Na podlagi drugega odstavka 27. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1) sprejme minister za okolje, prostor in energijo

Na območju Spodnje Savinjske doline, ki spada med eno bolj poplavno ogroženih območij v Sloveniji, se je s poglabljanjem rečnega korita reke Savinje prevodnost struge nad Celjem povečala, možnost razlivanja voda pa se je zaradi tega bistveno zmanjšala. Z lokalnimi protipoplavnimi ureditvami na prizadetih območjih ni možno zagotoviti dovolj velike poplavne varnosti naselij v spodnji Savinjski dolini, mesta Celje in predvsem Laškega, zato je treba predvideti ureditve, na katerih bodo urejene naravne retenzije in bo omogočeno zadrževanje visokih voda.
Priprava državnega lokacijskega načrta za zagotavljanje poplavne varnosti v Spodnji Savinjski dolini (v nadaljnjem besedilu: državni lokacijski načrt) se je pričela na osnovi utemeljenega in dokumentiranega predloga, ki ga je podal minister za okolje, prostor in energijo, z dopisom št. 355-02-7/99 z dne 6. 10. 2003.
Predlog ministra za okolje, prostor in energijo je utemeljen, ker:
– so prostorske ureditve, s katerimi se zagotavlja varstvo pred škodljivim delovanjem voda, kadar te vplivajo na območje dveh ali več občin, v skladu z uredbo o vrstah prostorskih ureditev državnega pomena (Uradni list RS, št. 54/03);
– so predvideni ukrepi definirani v prostorskih sestavinah dolgoročnega plana Republike Slovenije za obdobje od leta 1986 do leta 2000 (Uradni list SRS, št. 1/86, 41/87, 12/89 in Uradni list RS, št. 36/90, 27/91, 72/95, 13/96, 11/99 in 4/03);
– so predvideni ukrepi definirani v prostorskih sestavinah družbenega plana Republike Slovenije za obdobje 1986–1990 (Uradni list SRS, št. 2/86, 41/87, 23/89 in Uradni list RS, št. 72/95, 13/96, 11/99 in 4/03).
Predlog ministra za okolje, prostor in energijo je dokumentiran z elaboratom:
– ukrepi za zagotavljanje poplavne varnosti v Spodnji Savinjski dolini – Zadrževanje visokih vod ob Savinji in Bolski na območju Spodnje Savinjske doline, Vodnogospodarski inštitut d.o.o. Ljubljana, št. proj. C-373-3, februar 2003.

