostiteljskimi rastlinami za saditev in pridelavo plodov, na katerem so ekološki dejavniki ugodni za naselitev hruševega ožiga, katerega navzočnost bi v tem območju lahko povzročila pomembno gospodarsko škodo. Ogrožena območja s seznamom občin, ki presegajo prag 10 ha, so našteta v Prilogi 2, ki je sestavni del tega pravilnika;
– varovano območje je ozemlje Republike Slovenije, ki je priznano kot varovano območje za bakterijo Erwinia amylovora (Burr.) Winsl. et al., v skladu s pravilnikom, ki ureja varovana območja in izvajanje uradnih sistematičnih raziskav;
– nevtralno območje je uradno nadzorovano območje pridelave rastlin za saditev, veliko vsaj 50 km2, na katerem je dokazana odsotnost hruševega ožiga. Seznam nevtralnih območij je dosegljiv pri upravi in na njeni spletni strani.
3. člen
(gostiteljske rastline in zagotavljanje zdravstvenega varstva rastlin)
(1) Navzočnost hruševega ožiga se ugotavlja na gostiteljskih rastlinah v skladu s pravilnikom, ki ureja varovana območja in izvajanje uradnih sistematičnih raziskav na posebno nadzorovanih območjih in obsega vizualne preglede v skladu s 5. členom tega pravilnika, vzorčenje in laboratorijsko testiranje gostiteljskih rastlin.
(2) Gostiteljske rastline hruševega ožiga (v nadaljnjem besedilu: gostiteljske rastline) so predvsem rastline iz rodov:
– Amelanchier (šmarna hrušica);
– Chaenomeles (japonska kutina);
– Cotoneaster (panešplja);
– Crataegus (beli trn, glog);
– Cydonia (kutina);
– Eryobotria (japonska nešplja);
– Malus (jablana);
– Mespilus (nešplja);
– Pyracantha (ognjeni trn);
– Pyrus (hruška);
– Sorbus (jerebika, skorš), razen S. intermedia;
– Photinia davidiana (fotinija, ex stranvezija).
(3) Gostiteljske rastline za pridelavo plodov po tem pravilniku so predvsem rastline iz rodov:
– Malus (jablana)
– Pyrus (hruška).
(4) Vrste nadzorovanih rastlin in obseg žarišč okužbe podrobneje opredeli uprava v programu posebnega nadzora hruševega ožiga v skladu s pravilnikom, ki ureja izvajanje uradnih sistematičnih raziskav na posebno nadzorovanih območjih.
(5) Zdravstvene preglede gostiteljskih rastlin izvajajo poleg uprave in fitosanitarne inšpekcije tudi nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb, ki smejo v okviru izvajanja posebnega nadzora jemati vzorce rastlin, rastlinskih proizvodov in rastnih substratov v skladu s pooblastilom in navodili predstojnika uprave o odvzemu vzorcev in 32. členom tega pravilnika.
(6) Imetniki rastlin in čebel so dolžni zagotavljati zdravstveno varstvo rastlin in izpolnjevati zahteve za pridelovanje in premeščanje ter zagotoviti izvajanje fitosanitranih ukrepov, zdravstvenih pregledov rastlin, vključno z laboratorijskimi analizami in druge odrejene ukrepe v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo rastlin in tem pravilnikom.
4. člen
(razmejitve okužbe)
(1) Žarišče okužbe določi uprava v skladu s 5., 6., 7. in 8. členom tega pravilnika.
(2) Žarišče okužbe mora obdajati varovalni pas, ki obsega pas med 1 km in 5 km od točke potrditve okužbe, v katerem se izvaja posebni nadzor, da se prepreči širjenje okužbe. Meje žarišč okužbe in varovalnega pasu, za katerega veljajo določbe tega pravilnika, so dosegljive na upravi in objavljene na njeni spletni strani.
(3) V letu prve potrditve hruševega ožiga in v naslednjem letu se žarišče okužbe šteje za območje z nizko stopnjo pojavljanja hruševega ožiga in se obravnava kot varovano območje, razen če je s postopki na podlagi pravilnika, ki ureja varovana območja in izvajanje uradnih sistematičnih raziskav, drugače določeno.
(4) V primerih iz prejšnjega odstavka se v tretjem letu:
– če ni odkritih novih žarišč bolezni, žarišče okužbe zbriše s seznama in prekliče njegov varovalni pas;
– če so odkrita nova žarišča, šteje, da se je bakterija Erwinia amylovora na tem območju ustalila (okuženo območje) in se ga ne obravnava več kot varovano območje, razen če je s postopki na podlagi pravilnika, ki ureja varovana območja in izvajanje uradnih sistematičnih raziskav, drugače določeno.
(5) V primerih iz druge alinee prejšnjega odstavka lahko Uprava na območjih, kjer je hrušev ožig ustaljen, vzpostavi nevtralno območje pridelave rastlin za saditev na predlog imetnikov rastlin, njihovega združenja ali drugega zainteresiranega subjekta ob upoštevanju:
– ekonomskega interesa pridelovalca, ki mora s to pridelavo ustvariti v gospodarskem letu dohodek najmanj v višini bruto letne povprečne plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji ali pridelovati gostiteljske rastline na zemljišču večjem od 1000 m2 za pokrite oziroma 10000 m2 za nepokrite površine;
– možnosti prostorske izolacije od virov okužbe, tako da vsaka enota pridelave leži najmanj 1000 m od roba nevtralnega območja in
– drugih kriterijev ocene nevarnosti okužbe s hruševim ožigom v skladu z mednarodnim standardom za fitosanitarne ukrepe, izdanim na podlagi konvencije, ki ureja varstvo rastlin.
(6) Uprava lahko vzpostavi nevtralno območje pridelave rastlin za saditev tudi po uradni dolžnosti ob upoštevanju kriterijev iz prejšnjega odstavka.
II. UGOTAVLJANJE ZDRAVSTVENEGA STANJA
5. člen
(uradni pregledi rastlin)
(1) Izvajalci posebnega nadzora, določeni v skladu s predpisom, ki ureja varovana območja in izvajanje uradnih sistematičnih raziskav na posebno nadzorovanih območjih, opravljajo vizualne preglede gostiteljskih rastlin vsaj enkrat v rastni dobi na vseh:
– žariščih okužb, da se prepreči širjenje okužbe;
– neokuženih območjih, da se potrdi odsotnost hruševega ožiga in zagotovi zgodnje odkrivanje;
– nevtralnih območjih pridelave rastlin za saditev;
– drevesnicah in matičnih nasadih s pripadajočimi varovalnimi pasovi;
– neokuženih mestih oziroma enotah pridelave, ki so prijavljena za sajenje drevesnic ali matičnih nasadov.
(2) Pregled iz tretje in četrte alinee prejšnjega odstavka se šteje za obvezen zdravstveni pregled sadilnega materiala. Če je ob tem odvzet uradni vzorec, sta v času trajanja laboratorijske analize prepovedana premeščanje in uporaba sadilnega materiala. V primeru potrditve hruševega ožiga, se sadilni material, ki ga predstavlja reprezentativen vzorec, uniči v skladu s prvim odstavkom 15. člena tega pravilnika.
(3) Pooblaščeni izvajalci javne službe morajo o pregledih obveščati pristojno enoto fitosanitarne inšpekcije in druge sodelujoče v posebnem nadzoru v skladu z navodili predstojnika uprave o vodenju evidenc.
