Na podlagi 12. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99), 11., 12. in 18. člena statuta Občine Metlika (Uradni list RS, št. 34/99, 71/01 in 62/02) ter na predlog Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območne enote Novo mesto je Občinski svet občine Metlika na 9. redni seji dne 19. 2. 2004 sprejel

Za kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi naslednje enote kulturne dediščine:
– Rosalnice – Cerkev Žalostne Matere (EŠD 2025),
– Rosalnice – Cerkev Glej človek (EŠD 2026) in
– Rosalnice – Cerkev Lurške Matere božje (EŠD 2027).
Enote imajo zaradi arheoloških, kulturnih, krajinskih, umetnostno-arhitekturnih, zgodovinskih in drugih izjemnih lastnosti poseben pomen za območje Občine Metlika, zato se jih razglaša za kulturni spomenik lokalnega pomena.

Kulturni spomenik stoji na parcelni št. *4, k.o. Rosalnice.

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik lokalnega pomena:
Romarski kompleks treh gotskih cerkva Tri fare v Rosalnicah je spomeniško-varstveno eden najpomembnejših spomenikov v Sloveniji. V njem se kvalitetno prepletajo in dopolnjujejo ambientalne in stavbne prvine, ki izhajajo iz pomembnih zgodovinskih danosti, vezanih na specifiko obmejne pokrajine. Romarski kompleks Treh far s cerkvenim obzidjem močno zaznamuje podobo širšega prostora. S svojo lego v razmeroma pretežno odprti ravnini in rahlo valoviti krajini predstavlja izrazito prostorsko dominanto.

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
– varovanje kulturnih, arheoloških, likovnih in zgodovinskih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti;
– podrejanje vsake rabe in vseh posegov v stavbe ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti;
– prepoved predelav vseh likovnih in stavbnih prvin stavbe, ki so ovrednotene kot del spomenika;
– prepoved vseh posegov v plasti spomenika, razen pooblaščenim osebam, s predhodnim pisnim soglasjem pristojnega Zavoda za varstvo kulturne dediščine;
– prepoved vseh predelav zaščitnih gabaritov, tlorisov in drugih značilnih stilnih elementov stavbe;
– oblikovanje območja okoli stavbe znotraj varovanega območja v skladu s pokopališkim režimom in konservatorskimi smernicami pristojne spomeniške službe, kadar gre za posege v zemljo na travnatih površinah, preoblikovanja pokopaliških poti in posege v neposredni bližini stavb;
– ohranitev in zagotovitev znanstvenega pomena na osnovi nadzora arheoloških raziskav;
– omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanje spomenika in ne moti v njej odvijajoče se dejavnosti.

Za vsako spremembo funkcije kulturnega spomenika ali njegovega dela in za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali zemljišče, so potrebni predhodni pisni kulturnovarstveni pogoji in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.

Na podlagi tega odloka pristojni organ občinske uprave, v 30 dneh od uveljavitve odloka, predlaga zaznambo nepremičnega spomenika v zemljiško knjigo.
Pristojni organ mora v treh mesecih po uveljavitvi tega odloka izdati lastniku spomenika odločbo o varstvo spomenika na podlagi zakona o varstvu kulturne dediščine.
Odločba iz prejšnjega odstavka določa pogoje za raziskovanje, načine vzdrževanja, pogoje za posege, fizično varovanje, pravni promet, način upravljanja in rabe spomenika, dostopnost spomenika za javnost in časovne okvire dostopnosti, posamezne druge ukrepe in prepovedi za čim bolj učinkovito varstvo spomenika. Varstveni pogoji lahko omejujejo lastninsko pravico le v obsegu, ki je nujen za varstvo spomenika.

Nadzor nad izvajanjem odloka opravlja ustrezni inšpektorat RS za področje kulturne dediščine.

Ta odlok začne veljati z dnem sprejema na občinskem svetu in se objavi v Uradnem listu RS.