Na podlagi šestega odstavka 6. člena in prvega odstavka 77. člena zakona o veterinarstvu (Uradni list RS, št. 33/01) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
P R A V I L N I K
o ukrepih za nadzor nad določenimi boleznimi rib (ISA, VHS in IHN)*
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina pravilnika)
Ta pravilnik določa minimalne ukrepe za nadzor nad naslednjimi boleznimi rib:
– infekciozna anemija lososov (v nadaljnjem besedilu: ISA),
– virusna hemoragična septikemija (v nadaljnjem besedilu: VHS),
– infekciozna hematopoetska nekroza (v nadaljnjem besedilu: IHN).
2. člen
(pomen izrazov)
Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:
– ribe, za katere se sumi, da so okužene, so ribe, ki kažejo klinične ali patoanatomske znake oziroma sumljivo reagirajo v laboratorijskih preiskavah;
– okužene ribe so ribe, pri katerih je na podlagi laboratorijskih preiskav oziroma ko gre za infekciozno anemijo lososov (ISA), kliničnih in patoanatomskih preiskav, uradno potrjeno, da so okužene;
– ribogojnica, za katero se sumi, da je okužena, je ribogojnica, v kateri se nahajajo ribe, za katere se sumi, da so okužene;
– okužena ribogojnica je ribogojnica, v kateri so okužene ribe, in ribogojnica, ki je izpraznjena, vendar še ni bila razkužena.
3. člen
(seznami in evidence)
(1) Ribogojnice, kjer se vzrejajo ribe, ki so dovzetne za ISA, VHS in IHN, morajo biti evidentirane pri območnemu uradu Veterinarske uprave Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: VURS).
(2) Ribe, ki so dovzetne za ISA, VHS in IHN, so naštete v pravilniku, ki ureja pogoje, ki jih morajo izpolnjevati akvakulture in njihovi proizvodi za trgovanje na teritoriju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU). Teritorij EU je opredeljen v predpisu, ki ureja veterinarske preglede živali pri vnosu na teritorij EU iz tretjih držav.
(3) Ribogojnice morajo voditi naslednje evidence:
a) za pošiljke živih rib, iker in zaroda ob prihodu in izhodu iz ribogojnice:
– vrsta rib,
– število ali skupna teža,
– velikost in starost (kategorija),
– izvor pošiljke,
– ime in priimek oziroma firma in naslov oziroma sedež dobavitelja (navede se samo ob prihodu pošiljke v ribogojnico),
– ime in priimek oziroma firma in naslov oziroma sedež kupca ter namembni kraj (navede se samo ob odhodu pošiljke iz ribogojnice);
b) datum in število poginulih rib;
c) datum in opis ugotovljenih sprememb zdravstvenega stanja;
d) zdravljenje živali (vrsta zdravila in datumi zdravljenja).
(4) Evidence je treba redno dopolnjevati in morajo biti ob vsakem času dostopne veterinarski inšpekciji.
(5) Evidence je treba hraniti najmanj 4 leta.
4. člen
(obvezno prijavljanje)
(1) Vsak sum, da so ribe zbolele za boleznijo iz tega pravilnika, mora imetnik ribogojnice nemudoma prijaviti Nacionalnemu veterinarskemu inštitutu (v nadaljnjem besedilu: NVI). Če je na podlagi klinične preiskave sum potrjen, NVI o tem obvesti območni urad VURS, v primeru ISA pa generalni urad VURS, ki skliče Državno središče za nadzor bolezni (v nadaljnjem besedilu: DSNB).
(2) Obveščanje drugih držav o sumu in pojavu bolezni poteka v skladu s pravilnikom, ki ureja kužne bolezni.