6. člen
(sum na okužbo)
(1) Na okužbo s hruševim ožigom se sumi, če so na gostiteljskih rastlinah katera od naslednjih znamenj:
– razpoke in rakaste rane na lesu, nekrotično obarvan žilni kambij ob odstranitvi lubja;
– brezbarvni do mlečno bel bakterijski izcedek, ki se s staranjem spremeni v jantarno rumeno do rjavo barvo in se strdi;
– voden videz, hitro venenje, rjavenje in sušenje cvetov in cvetnih šopov;
– kljukasto ukrivljeni vršiček poganjka, ki spominja na pastirsko palico;
– ožgan videz okuženih poganjkov: mladi vršički se oranžno obarvajo, vejice in večje veje skupaj z listjem na poganjku venijo, se sušijo in postanejo pri jablani temno rjave, pri hruški črne barve, pri ostalih gostiteljskih rastlinah pa rdeče do rjave barve;
– sprememba barve iz prejšnje alinee se prične ob listnem peclju in napreduje od glavne listne žile po listni ploskvi proti robu lista;
– plodovi potemnijo, se posušijo in zgrbančijo (mumificirajo);
– posušeni cvetovi, listi in mladi plodovi ne odpadejo, ampak ostanejo na rastlini tudi pozimi.
(2) Na okužbo s hruševim ožigom se sumi tudi, če na gostiteljskih rastlinah ni vidnih znamenj, so pa bile izpolnjene vse zahteve za okužbo: občutljiva fenološka faza rastlin, ugodne klimatske razmere in nahajanje rastlin v okuženem območju ali v njegovi bližini.
(3) Razmere iz prejšnjega odstavka ugotovi in nevarnost okužbe napove izvajalec javne službe zdravstvenega varstva rastlin na področju opazovanja in napovedovanja škodljivih organizmov s pomočjo prognostičnega modela. Prognostični model na predlog izvajalca in ob upoštevanju znanstvenih načel odobri uprava v programu posebnega nadzora.
7. člen
(preverjanje suma na okužbo)
(1) Na podlagi napovedi nevarnosti okužbe za določeno območje je vsak imetnik gostiteljskih rastlin dolžan takoj pregledati svoje rastline na pojav morebitnih vidnih znamenj okužbe in izvesti preventivne ukrepe, priporočene v napovedi.
(2) Ob sumu na okužbo na podlagi vidnih znamenj je vsak imetnik gostiteljskih rastlin dolžan obvestiti pristojnega inšpektorja ali pooblaščenega izvajalca javne službe zdravstvenega varstva rastlin in upoštevati naslednje splošne higiensko-sanitarne ukrepe:
– domnevno okuženih rastlin se ne sme dotikati brez razloga;
– delo z domnevno okuženimi rastlinami je potrebno takoj prekiniti;
– v skladu s Prilogo 3, ki je sestavni del tega pravilnika, razkužiti orodje, mehanizacijo, obutev, oblačila in roke, če je prišlo do stika z domnevno okuženimi rastlinami.
(3) Ob sumu na okužbo s hruševim ožigom na neokuženem območju ali na mestu pridelave gostiteljskih rastlin za saditev iz petega odstavka 4. člena tega pravilnika, je potrebno odvzeti vsaj en vzorec rastlin zaradi laboratorijske analize. Vzorec je uraden, če ga odvzame pristojni inšpektor ali pooblaščena oseba v skladu z 32. členom tega pravilnika in o tem napiše zapisnik.
(4) Med čakanjem na analizni izvid lahko pristojni inšpektor odredi tudi druge ukrepe v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo rastlin, zlasti prepoved prenosa rastlinskega materiala, embalaže, orodja in mehanizacije z mesta suma na hrušev ožig.
(5) Po potrditvi okužbe pooblaščeni izvajalec javne službe odstopi zadevo v reševanje pristojnemu inšpektorju.
8. člen
(ugotovitev okužbe)
(1) Ko je ugotovljena okužba, se ukrepi izvedejo v žarišču okužbe na podlagi nadaljnjih vizualnih znamenj pri gostiteljskih rastlinah in na podlagi ustne odločbe pristojnega inšpektorja, ki mora o ugotovitvah in odrejenih ukrepih sestaviti zapisnik, in če stranka v nadaljnjih osmih dneh zahteva izdajo pisne odločbe, izdati pisno odločbo v osmih dneh od podane zahteve.
(2) Če pristojni inšpektor ali izvajalec javne službe ugotovi novo žarišče okužbe oziroma pooblaščeni laboratorij potrdi okužbo, morajo le-ti o tem nemudoma obvestiti upravo.
(3) Predstojnik uprave z odločbo določi meje novega žarišča okužbe s pripadajočim varovalnim pasom in o tem obvesti ostale izvajalce nadzora, imetnike rastlin in lokalno skupnost na krajevno običajen način in na spletni strani uprave.
(4) Dokler traja nevarnost, je prepovedan premik čebel v skladu s 27. členom tega pravilnika.
III. KURATIVNI UKREPI V ŽARIŠČU OKUŽBE
9. člen
(kurativni ukrepi v žarišču okužbe)
(1) V primeru ugotovljene okužbe s hruševim ožigom odredi pristojni inšpektor naslednje ukrepe:
– označitev točke potrjene okužbe, ki se je ne da zlahka odstraniti, ne da bi poškodovali rastlino;
– uničenje okuženih rastlin ali njihovih delov v skladu z 10. členom tega pravilnika;
– tretiranje s fitofarmacevtskimi sredstvi v skladu s priporočili izvajalcev javne službe zdravstvenega varstva rastlin na področju opazovanja in napovedovanja škodljivih organizmov;
– higiensko-sanitarne ukrepe iz Priloge 3 za gibanje v žarišču okužbe, dokler uprava uradno ne potrdi, da v žarišču okužbe dve rastni dobi zaporedoma ni bilo ugotovljene navzočnosti hruševega ožiga.
(2) Če se med pregledi iz 5. člena tega pravilnika ugotovi, da obstaja nevarnost za širjenje hruševega ožiga oziroma da niso izpolnjene zahteve v skladu s tem pravilnikom, odredi pristojni inšpektor ukrepe za preprečevanje širjenja hruševega ožiga.
10. člen
(uničenje okuženih rastlin ali njihovih delov)
(1) Okužene rastlinske dele ali rastline je treba uničiti takoj, po možnosti v suhem vremenu, in sicer jih sežgati do pepela na mestu samem ali na za to določenem zemljišču.
(2) Za sežig na mestu samem se šteje sežig na mestu rasti drevesa ali v istem sadovnjaku. Sežig ne sme ogrožati zdravih rastlin, njihove opore, objektov in drugih predmetov.
(3) Če je odrejeno uničenje gostiteljskih rastlin, je potrebno najprej previdno odstraniti in sežgati okužene veje in šele nato uničiti preostalo rastlino.
(4) V primeru prevoza materiala do mesta uničenja je treba paziti, da se okužen material ne izgubi oziroma da med vožnjo ne pride v stik z zdravimi rastlinami. Prevozno sredstvo mora omogočati zavarovanje materiala z visokimi stranskimi stenami in prekrivanjem na primer s ponjavo.
(5) Po opravljenem uničenju je potrebno oprati oblačila, obutev in razkužiti roke, orodje in naprave ter prevozno sredstvo in ponjavo.
11. člen
(sežiganje)
(1) Če je odrejen sežig okuženih rastlin, je odrezane dele potrebno takoj sežgati in se jih ne sme začasno skladiščiti.
(2) Odrezane veje in posekana drevesa v sadovnjakih je potrebno sežgati na mestu poseka.
(3) Če sežig na mestu poseka ni mogoč, pristojni inšpektor potrdi lokacijo sežiga in dovoli prevoz do nje.
(4) Ne glede na drugi odstavek tega člena lahko pristojni inšpektor dovoli, da se debla in veje s premerom nad 10 cm, posušijo in uporabijo kot drva.