Predmet izdelave državnega lokacijskega načrta so območja zadrževanja visokih voda – zadrževalniki – na obstoječih poplavnih območjih rek Savinja in Bolska.
Na obstoječih poplavnih površinah je predvidena ureditev osmih območij za nadzorovano zadrževanje voda, brez pretakanja po poplavnih območjih: na območju Levca, Petrovč, Dobriše vasi, Vrbja, Roj, Šempetra, Dorteše vasi in Latkove vasi. Na povodju Bolske sta predvideni dve območji za zagotovljeno nadzorovano zadrževanje voda: na območju Kaplje vasi in naselja Trnava.
Vse predvidene ureditve se nahajajo na neposeljenih območjih, ki so pretežno v kmetijski rabi, in so hkrati poplavna območja. Skupna površina predvidenih zadrževalnikov znaša približno 7,7 km2. Znotraj poplavnih površin bodo ostali le nekateri objekti, ki jih bo možno z dodatnimi ureditvami izločiti iz poplavnega območja.
Predlagane ureditve posegajo na območje občin Žalec, Prebold, Braslovče in Mestne občine Celje.
Ministrstvo za okolje, prostor in energijo – Urad za prostorski razvoj je dne 8. 12. 2003 v skladu z 28. členom zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1; v nadaljnjem besedilu: zakon o urejanju prostora) sklical prostorsko konferenco z namenom, da se pridobijo in uskladijo priporočila, usmeritve in legitimni interesi lokalne skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti glede priprave državnega lokacijskega načrta oziroma predvidene prostorske ureditve.
Na prostorski konferenci so priporočila in usmeritve za izdelavo državnega lokacijskega načrta podali predstavniki Mestne občine Celje, Občine Žalec, Občine Braslovče in Občine Prebold, Zveze ribiških družin Slovenije in Ribiške zveze Slovenije – Zveze ribiških družin Celje, predstavniki Združenja lastnikov hiš Parižlje, DARS d.d., Društva krajinskih arhitektov Slovenije, predstavniki podjetja Vodovod–Kanalizacija d.o.o. Celje in Občine Laško.
Na podlagi priporočil se v postopku priprave državnega lokacijskega načrta:
– prouči možnost razširitve predmeta naloge na območje vodotokov Ložnica, Paka, Dreta, Koprivnica in Hudinja,
– prouči možnost zadrževanja poplavnih voda v zgornjem toku Savinje s pritoki,
– prouči možnost uskladitve poteka trase visokovodnega nasipa na območju Medloga s traso predvidene cestne povezave Celje (Medlog) – Košnica, južno od glavne ceste G1-5,
– prouči možnost uporabe voda iz zadrževalnikov za namakanje kmetijskih zemljišč,
– v največji možni meri visokovodnim nasipom določi večfunkcionalnost (pešpoti, kolesarske steze, ceste…),
– upošteva varovanje vodnih virov s črpališči pitne vode oziroma se predvidijo nadomestni viri pitne vode,
– upošteva interes ohranjanja pestrosti vodne favne in flore ter v največji možni meri izboljša življenjske pogoje ihtiofavne,
– v največji možni meri upošteva obstoječo parcelacijo zemljišč, konfiguracijo terena in obstoječ zelen pokrov (živice, ostanki nižinskih gozdov),
– upošteva naravni rezervat »Ribnik Vrbje« in druge naravne vrednote,
– prouči možnost uporabe materiala iz izvedene deponije viškov nenosilnega materiala na lokaciji Latkova vas (deponiran material v opuščeni gramoznici je bil predviden za gradnjo visokovodnih nasipov, območje gramoznice pa kot del poplavnih površin),
– upošteva priporočilo po čim manjši vključenosti intenzivnih njivskih površin v območje zadrževalnikov,
– prouči meje veljavnega zazidalnega načrta za območje Gradnja v Občini Prebold z preveritvijo možne prestavitve mej načrtovanega nasipa južneje,
– pri zasnovi zadrževalnika Dobrteša vas prouči možnost uskladitve rešitev nasipa z izdelanimi strokovnimi podlagami za zadrževalnik Dobrteša vas in idejnim projektom za priključno povezovalno cesto za industrijsko območje tovarne Aero Šempeter.
Priprava državnega lokacijskega načrta obsega izdelavo:
– variantnih rešitev in primerjalne študije variant;
– strokovnih podlag iz V. točke tega programa priprave;
– državnega lokacijskega načrta, ki mora biti izdelan v skladu s 24., 43., 44. in 46. členom zakona o urejanju prostora.