5. člen
(epizootiološka poizvedba)
(1) Epizootiološka poizvedba mora obsegati:
– ugotovitev možnega izvora bolezni v ribogojnici,
– ugotovitev časovnega obdobja, ko je bila bolezen prisotna v ribogojnici, preden je bil podan sum,
– popis ribogojnic, kjer so ikre, zarod oziroma za okužbo dovzetne ribe iz okužene ribogojnice,
– podatke o prometu z ribami, ikrami in zarodom, za katere je možno, da so prenašalci virusa v ali iz okužene ribogojnice,
– podatke o prometu vozil, predmetov, surovin in oseb, za katere je možno, da so prenašalci virusa v ali iz okužene ribogojnice,
– možnost prenosa bolezni preko drugih nosilcev in promet z njimi.
(2) Če se pri epizootiološki poizvedbi ugotovi, da se je bolezen prenesla iz ali v drugo vodno ali obalno območje kot posledica gibanja rib, iker, zaroda, drugih živali, vozil, oseb ali na drug način, se v takšni ribogojnici izvedejo ukrepi, ki so predpisani v primeru suma oziroma potrditve bolezni.
II. UKREPI ZA NADZOR NAD ISA
6. člen
(sum bolezni)
(1) Če je podan sum, da so ribe okužene z ISA, mora NVI opraviti klinični pregled, s katerim sum potrdi ali ovrže, in odvzeti vzorce za laboratorijsko preiskavo. Za laboratorijsko preiskavo se odbere ribe, ki kažejo klinične znake, ter jih še žive ali na ledu dostavi v pooblaščeni laboratorij.
(2) Imetnik ribogojnice mora še pred prihodom strokovnjaka NVI zagotoviti pogoje za preprečevanje širjenja bolezni.kakšne, moramo nekoliko opredeliti, opisati, kaj mora narediti ali sklic, kjer je to že navedeno
(3) Ob sumu, da se je pojavila ISA, VURS nemudoma skliče člane DSNB, ki vodi in nadzira ukrepe za ugotavljanje, preprečevanje in zatiranje bolezni.
7. člen
(ukrepi v primeru potrditve suma ISA)
(1) Če je na podlagi klinične preiskave sum potrjen, NVI s strokovnim navodilom, v skladu z navodili DSNB, določi naslednje ukrepe za preprečitev širjenja bolezni:
– popis vseh vrst in starostnih kategorij rib v ribogojnici ter za vsako vrsto oziroma kategorijo tudi navedbo števila poginulih rib in oceno števila okuženih, sumljivih in potencialno okuženih rib. Popis se mora redno dopolnjevati in vključevati vse pogine v obdobju suma bolezni;
– prepoved prometa z ribami (živimi in mrtvimi), ikrami in zarodom iz oziroma v ribogojnico, razen na podlagi dovoljenja veterinarske inšpekcije, pod pogoji, ki preprečujejo širjenje bolezni;
– redno odstranjevanje mrtvih rib in njihovih ostankov;
– prepoved odnašanja krme, orodja, predmetov, odpadkov in ostalih stvari, s katerimi se lahko bolezen prenese, razen na podlagi dovoljenja veterinarske inšpekcije, pod pogoji, ki preprečujejo širjenje bolezni;
– omejitev gibanja oseb, ki prihajajo oziroma odhajajo iz ribogojnice;
– omejitev gibanja vozil, ki prihajajo oziroma odhajajo iz ribogojnice, razen na podlagi dovoljenja veterinarske inšpekcije, pod pogoji, ki preprečujejo širjenje bolezni;
– mehansko čiščenje in dezinfekcijo orodja, objektov in drugih predmetov, s katerimi se lahko prenese bolezen;
– postavitev dezinfekcijskih barier na vhodu v ribogojnico in v posamezne objekte;
– izvedbo epizootiološke poizvedbe v skladu s prejšnjim členom;
– druge ukrepe za preprečevanje širjenja bolezni.