(5) Okoliške prebivalce je potrebno s sežigom seznaniti in pri sežigu ravnati v skladu s predpisi o požarni varnosti.
12. člen
(izvajanje kurativnih ukrepov)
(1) Kurativne ukrepe iz 9., 10. in 11. člena tega pravilnika mora imetnik izvršiti takoj po izdaji ustne odločbe, pritožba ne zadrži izvršitve.
(2) Uničenje gostiteljskih rastlin opravlja imetnik sam ali drugi izvajalci, ki so seznanjeni z zahtevami po predpisih o varstvu pri delu in s higienskimi ukrepi iz Priloge 3, vsi pod nadzorom pristojnega inšpektorja ter v skladu s protipožarnimi predpisi. Izvajalce pooblasti pristojni inšpektor v skladu z določbami zakona, ki ureja inšpekcijski nadzor.
(3) V letu, ko je bila na območju odkrita okužba, mora izvajalec javne službe ali pristojni inšpektor vsaj dvakrat v obdobju april-julij in enkrat v obdobju avgust-oktober oziroma po vsakem neurju in toči pregledovati gostiteljske rastline v žarišču okužbe.
13. člen
(stroški)
(1) Stroški laboratorijskih analiz vzorcev, ki so odvzeti v okviru programa posebnega nadzora, se krijejo iz proračuna Republike Slovenije.
(2) Stroške predpisanih laboratorijskih analiz vzorcev, ki so odvzeti v drevesnicah, matičnih nasadih in njihovih varovalnih pasovih v okviru rednih zdravstvenih pregledov rastlin za saditev, krije imetnik rastlin, vendar ne več kot enkrat v rastni dobi za vsak partijo rastlin za saditev, določeno v drugem odstavku 15. člena tega pravilnika.
(3) Stroški laboratorijskega testiranja ne smejo presegati najvišje dovoljene cene v pogodbi z izvajalci testiranja, ki so zaračunani za metode, ki jih odobri uprava.
(4) Uničenje gostiteljskih rastlin, razkuževanje orodja, strojev, obutve in oblek, tretiranje s fitofarmacevtskimi sredstvi, prevoz na uničenje in drugi odrejeni ukrepi se v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo rastlin, izvedejo na stroške imetnika gostiteljskih rastlin.
14. člen
(kurativni ukrepi v varovalnem pasu drevesnic in matičnih nasadov)
(1) Drevesnice in matične nasade mora obdajati 500 m širok varovalni pas.
(2) Varovalni pas mora biti uradno pregledan vsaj enkrat v rastni dobi.
(3) V primeru okužbe rastlin s hruševim ožigom v varovalnem pasu pristojni inšpektor odredi za drevesnico ali matični nasad poleg ukrepov iz 9. in 10. člena tega pravilnika naslednje ukrepe:
– prepoved premeščanja rastlin iz rodov Malus, Pyrus in Cydonia pred 25. oktobrom,
– prepoved izdajanja rastlinskega potnega lista za varovano območje.
(4) Ukrepi iz prejšnjega odstavka ostanejo v veljavi do preteka naslednje rastne dobe.
15. člen
(kurativni ukrepi v drevesnicah)
(1) V primerih ugotovljene okužbe v drevesnici pristojni inšpektor poleg ukrepov iz 9. in 10. člena tega pravilnika odredi zlasti naslednje ukrepe:
– takojšnje uničenje vseh okuženih in sosednjih gostiteljskih rastlin v pasu do 10 metrov, če se med seboj dotikajo,
– prepoved prodaje vseh rastlin za saditev v drevesnici za 4 tedne,
– prepoved prodaje rastlin iz rodov Malus, Pyrus in Cydonia pred 25. oktobrom,
– prepoved izdajanja rastlinskega potnega lista za varovano območje,
– vizualne preglede vseh gostiteljskih rastlin v drevesnici s strani imetnika na vsakih 14 dni in vodenje evidence o pregledih,
– odvzem vzorca za testiranje na prikrito okužbo na stroške imetnika, če imetnik ne izkaže rednih pregledov,
– uničenje vseh gostiteljskih rastlin za saditev istega izvora v drevesnici, če je razpršeno okuženih več kot 30% rastlin iz tega izvora,
– uničenje vseh gostiteljskih rastlin za saditev strnjene zasaditve v drevesnici, če je razpršeno okuženih več kot 30% rastlin te zasaditve.
(2) Za okužene gostiteljske rastline istega izvora iz prejšnjega odstavka se lahko štejejo cepiči iz istega matičnega nasada oziroma sadike iste sorte oziroma iste partije pošiljke, in sicer vse rastline v pasu do 10 metrov okoli točke okužbe.
(3) Če pristojni inšpektor odredi uničenje le dela drevesnice, Uprava dovoli prodajo preostalih gostiteljskih rastlin za saditev v skladu s 30. členom tega pravilnika, če:
– so bili izpolnjeni ukrepi iz prvega odstavka tega člena,
– v drevesnici ni bilo škodljivih žuželk oziroma evidenca dokazuje redno zatiranje,
– so bili pravočasno odstranjeni cvetni brsti na rastlinah iz rodov Malus, Pyrus in Cydonia,
– da je zagotovljena sledljivost izvora rastlin,
– je z uradnimi pregledi potrjeno, da preostale rastline niso okužene,
– ni bilo druge nevarnosti za širjenje, ki izhaja iz pogostosti pojavljanja hruševega ožiga na tem območju.
(4) V drevesnicah, kjer okužba s hruševim ožigom ni ugotovljena, ugotovljeni pa so viri okužbe v varovalnem pasu drevesnice, Uprava dovoli prodajo gostiteljskih rastlin za saditev v skladu s 30. členom tega pravilnika, če:
– so bile okužene rastline pravočasno uničene,
– v drevesnici ni bilo škodljivih žuželk in pršic oziroma evidenca dokazuje redno zatiranje,
– je z uradnimi pregledi potrjeno, da rastline niso okužene s hruševim ožigom,
– ni bilo druge nevarnosti za širjenje, ki izhaja iz pogostosti pojavljanja hruševega ožiga na tem območju.
(5) Pristojni inšpektor redno preverja izpolnjevanje zahtev iz prve, druge in tretje alinee tretjega odstavka tega člena in prve in druge alinee prejšnjega odstavka.
16. člen
(kurativni ukrepi v matičnih nasadih)
(1) V primeru okužbe rastlin s hruševim ožigom v matičnem nasadu pristojni inšpektor poleg ukrepov iz 9. in 10. člena tega pravilnika odredi naslednje ukrepe:
– uničenje okuženih matičnih rastlin in dreves v njihovi neposredni soseščini, če se med seboj dotikajo;
– prepoved rezanja podlag ali cepičev, dokler se na podlagi rednih vizualnih zdravstvenih pregledov v dveh rastnih dobah ali testiranja 3% matičnih dreves na prikrito okužbo v eni rastni dobi ne dokaže odsotnosti okužbe;
– izvajanje dodatnih fitosanitarnih ukrepov.
(2) Ne glede na določbo prve alinee prejšnjega odstavka lahko imetnik gostiteljskih rastlin predlaga, da pristojni inšpektor v primeru okužbe matičnega nasada na okuženem območju, odredi ukrepe v skladu z 19. členom tega pravilnika. V tem primeru mu pristojni inšpektor odredi prepoved rezanja podlag ali cepičev in predlaga izbris iz registra, ki ga vodi uprava v skladu s predpisi o zdravstvenem varstvu rastlin in semenskem materialu kmetijskih rastlin.