(2) Nadzor nad izvajanjem ukrepov iz prejšnjega odstavka izvaja veterinarska inšpekcija, ki lahko odredi ukrepe iz prejšnjega odstavka v ostalih ribogojnicah, ki so na istem vodnem območju. Promet z ribami, ikrami in zarodom je v teh ribogojnicah dovoljen le na podlagi predhodnega dovoljenja veterinarske inšpekcije. Če je območje zelo obsežno, se lahko za vsak primer posebej glede na oceno tveganja, ki jo opravi NVI, dovoli odstopanja za določene ribogojnice, vendar tako, da je še zagotovljeno jamstvo za preprečevanje širjenja bolezni.
(3) Odrejeni ukrepi trajajo, dokler ni sum bolezni z laboratorijskimi preiskavami uradno ovržen.
(4) Območni urad VURS ribogojnici začasno odvzame status odobrene ribogojnice, dokler ni sum na podlagi laboratorijskih preiskav uradno ovržen.
(5) V naravnih vodah je naselitev rib dovoljena samo iz tistih ribogojnic, ki niso okužene ali sumljive.
8. člen
(potrditev ISA)
(1) Če je ISA uradno potrjena, odredi veterinarski inšpektor v okuženi ribogojnici poleg ukrepov iz prejšnjega člena še naslednje ukrepe:
– takojšnjo odstranitev vseh rib v skladu s programom odstranitve, ki ga pripravi VURS in odobri Evropska komisija,
– neškodljivo uničenje vseh iker, zaroda, mrtvih rib in rib, ki kažejo klinične znake bolezni pod nadzorom veterinarske inšpekcije v skladu z Uredbo št. 2002/1774/ES,
– takojšnjo izpraznitev, mehanično čiščenje in dezinfekcijo vseh bazenov v ribogojnicah, na način, da se prepreči okužbo v drugih ribogojnicah,
– krmo, orodje, odpadke in vse druge snovi oziroma predmete, ki bi lahko bili okuženi, je treba uničiti ali obdelati na način, da se zagotovi uničenje virusa,
– epizootiološko poizvedbo v skladu s 5. členom tega pravilnika, ki mora zajemati tudi odvzem vzorcev za laboratorijsko preiskavo.
(2) V skladu s prejšnjim odstavkom je treba usmrtiti in uničiti tudi ribe, ki ne kažejo kliničnih znakov bolezni, pri čemer je dovoljeno ribe, ki so dosegle tržno velikost, na podlagi dovoljenja in pod nadzorom veterinarske inšpekcije, uporabiti za prehrano ljudi. V tem primeru morajo biti ribe takoj ubite in očiščene (eviscerirane) na način, da se prepreči širjenje bolezni. Odpadke in drobovino rib je treba uničiti v skladu z Uredbo št. 2002/1774ES, uporabljena voda pa se mora obdelati na način, da se zagotovi uničenje virusa.
(3) Po odstranitvi rib, iker in zaroda je treba ribnike, orodje in opremo, ki bi lahko bili okuženi, čimprej očistiti in razkužiti v skladu s programom odstranitve iz prve alinee prvega odstavka tega pravilnika.
(4) Nadzor nad izvajanjem ukrepov iz tega člena opravlja veterinarska inšpekcija. Pod uradnim nadzorom morajo biti vse ribogojnice, ki se nahajajo na istem vodnem in obalnem območju. Če se odkrijejo novi pozitivni primeri, odredi veterinarska inšpekcija tudi zanje ukrepe iz tega člena.
(5) Če se pri izvajanju ukrepov ugotovi, da je potrebno mednarodno sodelovanje, VURS sodeluje s pristojnimi organi drugih držav članic EU.
9. člen
(ponovna naselitev ribogojnice v primeru ISA)
Ribogojnico se lahko na podlagi dovoljenja veterinarske inšpekcije ponovno naseli, ko je opravljeno čiščenje, končna dezinfekcija in poteče določen čas od izpraznitve in izsušitve bazenov, ki zagotavlja izkoreninjenje virusa in odstranitev drugih možnih okužb v istem vodnem območju. Trajanje izpraznitve in izsušitve bazenov določi veterinarska inšpekcija na podlagi predložene ocene tveganja, ki jo pripravi NVI, ob upoštevanju temperaturnih razmer in količine padavin (sušnega obdobja).
10. člen
(sum ali potrditev ISA pri prostoživečih ribah)
(1) Če se sumi ali potrdi ISA pri prostoživečih ribah, se zanje smiselno uporabljajo določbe 6. in 7. člena tega pravilnika.
(2) VURS mora o sprejetih ukrepih obvestiti Evropsko komisijo in druge države članice v okviru Stalnega veterinarskega odbora.
11. člen
(načrt ukrepov)
(1) Za ukrepanje v primeru pojava ISA imenuje VURS strokovno skupino, ki pripravi načrt ukrepov za izkoreninjenje bolezni.
(2) Načrt ukrepov mora vključevati dostop do objektov, opreme, osebja in vseh ustreznih struktur, ki so potrebne za hitro in učinkovito zatiranje izbruha bolezni, in mora vsebovati:
– ustanovitev Državnega središča za nadzor bolezni (DSNB), ki usklajuje ukrepe ob izbruhu bolezni;
– seznam lokalnih središč za nadzor bolezni (LSNB), ki usklajujejo ukrepe na lokalni ravni;
– seznam oseb, ki sodelujejo pri ukrepih, njihove usposobljenosti in odgovornosti;
– podrobna navodila ukrepanja v primeru suma ali potrditve bolezni;
– programe izobraževanja;
(3) Vsako LSNB mora biti sposobno hitro poiskati osebe in organizacije, ki so neposredno ali posredno vpletene v izbruh bolezni. Na voljo morajo biti oprema in pripomočki, ki so potrebni za odkrivanje bolezni in izvajanje ukrepov.
III. UKREPI ZA NADZOR NAD VHS IN IHN
12. člen
(sum in potrditev VHS in IHN)
(1) Kadar se sumi oziroma potrdi VHS ali IHN, je treba v odobrenem območju oziroma odobreni ribogojnici opraviti epizootiološko poizvedbo v skladu s 5. členom tega pravilnika in izvesti ukrepe v skladu z navodilom, ki ureja ukrepe za ugotavljanje, preprečevanje in zatiranje določenih bolezni pri ribah.
(2) Določbe prejšnjega odstavka se uporabljajo tudi za neodobrene ribogojnice in druge ribogojnice, za katere se z epizootiološko poizvedbo ugotovi, da se je bolezen prenesla vanje kot posledica prometa z ribami, ikrami ali zarodom oziroma z vozili, osebjem ali na kakšen drug način.
(3) Kadar se sumi na VHS ali IHN, mora NVI opraviti klinični pregled, s katerim se sum potrdi ali ovrže, in odvzeti vzorce za laboratorijsko preiskavo. Vzorčenje in diagnostične metode za ugotavljanje in potrjevanje virusne hemoragične septikemije (VHS) in infekciozne hematopoetske nekroze (IHN) morajo biti v skladu z Odločbo 2001/183/ES.
(4) Ko je bolezen uradno potrjena, pripravi veterinarski inšpektor seznam okuženih ribogojnic, ki ga redno dopolnjuje.
(5) Okužene ribogojnice morajo biti pod uradnim nadzorom.
(6) Promet z živimi ribami, ikrami in zarodom, ki ne kažejo kliničnih znakov bolezni, je iz sumljivih in okuženih ribogojnic dovoljen za prehrano ljudi ali v ribogojnice, ki so okužene z isto boleznijo.
(7) Na zahtevo imetnika ribogojnice lahko veterinarska inšpekcija v okuženi ribogojnici dovoli vzrejo rib do konzumne velikosti.
13. člen
(sanacija ribogojnic)
(1) V času izvajanja programa sanacije je v ribogojnico, kjer se izvaja program, prepovedan vnos živih rib, iker in zaroda, ki izvirajo iz okuženih ribogojnic ali ribogojnic, kjer zdravstveno stanje ni poznano.