(3) Ne glede na določbo druge alinee prvega odstavka tega člena lahko uprava v skladu s 30. členom tega pravilnika izjemoma dovoli rezanje podlag ali cepičev zdravih matičnih rastlin v letu odkritja okužbe ali pred pričetkom naslednje rastne dobe, če:
– so bile okužene rastline pravočasno uničene,
– ni bilo škodljivih žuželk oziroma evidenca dokazuje redno zatiranje,
– ni vizualnih znamenj okužbe pri opazovanju na vsakih 14 dni,
– razmere v tistem letu niso bile ugodne za širjenje bolezni,
– je z laboratorijskim testom za vsaj 5% matičnih rastlin potrjeno, da rastline v vsej rastni dobi do obdobja odvzema cepičev niso okužene s hruševim ožigom,
– ni bilo druge nevarnosti za širjenje hruševega ožiga.
(4) Pristojni inšpektor preverja izpolnjevanje zahtev iz prve, druge in tretje alinee prejšnjega odstavka.
17. člen
(kurativni ukrepi v nasadih za pridelavo plodov)
V nasadih gostiteljskih rastlin za pridelavo plodov se izvajajo ukrepi iz 9. in 10. člena tega pravilnika, in sicer:
– okužene nizko- in srednjedebelne rastline je potrebno izruti in zažgati skupaj s koreninami. Preprečiti je potrebno poškodbe zdravih rastlin s trskami in drobci, ki pri tem lahko letijo naokoli;
– visokodebelnim drevesom je najprej potrebno takoj previdno odstraniti okužene dele krošnje vsaj 30 cm pod vidnimi znamenji. Ostale dele drevesa je potrebno uničiti najkasneje do začetka zime, panj pa premazati z neselektivnim herbicidom.
18. člen
(kurativni ukrepi v okrasnih zasaditvah)
(1) V nasadih grmičastih okrasnih gostiteljskih rastlin se ob potrjeni okužbi izvajajo ukrepi iz 9. in 10. člena tega pravilnika, tako da se s koreninskega vratu odstrani zemlja in grm izreže čim bližje tlom ter uniči v skladu z 11. členom tega pravilnika.
(2) Panj in glavno korenino je potrebno močno ožgati ali ju na prerezu premazati z neselektivnim herbicidom, da se prepreči nadaljnje odganjanje.
(3) Uničevanje rastlin se opravi s koreninami vred tako, da se:
– izrežejo čim bližje tlom, ostanki korenin in panja ožgejo do tal, da ne odganjajo in po enem letu izkopljejo še korenine;
– pulijo cele rastline s koreninami vred, kar je ustrezno predvsem pri močni okužbi ali manjši površini;
– izrežejo poganjki z vidnimi znamenji, preostale rastline se tretirajo z neselektivnim hrebicidom in po treh tednih porežejo čim bliže tlom.
(4) Izrezane in izpuljene rastline ter dele rastlin iz prejšnjega odstavka je treba uničiti v skladu z 11. členom tega pravilnika.
IV. UKREPI ZA SANIRANJE ŽARIŠČA NA OKUŽENEM OBMOČJU
19. člen
(kurativni ukrepi na okuženem območju)
(1) V žariščih okužbe na okuženih območjih, morajo imetniki redno izvajati ukrepe za preprečevanje širjenja oziroma zatiranje hruševega ožiga z radikalnim izrezovanjem okuženih poganjkov, vej in dreves, s sežiganjem na mestu samem, razkuževanjem in zavarovanjem dostopa do okuženega mesta.
(2) O izvedenih sanitarnih ukrepih morajo imetniki iz prejšnjega odstavka obvestiti pristojnega inšpektorja, izvajalca javne gozdarske službe ali upravo in o izvedenih ukrepih voditi evidenco (datum, vrsta opravil, uporabljena fitofarmacevtska sredstva).
(3) Pristojni inšpektor ali izvajalec javne gozdarske službe odredi uničenje in premaz z neselektivnim herbicidom vseh rastlin iz prvega odstavka tega člena, če ugotovi stopnjo okužbe v skladu s četrtim odstavkom 20. člena tega pravilnika.
(4) Pridelovanje gostiteljskih rastlin za saditev na okuženem območju je prepovedano, razen če se vzpostavi nevtralno območje.
(5) Dokler traja nevarnost, je prepovedan premik čebel z okuženega območja v skladu s 27. členom tega pravilnika.
20. člen
(izrezovanje okuženih delov rastlin)
(1) Na okuženem območju, kjer je obseg okužb velik ali se hrušev ožig ustali, je za omejevanje in zmanjšanje okužb dovoljeno izrezovanje zgolj delov okuženih rastlin z vidnimi znamenji pod naslednjimi zahtevami:
– izrezovanje se mora opraviti čim hitreje, toda ob suhem vremenu;
– potrebno je upoštevati higienske ukrepe iz Priloge 3 glede razkuževanja rok, orodja in naprav;
– izrezati je potrebno 2- do 3-kratno dolžino prizadetega dela, vendar najmanj 40 do 50 cm v zdrav les. Ob rezanju je potrebno škarje in žage sproti razkuževati ali ožigati in razkužiti tudi rane v lesu v skladu s Prilogo 3 tega pravilnika;
– izrezane veje je potrebno previdno izvleči iz krošnje, da se prepreči širjenje okužbe, ali jih izrezati neposredno v vrečo;
– rastline iz katerih imetnik izrezuje poganjke z vidnimi znamenji, mora trajno označiti in ponovno pregledovati v intenzivnih nasadih vsakih 7 dni, v ostalih pa vsakih 14 dni.
(2) Izrezane dele rastlin je potrebno takoj uničiti v skladu z 11. členom tega pravilnika, če to ni mogoče pa v skladu z 21. členom tega pravilnika.
(3) Uporaba svežih izrezanih delov v druge namene ni dovoljena.
(4) Na okuženih območjih pristojni inšpektor prekliče izrezovanje vej kot zadostni ukrep varstva in odredi uničenje cele rastline v naslednjih primerih:
– če je okužena rastlina v 1000 m pasu okoli drevesnic ali matičnih nasadov
– ko se na isti rastlini določi več, zaradi okužbe prizadetih mest;
– ob močni okužbi, ki prehaja na deblo in ogrodne veje;
– pri drevesih, ki bujno odganjajo;
– kadar ni mogoče zagotoviti naknadnih vizualnih pregledov.
21. člen
(kompostiranje in termična obdelava)
(1) Ne glede na določbe 10. člena tega pravilnika, lahko pristojni inšpektor dovoli kompostiranje ali termično obdelavo mehansko zdrobljenega rastlinskega materiala na ustrezni deponiji ali na drugi ustrezni lokaciji. Kompostiranje in termična obdelava je dovoljena le znotraj močno okuženega območja.
(2) Izrezane oziroma zdrobljene dele okuženih rastlin je treba takoj prepeljati naravnost na mesto kompostiranja, kjer se kompostni kup uredi tako, da je višina in širina sveže nasutega kupa večja od 2 m.
(3) Kompostni kup se pokrije s ploščami ali plastično folijo, da se prepreči raznašanje materiala in se tudi na površini kupa doseže temperatura najmanj 60 (C.
V. UKREPI NA OGROŽENEM OBMOČJU
22. člen
(ogroženo območje)
(1) Ogrožena območja določi uprava na podlagi uradnih registrov in evidenc.
(2) Na ogroženem območju se ob najdbi okužbe izvajajo kurativni ukrepi iz 9., 10. in 11. člena tega pravilnika.
(3) Na ogroženem območju se izvajajo tudi preventivni ukrepi iz 24., 27. in 28. člena tega pravilnika.
(4) V občinah, v katerih ogrožena območja presegajo velikost 10 ha in so našteta v Prilogi 2 tega pravilnika, se poleg ukrepov iz prejšnjega odstavka izvajajo preventivni ukrepi iz 25. in 26. člena tega pravilnika.