(2) Ukrepe iz prejšnjega člena veterinarski inšpektor prekliče, ko imetnik ribogojnice izvede program sanacije in na podlagi uradno odvzetih vzorcev dokaže:
– da ves čas vzreje do spolne zrelosti rib ni bilo kliničnih in patoanatomskih znakov bolezni, ter
– da pri najmanj trikratnih laboratorijskih pregledih, med katerimi ni preteklo manj kot šest mesecev, zajeta pa je bila tudi ovarialna in semenska tekočina na novo vzrejenih rib, ni bil ugotovljen virus.
14. člen
(program sanacije)
(1) VURS lahko glede na epizootiološko situacijo v neodobrenih ribogojnicah oziroma neodobrenih območjih predpiše obvezni program sanacije za VHS oziroma IHN.
(2) Če obvezni program sanacije za VHS in IHN ni predpisan, se rejec lahko sam odloči, da pripravi in izvede program sanacije (neobvezni program sanacije), ki ga mora pred začetkom izvajanja odobriti veterinarska inšpekcija.
(3) Program sanacije mora vključevati odstranitev vseh rib iz ribogojnice, čiščenje, dezinfekcijo in prekinjeno proizvodnjo pred ponovno naselitvijo z ribami, ikrami ali zarodom iz odobrenih ribogojnic. Obdobje prekinitve proizvodnje in popolne izsušitve mora trajati tako dolgo, da so upoštevani vsi dejavniki tveganja in zagotovi uničenje virusa in preprečitev širjenja bolezni.
(4) Ponovna naselitev rib je na podlagi ugotovitev veterinarskega inšpektorja dovoljena po izvedenih ukrepih iz prejšnjega odstavka.
(5) O izvedenem programu sanacije VURS obvešča Evropsko komisijo in druge države članice v okviru Stalnega veterinarskega odbora.
IV. LABORATORIJI
15. člen
(vzorčenje in laboratorijski testi)
(1) Vzorčenje in laboratorijski testi morajo biti v skladu s pravilnikom, ki ureja programe vzorčenja in diagnostične metode za ugotavljanje in potrjevanje VHS in IHN.
(2) Preiskave opravljajo laboratoriji, ki izpolnjujejo pogoje iz pravilnika, ki ureja pogoje, ki jih morajo izpolnjevati NVI in pooblaščeni laboratoriji drugih organizacij, ter postopke ugotavljanja izpolnjevanja pogojev.
16. člen
(nacionalni referenčni laboratorij)
(1) Nacionalni referenčni laboratorij mora imeti sredstva, prostore in kadre, ki omogočajo, da se lahko kadarkoli, posebej še, ko gre za prvi pojav bolezni, določi vrsto, podvrsto ali drugo različico virusa, in potrdi rezultate regionalnih laboratorijev.
(2) Nacionalni referenčni laboratorij, ki je določen za diagnostiko določene bolezni, je odgovoren za usklajevanje diagnostičnih standardov in metod, ki jih uporabljajo posamezni laboratoriji.
(3) Nacionalni referenčni laboratorij mora:
– dobavljati laboratorijem diagnostične reagente;
– nadzirati kakovost vseh diagnostičnih reagentov, ki se uporabljajo v Republiki Sloveniji;
– občasno opraviti primerjalne preskuse;
– hraniti izolate povzročiteljev bolezni iz potrjenih primerov v Republiki Sloveniji;
– zagotoviti potrditev pozitivnih rezultatov, pridobljenih v regionalnih laboratorijih;
– sodelovati z referenčnim laboratorijem EU.
(4) Če nacionalni referenčni laboratorij ne more zagotoviti izpolnjevanja predpisanih pogojev, se lahko uporabijo storitve nacionalnega laboratorija druge države članice Evropske unije.