23. člen
(omejitve in prepovedi)
(1) Dokler traja nevarnost zaradi širjenja hruševega ožiga, je v času vegetacije iz žarišča okužbe prepovedano odnašati gostiteljske rastline in njihove dele, vključno s cvetnim prahom.
(2) Obdobje trajanja nevarnosti zaradi širjenja hruševega ožiga določi uprava s pomočjo kriterijev ocene nevarnosti okužbe s hruševim ožigom v skladu z mednarodnim standardom za fitosanitarne ukrepe, izdanim na podlagi konvencije, ki ureja varstvo rastlin, in tem pravilnikom. Obdobje trajanja določi uprava z odločbo in o tem obvesti ostale izvajalce nadzora, imetnike rastlin in lokalno skupnost na krajevno običajen način in na spletni strani uprave.
(3) Pristojni inšpektor dovoli spravilo plodov iz okuženega sadovnjaka, če v času zrelosti ni vidnih znamenj okužbe gostiteljskih rastlin.
(4) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena, lahko pristojni inšpektor izjemoma dovoli premeščanje gostiteljskih rastlin vključno s sajenjem ter premeščanje čebel v času vegetacije, če ni nevarnosti za zdravstveno varstvo rastlin.
(5) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena, lahko uprava v skladu s 30. členom tega pravilnika izjemoma dovoli izvoz in premeščanje izven ozemlja Republike Slovenije v času vegetacije, če ni nevarnosti za zdravstveno varstvo rastlin.
(6) Pristojni inšpektor v strnjeni zasaditvi gostiteljskih rastlin okoli točke potrditve okužbe v žarišču okužbe v rastni dobi potrditve okužbe prepove novo sajenje gostiteljskih rastlin.
(7) Imetniki rastlin morajo zagotoviti, da vsi obiskovalci žarišča okužbe upoštevajo higiensko-sanitarne ukrepe iz Priloge 3.
24. člen
(omejitev gojenja rastlin)
(1) Imetniki panešpelj (Cotoneaster spp.), ognjenega trna (Pyracantha), fotinije (Photinia davidiana), gloga (Crataegus) in kutine (Cydonia), ki rastejo na ogroženih območjih, in sicer v 250 m pasu okoli drevesnic in matičnih nasadov in 100 m pasu okoli intenzivnih nasadov jablan in hrušk za pridelavo plodov, morajo do 31. marca 2004 te rastline izkrčiti in ustrezno uničiti tako, da se prepreči širjenje hruševega ožiga.
(2) Na nevtralnih območjih in varovalnih pasovih na ogroženih območjih je prepovedano sajenje rastlin iz prejšnjega odstavka.
(3) Imetniki drevesnic, matičnih nasadov ter intenzivnih nasadov jablan in hrušk za pridelavo plodov:
– so dolžni pregledati pasove iz prvega odstavka tega člena in sodelovati pri odstranitvi rastlin;
– lahko na pristojni enoti fitosanitarne inšpekcije oziroma v primeru gozdnih rastlin na pristojni enoti Zavoda za gozdove Slovenije, predlagajo odstranitev rastlin iz prvega odstavka tega člena.
25. člen
(sodelovanje lokalne skupnosti)
(1) Pri izvajanju uničenja iz prvega odstavka prejšnjega člena sodelujejo tudi pristojne občine v skladu s svojimi pristojnostmi.
(2) Občina lahko sprejme program, ki sledi zahtevam iz prvega odstavka prejšnjega člena, tako da spodbuja krčenje gostiteljskih rastlin, ki ne služijo pridelavi plodov in njihovo nadomeščanje z negostiteljskimi rastlinami s sorodnimi lastnostmi.
26. člen
(sodelovanje državnih organov in lokalne skupnosti)
(1) Zaradi preprečevanja nevarnosti za zdravstveno varstvo rastlin je prepovedano sajenje gostiteljskih rastlin iz prvega odstavka 24. člena tega pravilnika v okviru programov, za katere se zagotavljajo sredstva iz proračuna Republike Slovenije.
(2) Organi Republike Slovenije morajo izvajati oziroma sodelovati pri izvajanju stalnega nadzora rastlin z namenom ugotavljanja in poročanja o pojavu in širjenju hruševega ožiga ter njegovega zatiranja v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo rastlin.
27. člen
(omejitev premeščanja čebel)
(1) Dokler traja nevarnost zaradi hruševega ožiga, je prepovedan premik čebeljih družin z okuženega območja, žarišč okužbe in pripadajočega varovalnega pasu iz drugega odstavka 4. člena tega pravilnika na ogrožena območja v bližino sadovnjakov v času:
– od 15. marca do 1. julija za Primorsko,
– od 25. marca do 15. julija za preostalo Slovenijo.
(2) Pristojni fitosanitarni inšpektor izjemoma dovoli premeščanje iz prejšnjega odstavka, če so čebele pred tem:
– 48 ur zaprte v temnem prostoru,
– 72 ur v karanteni na nadmorski višini vsaj 1300 m,
– 72 ur v karanteni na območju, kjer ni cvetočih gostiteljskih rastlin na preletni razdalji čebel.
(3) Uprava lahko na podlagi vloge v upravnem postopku izjemoma skrajša rok iz prvega odstavka tega člena, če na kraju namembnosti in 3 km okoli njega ni cvetočih gostiteljskih rastlin ali kako drugače ugotovi, da ni nevarnosti za širjenje hruševega ožiga.
(4) Uprava je dolžna seznaniti čebelarsko zvezo, službo o napovedi medenja in pristojno veterinarsko službo o razmejitvi območij iz prvega in drugega odstavka 4. člena tega pravilnika najpozneje do 30. novembra vsako leto.
(5) Pristojna veterinarska služba izda zdravstveno spričevalo za čebelje družine in matice ob upoštevanju zahtev iz prvega oziroma iz drugega odstavka tega člena, in sicer z uradnim zaznamkom zabeleži, da se čebele premeščajo z okuženega območja hruševega ožiga in za premeščanje veljajo fitosanitarni predpisi.
(6) Imetnik čebel je v času iz prvega odstavka tega člena dolžan:
– pred premeščanjem pozanimati se pri izvajalcu pašnega reda, ki je določen v skladu s predpisi o katastru čebelje paše, čebelarskemu pašnemu redu, prometu s čebelami in programu napovedi medenja o vrsti območja in zahtevah, pod katerimi lahko premešča čebele na pašo;
– prijaviti premeščanje čebel fitosanitarnemu inšpektorju.
(7) Nadzor nad izvajanjem premeščanja čebel izvaja fitosanitarna inšpekcija v skladu s predpisom, ki ureja postopke za preprečevanje vnosa, širjenja in zatiranje škodljivih organizmov rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov, ter kmetijska inšpekcija v skladu s predpisom, ki ureja registracijo čebel, in tem pravilnikom.
28. člen
(dolžnosti imetnikov na ogroženem območju)
Imetniki rastlin na ogroženem območju so dolžni:
– redno pregledovati gostiteljske rastline med rastno dobo, in sicer ob vsaki napovedi nevarnosti iz tretjega odstavka 6. člena tega pravilnika, vendar najmanj enkrat mesečno v obdobju april-oktober, še posebej v času cvetenja, rasti poganjkov in vremenskih pojavov kot so hud veter, neurje in toča;
– takoj obvestiti fitosanitarnega inšpektorja ali izvajalca javne službe o najdbi vidnih znamenj;
– voditi evidenco o rednih zdravstvenih pregledih, sumih, odvzetih vzorcih in izvedenih ukrepih, če se ukvarjajo s tržno pridelavo gojenih rastlin in so vpisani v evidenco pridelovalcev rastlin;
– izvajati odstranjevanje cvetnih brstov na rastlinah iz rodov Malus, Pyrus in Cydonia po zaključeni fenološki fazi cvetenja in v drevesnici;
– skrbeti za redno čiščenje in razkuževanje orodja, mehanizacije, traktorskih koles, obutve in ostale opreme v skladu s Prilogo 3.
VI. PRIJAVA PRIDELAVE IN VLOGA ZA IZJEMNO DOVOLJENJE
29. člen
(neokužena mesta in enote pridelave)
(1) Pridelovalec gostiteljskih rastlin za saditev prijavi lokacijo drevesnice ali matičnega nasada najkasneje do 30. aprila v letu zasaditve, če je lokacija na varovanem ali nevtralnem območju in najkasneje do 15. septembra v letu pred zasaditvijo v primerih iz petega odstavka 4. člena tega pravilnika.
(2) Prijavo iz prejšnjega odstavka vloži pridelovalec v skladu s predpisi, ki urejajo registracijo pridelovalcev določenih rastlin za namene zdravstvenega varstva rastlin, in sicer:
– pristojni enoti fitosanitarne inšpekcije za kmetijske in okrasne rastline,
– pooblaščenemu izvajalcu gozdarske službe, pristojnemu za zdravstveno varstvo rastlin, za gozdne rastline,
– imenovanemu organu za uradno potrjevanje sadilnega materiala sadnih rastlin.
(3) Pristojni organi oziroma organizacije iz prejšnjega odstavka na podlagi mnenja uprave dovolijo sajenje, če se lokacija nahaja na varovanem ali nevtralnem območju, in če je mogoče vzpostaviti območje brez gostiteljskih rastlin iz prvega odstavka 24. člena tega pravilnika.
(4) Pridelovalec, ki namerava uporabljati nasad kot matični nasad, mora takšen nasad prijaviti do 31. marca v letu, ki je pred začetkom uporabe cepičev oziroma drugih delov rastlin za saditev. Pristojni inšpektor dovoli rabo matičnega nasada le, če se lokacija nahaja na varovanem ali nevtralnem območju ter nasad in varovalni pas okoli njega nista okužena.
30. člen
(izjemno dovoljenje)
(1) Za izdajo dovoljenja iz tretjega in četrtega odstavka 15. člena, tretjega odstavka 16. člena in petega odstavka 23. člena tega pravilnika imetnik vloži na upravo vlogo, v kateri navede osnovne podatke in razloge za izjemno dovoljenje.
(2) Vlogi iz prejšnjega odstavka mora imetnik priložiti naslednje dokumente:
– kopijo letne prijave pridelave vključno z načrtom pridelave, v katerem označi mesto oziroma mesta okužbe,
– analizne izvide testiranja, če obstajajo,
– odločbo oziroma odločbe pristojnega inšpektorja o odrejenih ukrepih,
– zapisnik oziroma zapisnike pristojnega inšpektorja o izvršenih ukrepih.
(3) Uprava lahko zaradi razjasnitve nastalega primera zahteva od imetnika ali pristojnega inšpektorja dodatne potrebne podatke.
VII. OBVEŠČANJE, NALOGE IN POOBLASTILA
31. člen
(obveščanje)
(1) Izvajalci posebnega nadzora gostiteljskih rastlin morajo podatke o opazovanjih zbrati in posredovati upravi skladno z navodili predstojnika uprave.
(2) Dokler traja nevarnost zaradi navzočnosti hruševega ožiga, pristojni inšpektor obvešča imetnike gostiteljskih rastlin na okuženem območju na krajevno običajen način o ukrepih, nevarnosti pojava, vidnih znamenjih in obveznosti obveščanja.
(3) Izvajalce zdravstvenega varstva rastlin uprava obvešča o podrobnejših ukrepih na ogroženem območju preko spletne strani in občasne samostojne publikacije o obvladovanju hruševega ožiga.
(4) V sklopu posebnega nadzora uprava obvešča javnost o značilnostih bolezni, nevarnosti in ukrepih, pri čemer sodelujejo tudi fitosanitarni inšpektorji, izvajalci javne službe za zdravstveno varstvo rastlin in drugi strokovnjaki.
32. člen
(naloge in pooblastila)
(1) Vizualne preglede rastlin in odvzem vzorcev v okviru rednega in posebnega nadzora izvajajo v skladu s prvim odstavkom 5. člena tega pravilnika in predpisom o pogojih za izdajanje rastlinskih potnih listov:
– fitosanitarni inšpektorji predvsem v drevesnicah, matičnih nasadih, nevtralnem območju, varovalnem pasu in žariščih okužb,
– pooblaščeni izvajalci javne službe zdravstvenega varstva rastlin predvsem v drevesnicah za pridelavo uradno potrjenega materiala, gozdnih drevesnicah, sadovnjakih in vrtovih,
– izvajalci javne gozdarske službe v gozdovih,
– pooblaščene uradne osebe z uprave.
(2) Laboratorijske preiskave opravlja pooblaščeni laboratorij v skladu s predpisom o tehničnih in organizacijskih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati laboratoriji za izvajanje diagnostičnih preiskav na področju zdravstvenega varstva rastlin.
(3) Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem tega pravilnika opravljajo fitosanitarni inšpektorji, oziroma za gozdne rastline gozdarski inšpektorji, v skladu z zakonom o zdravstvenem varstvu rastlin.
(4) Za koordinacijo, poročanje in izmenjavo informacij med organi in izvajalci zdravstvenega varstva rastlin skrbi uprava.
(5) V stalni nadzor hruševega ožiga lahko uprava vključi tudi:
– druge organe in organizacije, ki delujejo na področju kmetijstva in gozdarstva, v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo rastlin;
– organe in organizacije, ki skrbijo za odpravo posledic naravnih nesreč, v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo rastlin in zakonom, ki ureja odpravo posledic naravnih nesreč.
(6) Izvajalci javne kmetijske svetovalne službe iz prve alinee prejšnjega odstavka izvajajo vizualne preglede gostiteljskih rastlin predvsem v intenzivnih in travniških sadovnjakih.
(7) Predstojnik uprave izda navodilo o organiziranosti pregledov in poročanja iz tega člena.
33. člen
(dovoljene izjeme)
(1) Ne glede na določbe četrtega odstavka 19. člena tega pravilnika je za gostiteljske rastline za saditev, zasajene pred uveljavitvijo tega pravilnika, dovoljeno premeščanje, če so izpolnjene zahteve za izdajo rastlinskega potnega lista.
(2) Ne glede na določbe prvega odstavka 24. člena tega pravilnika navedenih gostiteljskih rastlin, ki so v varovalnem pasu, ni potrebno odstraniti, če gre za drevesnice na okuženem območju, zasajene pred uveljavitvijo tega pravilnika, ki ne dosegajo kriterijev iz petega odstavka 4. člena tega pravilnika in pod pogojem, da ni znamenj hruševega ožiga.
(3) Za drevesnice iz prejšnjega odstavka sta dovoljeni pridelava do konca rastne dobe 2004 in premeščanje pod zahtevami za izdajo rastlinskih potnih listov.
(4) Določbe iz drugega odstavka tega člena se v letu 2004 smiselno uporabljajo tudi za druge drevesnice v postopkih iz tretjega odstavka 29. člena tega pravilnika.
(5) Za izvedbo raziskovalnih in znanstvenih nalog in žlahtnenja rastlin lahko uprava dovoli odstopanje od ukrepov iz tega pravilnika v korist stranke, pod pogojem, da se izvedejo vsi ukrepi, ki zagotavljajo nadzor nad hruševim ožigom in preprečujejo njegovo širjenje, v skladu s predpisi, ki urejajo vnos in premeščanje škodljivih organizmov za znanstvene namene.