(5) Seznam nacionalnih referenčnih laboratorijev je naveden v Prilogi 1, ki je sestavni del tega pravilnika.
(6) Referenčni laboratorij za EU je naveden v Prilogi 2, ki je sestavni del tega pravilnika.
V. CEPLJENJE
17. člen
(cepljenje)
(1) Cepljenje rib proti ISA, VHS in IHN je v odobrenih območjih, odobrenih ribogojnicah in v ribogojnicah, ki so v postopku za pridobitev statusa odobrene ribogojnice, prepovedano.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek je po predhodni odobritvi VURS cepljenje dovoljeno v primeru izbruha ISA. Cepljenje mora biti v skladu s postopki cepljenja, ki so navedeni v načrtu ukrepov za ISA.
VI. KONČNI DOLOČBI
18. člen
(prenehanje veljavnosti)
Z dnem uveljavitve tega pravilnika se preneha uporabljati prva alinea 4. člena navodila o ukrepih za ugotavljanje, preprečevanje in zatiranje določenih kužnih bolezni pri ribah (Uradni list RS, št. 30/99 in 33/01- ZVet-1).
19. člen
(veljavnost pravilnika)
Ta pravilnik začne veljati z dnem pristopa Republike Slovenije k Evropski uniji.
Št. 323-01-106/2003
Ljubljana, dne 16. februarja 2004.
EVA 2002-2311-0272
mag. Franc But l. r.
Minister
za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
* Ta pravilnik vsebinsko povzema Direktivo 93/53/ES
Priloga 1
NACIONALNI LABORATORIJI ZA BOLEZNI RIB V EU:
Belgija: Institut National de Recherches Vétérinaires
Groeselenberg, 99
1180 Bruselj
Danska: Statens Veterinaere Serumlaboratorium
Landbrugsministeriet
Hangovej 2
8200 Aarhus N.
Nemčija: Bundesforschungsanstalt F(r Viruskrankenheiten der Tiere
Anstaltsteil Insel Riem
O-2201 Insel Riems
Grčija: Laboratory of Fish Pathology and Bio-Pathology of Aquatic
Organisms
Centre of athens Veterinary Institutes, Institute of
Infectious and Parasitic Diseases
25 Neapoleos ST.
GR-153 10 Ag. Paraskevi Attiki
Španija: Laboratorio de Sanidad Y Produccion Animal de Algete
Madrid
Francija: Centre National d’Etudes Vétérinaires et Alimentaires
Laboratoire Central de
Recherches Vétérinaires
22, rue Pierre Curier
BP 67
94703 Maisons-Alfort CEDEX
Irska: Fischeries Research Centre
Abbotstown
Castleknock
Dublin 15
Italija: Instituto Zooprofilattico Sperimentale delle Venezie
Sezione Diagnostica di Basaldella di Campoformido
Laboratorio di Ittiopatologia
Via della Roggia 92
33030 Basaldella di Campoformido (Udine)
Luksemburg: Institut de Recherches Vétérinaires
Groeselenberg, 99
1180 Bruselj
Nizozemska: Central Diergeneeskundig Instituut
Hoofdgebouw
Edelhertweg 15
8219 PH Lelystad
Postbus 65
8200 AB Lelystad
Central Diergeneeskundig Instituut
Vestiging Virologie
Houtribweg 39
8221 RA Lelystad
Postbus 365
8200 Lelystad
Portugalska: Laboratório Nacional de Investigaçao Veterinária
Estrada de Benefica 701
1500 Lisbona
Združeno kraljestvo: Fish Disease Laboratory
14 Albany Road
Granby Industrial Site
Weymouth
Dorset DT4 9TU
The Marine Laboratory
PO Box 101
Victoria Road
Aberdeen AB9 8DB
Priloga 2
REFERENČNI LABORATORIJ EU ZA BOLEZNI RIB
Statens Veterinaere Serumlaboratorium
Landbrugsministeriet
Hangovej 2
8200 Aarhus N
Danska