(6) Uprava lahko dovoli odstopanje od ukrepov iz tega pravilnika v korist stranke tudi v drugih primerih, če so strokovno upravičeni in ni nevarnosti za širjenje škodljivih organizmov.
(7) Uprava lahko zaradi preverjanja, da ni nevarnosti širjenja hruševega ožiga v primerih iz prejšnjega odstavka in iz petega odstavka 23. člena tega pravilnika, zahteva strokovno mnenje oziroma dodatno testiranje gostiteljskih rastlin.
VIII. KONČNI DOLOČBI
34. člen
(prenehanje veljavnosti in uporabe)
Z dnem uveljavitve tega pravilnika se preneha uporabljati odredba o ukrepih za preprečevanje širjenja in zatiranje bakterijskega hruševega ožiga (Uradni list SFRJ, št. 13/91) in preneha veljati odločba o določitvi mej posebno nadzorovanega območja in ukrepih za preprečevanje širjenja in zatiranje bakterijskega hruševega ožiga (Uradni list RS, št. 48/03).
35. člen
(veljavnost)
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 327-01-613/2003
Ljubljana, dne 10. februarja 2004.
EVA 2002-2311-0053
mag. Franc But l. r.
Minister
za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
* Ta pravilnik vsebinsko povzema Direktivi št. 2003/116/ES in 2001/32/ES.
Priloga 1
Seznam okuženih območij, kjer se je hrušev ožig ustalil. Vsako okuženo območje
ima točko potrditve okužbe, določeno s pravokotnimi koordinatami v metrih in
polmer 1 km.
-----------------------------------------------------------------------
Kraj Naselje Geografska Geografska
širina dolžina
-----------------------------------------------------------------------
Begunje na Gorenjskem Begunje na Gorenjskem 439249 137430
Brezje Brezje 441393 131656
Brezje Brezje 441180 132044
Brezje Brezje 441324 131754
Brezje Dobro Polje 440550 131218
Cerklje na Gorenjskem Adergas 459292 125415
Cerklje na Gorenjskem Adergas 459373 125364
Cerklje na Gorenjskem Praprotna polica 458138 123392
Golnik Golnik 449274 131481
Gozd Martuljek Zgornje Rute 411225 149281
Jesenice Jesenice 428287 143232
Kamna Gorica Kamna Gorica 438277 130704
Kamnik Kamnik 469785 119800
Kamnik Kamnik 470147 120534
Kamnik Kamnik 469325 120650
Kamnik Kamnik 470150 120720
Kamnik Košiše 469470 121048
Kamnik Košiše 468811 121820
Kamnik Mekinje 470616 121276
Kamnik Mekinje 470473 121466
Kamnik Nevlje 471199 120975
Kamnik Nevlje 471187 120950
Kamnik Podgorje 468819 119218
Kamnik Poreber 474050 121141
Kamnik Srednja vas pri Kamniku 475522 120338
Kamnik Vrhpolje pri Kamniku 471915 120610
Kranj Britof 453250 124082
Kranj Britof 453144 123922
Kranj Kokrica 450947 125039
Kranj Kranj 450516 122792
Kranj Kranj 449703 123280
Kranj Kranj 449757 123237
Kranj Kranj 449123 123205
Kranj Kranj 451104 121591
Kranj Kranj 450655 123133
Kranj Kranj 449262 123199
Kranj Kranj 450194 123809
Kranj Predoslje 453106 124774
Kranj Srakovlje 451158 126539
Kranj Suha pri Predosljah 453882 125468
Križe Križe 446052 133063
Križe Križe 446537 133218
Križe Križe 446705 132929
Križe Sebenje 446381 132126
Kropa Kropa 439103 128814
Kropa Kropa 439126 128824
Kropa Spodnja Dobrava 440752 129109
Lesce Lesce 435737 135296
Lesce Lesce 435097 135455
Mavčiče Jama 453708 117978
Mavčiče Podreča 455027 114032
Naklo Cegelnica 448086 125885
Naklo Naklo 447315 125552
Naklo Podbrezje 444665 129302
Naklo Podbrezje 444792 129346
Naklo Podbrezje 444799 129480
Naklo Podbrezje 444836 129382
Naklo Podbrezje 444838 129417
Naklo Strahinj 447239 126796
Naklo Strahinj 447253 126827
Podnart Ovsiše 443262 127379
Podnart Posavec 441844 130198
Podnart Posavec 441775 130185
Podnart Posavec 441737 130027
Podnart Posavec 441760 129987
Preddvor Preddvor 455580 129020
Radovljica Lancovo 436222 131831
Radovljica Podvin 439502 133120
Radovljica Radovljica 436492 134524
Radovljica Radovljica 436530 133534
Radovljica Radovljica 436656 133951
Radovljica Vrbnje 438051 134319
Selca Bukovica 441892 117626
Selca Bukovica 442420 117394
Selca Dolenja vas 440302 119157
Selca Ševlje 441754 118327
Škofja Loka Bodovlje 445852 112247
Škofja Loka Draga 450766 111666
Škofja Loka Grenc 447194 115595
Škofja Loka Hosta 448514 113153
Škofja Loka Hosta 448476 113222
Škofja Loka Moškrin 445965 116022
Škofja Loka Papirnica 447007 115755
Škofja Loka Papirnica 447042 115521
Škofja Loka Papirnica 447105 115703
Škofja Loka Papirnica 446626 115596
Škofja Loka Pevno 446269 116420
Škofja Loka Pungert 449050 112702
Škofja Loka Puštal 447538 113368
Škofja Loka Reteče 451228 112720
Škofja Loka Reteče 451575 112728
Škofja Loka Reteče 451531 112775
Škofja Loka Škofja Loka 447244 114013
Škofja Loka Škofja Loka 447351 114287
Škofja Loka Škofja Loka 447152 113918
Škofja Loka Škofja Loka 447378 114007
Škofja Loka Škofja Loka 447363 114038
Škofja Loka Škofja Loka 447480 113790
Škofja Loka Škofja Loka 447569 113789
Škofja Loka Škofja Loka 446643 114165
Škofja Loka Škofja Loka 447374 113723
Škofja Loka Škofja Loka 447294 114424
Škofja Loka Škofja Loka 447357 113935
Škofja Loka Škofja Loka 448056 114325
Škofja Loka Škofja Loka 448093 114357
Škofja Loka Škofja Loka 446540 112892
Škofja Loka Škofja Loka 447398 114039
Škofja Loka Škofja Loka 447247 113738
Škofja Loka Škofja Loka 447184 113673
Škofja Loka Škofja Loka 447518 113602
Škofja Loka Škofja Loka 447592 113624
Škofja Loka Škofja Loka 447623 113630
Škofja Loka Škofja Loka 447773 113601
Škofja Loka Škofja Loka 447420 113794
Škofja Loka Škofja Loka 447584 113821
Škofja Loka Škofja Loka 447853 113620
Škofja Loka Škofja Loka 447364 114171
Škofja Loka Suha 448180 113507
Škofja Loka Suha 448242 113547
Škofja Loka Suha 448130 113589
Škofja Loka Suha 448312 113740
Škofja Loka Sv. Duh 448316 115641
Škofja Loka Sv. Duh 448390 115600
Škofja Loka Sv. Duh 448371 115608
Škofja Loka Sv. Duh 448315 116025
Škofja Loka Sv. Duh 448030 115854
Škofja Loka Sv. Duh 447822 115538
Škofja Loka Sv. Duh 448389 116153
Škofja Loka Sv. Duh 448459 116227
Škofja Loka Sv. Duh 448263 116242
Škofja Loka Sv. Duh 448258 116294
Škofja Loka Sv. Duh 448258 116342
Škofja Loka Sv. Duh 448120 116228
Škofja Loka Trata 449372 114740
Škofja Loka Trata 449431 114775
Škofja Loka Virlog 446037 115261
Škofja Loka Visoko pri Poljanah 440136 109603
Škofja Loka Zminec 444167 110923
Tržič Grahovše 450297 136109
Žabnica Dorfarje 448240 116996
Žabnica Dorfarje 448087 116988
Žabnica Dorfarje 448178 117053
Žabnica Dorfarje 448035 117422
Žabnica Spodnje Bitnje 448958 118396
Žabnica Šutna 448443 117431
Žabnica Šutna 448567 117637
Žabnica Šutna 448197 117769
Žabnica Žabnica 448755 117676
Žabnica Žabnica 448880 117079
Zgornja Besnica Rakovica 448343 122830
Zgornja Besnica Rakovica 447672 123459
Zgornja Besnica Zgornja Besnica 445051 123965
Žiri Opale 433811 98401
Žiri Opale 433837 98313
Žirovnica Smokuč 436880 138384
-----------------------------------------------------------------------
Priloga 2: Občine (upravne enote), v katerih ležijo ogrožena območja, ki
presegajo prag 10 ha. Na ogroženih območjih (območje intenzivnih sadovnjakov,
večjih od 0,25 ha in drevesnic) so ekološki dejavniki ugodni za naselitev
hruševega ožiga, katerega navzočnost bo na tem območju povzročila pomembno
gospodarsko škodo.
-------------------------------------------------
Občina Upravna enota
-------------------------------------------------
Bistrica ob Sotli Šmarje pri Jelšah
Braslovče Žalec
Brežice Brežice
Cankova Murska Sobota
Celje Celje
Cerkno Idrija
Cerkvenjak Lenart
Črnomelj Črnomelj
Divača Sežana
Duplek Maribor
Gornja Radgona Gornja Radgona
Gornji Petrovci Murska Sobota
Hoče-Slivnica Maribor
Hrastnik Hrastnik
Hrpelje – Kozina Sežana
Ilirska Bistrica Ilirska Bistrica
Ivančna Gorica Grosuplje
Juršinci Ptuj
Kamnik Kamnik
Kobarid Tolmin
Koper Koper
Kozje Šmarje Pri Jelšah
Kranj Kranj
Krško Krško
Kungota Pesnica
Lenart Lenart
Ljubljana Ljubljana
Ljutomer Ljutomer
Lukovica Domžale
Maribor Maribor
Medvode Ljubljana
Metlika Metlika
Miren-Kostanjevica Nova Gorica
Mirna Peč Novo Mesto
Moravče Domžale
Moravske Toplice Murska Sobota
Nova Gorica Nova Gorica
Novo mesto Novo Mesto
Oplotnica Slovenska Bistrica
Ormož Ormož
Pesnica Maribor
Piran Piran
Pivka Postojna
Podčetrtek Šmarje pri Jelšah
Ptuj Ptuj
Puconci Murska Sobota
Rače-Fram Maribor
Radenci Gornja Radgona
Radovljica Radovljica
Razkrižje Ljutomer
Rogaška Slatina Šmarje pri Jelšah
Selnica ob Dravi Ruše
Šentilj Pesnica
Šentjernej Novo Mesto
Šentjur Šentjur Pri Celju
Sevnica Sevnica
Sevnica Sevnica
Slovenj Gradec Slovenj Gradec
Slovenska Bistrica Slovenska Bistrica
Slovenske Konjice Slovenske Konjice
Šmarje pri Jelšah Šmarje Pri Jelšah
Sveta Ana Lenart
Sveti Andraž v Slov. goricah Ptuj
Sveti Jurij Gornja Radgona
Tolmin Tolmin
Velenje Velenje
Vojnik Celje
Zreče Slovenske Konjice
Žalec Žalec
-------------------------------------------------
PRILOGA 3: HIGIENSKI UKREPI OB SUMU NA BAKTERIJSKI HRUŠEV OŽIG, da pri
ravnanju z okuženimi rastlinami preprečimo nevarnost prenosa bolezni
1. Splošni higienski ukrepi
– Okuženih rastlin se ne smemo dotikati brez razloga.
– Kadar pri delu z rastlinami opazimo sumljiva bolezenska znamenja okužbe, je
potrebno delo z rastlinami takoj prekiniti ter razkužiti orodje in roke.
– Okužbo je potrebno prijaviti najbližji javni službi za varstvo rastlin,
območni fitosanitarni inšpekciji ali Upravi RS za varstvo rastlin in semenarstvo
(tel.: 01/478-9149).
2. Razkuževanje malega orodja (noži, pincete, škarje za obrezovanje drevja)
– Pripravimo 10% raztopino natrijevega hipoklorita, vanjo pomočimo gobico in
z njo obrišemo orodje po vsakem stiku z okuženo rastlino; z raztopino lahko
premažemo tudi večje rane na rastlinah (pripravki: Varekina, Arekina, Clorox in
podobno).
– Primerno je tudi razkuževanje z etilnim alkoholom v 70% koncentraciji, ki
ga po 4-dnevni uporabi na novo pripravimo, ali z razpršilom Incidin liquid.
– Druga primerna sredstva: Lysetol FF: 4% koncentracija; Desinfectant FS 37:
10% koncentracija; Desinfectant FS 36: koncentriran; Menno-Florades: 1%
koncentracija. Po delu orodje temeljito razkužimo tako, da ga za 30 minut
potopimo v enega od naštetih pripravkov. Pripravke pripravljamo na novo vsakih 14
dni (po 14-dnevni uporabi pripravimo svežega). Za delo so potrebne le majhne
količine pripravkov, ki jih po uporabi odstranimo z odplakami.
3. Druge možnosti razkuževanja orodja in naprav
– Razkuževanje z ožiganjem s plamenom ali
– razkuževanje z vročo vodo ali paro z vsaj 70 (C.
4. Razkuževanje rok
– Preprečevati je potrebno stik rok z bakterijskim izcedkom na rastlinah,
zato je potrebno obvezno:
– uporabljati tanke lateks rokavice za enkratno uporabo ali
– roke temeljito popršiti z razkužilom za roke Spitaderm, Sterillium ali
drugim ustreznim alkoholnim sredstvom.
5. Razkuževanje obutve
Nevarnost prenosa bolezni z obutvijo je velika, kadar obolele rastline
izločajo več bakterijskega izcedka in se ta zato nahaja na tleh, ali kadar na
tleh ležijo obolele veje. To je treba upoštevati tudi pri rezi in uničevanju
rastlin. Nevarnost je večja ob toplem in vlažnem vremenu. Zato je priporočena
uporaba dveh parov čevljev/škornjev. Možnosti za razkuževanje obutve:
– škornje (čevlje) splaknemo z vodo in nato polijemo z vročo vodo (70 (C);
– škornje (čevlje) splaknemo z vodo, popršimo s 70% etanolom, Incidin-om ali
Sterillium-om in pustimo učinkovati 5 minut; še drugič popršimo in ponovno
pustimo učinkovati.
6. Razkuževanje oblačil
Potrebno je paziti, da oblačila ne pridejo v stik z okuženimi rastlinskimi
deli. Večja nevarnost prenosa bolezni z oblačili je ob toplem in vlažnem vremenu
ter ob krčenju nasadov. Oblačila slečemo takoj po opravljenem delu z okuženimi
rastlinami in drugih končanih delih. Operemo jih v pralnem stroju in jih s tem
zagotovo razkužimo.