Nosilci urejanja prostora, ki morajo pred pričetkom izdelave državnega lokacijskega načrta podati smernice za njegovo pripravo, k dopolnjenemu predlogu državnega lokacijskega načrta pa mnenje, so:
1. Ministrstvo za zdravje, Zdravstveni inšpektorat RS;
2. Ministrstvo za obrambo, Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
3. Ministrstvo za obrambo, Urad za obrambne zadeve;
4. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano;
5. Ministrstvo za kulturo, področje varstva kulturne dediščine, s pristojnim Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije;
6. Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, področje ohranjanja narave;
7. Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, področje varstva okolja;
8. Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, področje upravljanja z vodami;
9. Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, področje energetike;
10. Ministrstvo za promet, Direkcija RS za ceste;
11. Ministrstvo za promet, Javna agencija za železniški promet Republike Slovenije;
12. Ministrstvo za promet, Urad za letalstvo;
13. Zavod za gozdove Slovenije;
14. Zavod za ribištvo Slovenije;
15. Zavod RS za varstvo narave;
16. Slovenske železnice d.d.;
17. Elektro Celje d.d., Javno podjetje za distribucijo električne energije;
18. Geoplin d.o.o., Ljubljana;
19. Telekom Slovenije, Ljubljana;
20. DARS, d. d.;
21. Mestna Občina Celje,
22. Občina Žalec,
23. Občina Prebold,
24. Občina Braslovče,
25. Energetika Celje, javno podjetje, d.o.o.;
26. Vodovod–kanalizacija, javno podjetje, d.o.o., Celje;
27. Javne naprave Celje, javno podjetje, d.o.o.;
28. Javno komunalno podjetje Žalec;
29. druge občinske gospodarske javne službe ter drugi organi in organizacije, kolikor bi se v postopku priprave državnega lokacijskega načrta izkazalo, da so tangirani.
Pobudnik priprave državnega lokacijskega načrta, investitor načrtovanih prostorskih ureditev in naročnik vseh strokovnih podlag ter državnega lokacijskega načrta je Ministrstvo za okolje, prostor in energijo – Urad za okolje (v nadaljnjem besedilu: MOPE UO).
Postopek priprave državnega lokacijskega načrta vodi Ministrstvo za okolje, prostor in energijo – Urad za prostorski razvoj, Dunajska 21, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: MOPE UPR).
Izdelovalec državnega lokacijskega načrta mora izpolnjevati pogoje, določene v 156. do 160. členu zakona o urejanju prostora in ga MOPE UO izbere po predpisih o oddaji javnega naročila. MOPE UO mora v komisijo za izbiro izdelovalca državnega lokacijskega načrta imenovati tudi člana, ki ga določi MOPE UPR. MOPE UPR mora pred pričetkom postopka javnega naročila za izbiro izdelovalca državnega lokacijskega načrta potrditi projektno nalogo.

Na podlagi analize prostora, pridobljenih smernic in analize le-teh, priporočil in usmeritev s prostorske konference ter ob upoštevanju programskih izhodišč, določenih v II. poglavju tega programa priprave, izdelovalec državnega lokacijskega načrta predlaga možne nove variante načrtovane ureditve ali optimizacije predlagane variante.
MOPE UPR in MOPE UO potrdita predlagan obseg variant, za katere izdelovalec strokovnih podlag izdela idejne zasnove v merilu 1:5000 s tehničnim poročilom.
Izdelovalec državnega lokacijskega načrta izdela primerjalno študijo, v kateri prouči variante v skladu s tretjim odstavkom 45. člena zakona o urejanju prostora in v skladu z odlokom o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 11/99). Variante se proučijo, ocenijo in medsebojno primerjajo ter vrednotijo glede vplivov na regionalni in urbani razvoj, varovanje življenjskega okolja ljudi ter naravnih in kulturnih sestavin okolja, gospodarnosti in družbene sprejemljivosti. V zaključku primerjalne študije izdelovalec predlaga in utemelji najustreznejšo varianto lokacij (in ureditev) zadrževalnikov ter poda usmeritve za optimizacijo izbrane in potrjene variante v sklopu izdelave strokovnih podlag in predloga državnega lokacijskega načrta.
Pri izdelavi in primerjavi variantnih rešitev je treba upoštevati izhodišče, da se zmanjša poplavna ogroženost urbanih naselij v dolini, zlasti mest Celje in Laško (pretok Savinje na območju Celja se zmanjša na približno 1000–1100 m3/s ob poplavnih razmerah).

Pri izdelavi strokovnih podlag in državnega lokacijskega načrta je treba upoštevati naslednja že izdelana gradiva:
– ukrepi za zagotavljanje poplavne varnosti v Spodnji Savinjski dolini – Zadrževanje visokih vod ob Savinji in Bolski na območju Spodnje Savinjske doline, Vodnogospodarski inštitut d.o.o. Ljubljana, št. proj. C-373-3, februar 2003;
– vse predhodno izdelane strokovne podlage in druga gradiva, relevantna za izdelavo naloge s področja prostorskega razvoja, varstva okolja, ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine.
Pred izdelavo predloga državnega lokacijskega načrta mora investitor zagotoviti naslednje strokovne podlage:
1. za fazo primerjalne študije variant:
– idejno zasnovo variantnih rešitev prostorskih ureditev, izdelano na način, ki vključuje vse funkcionalne, urbanistične, krajinske, arhitekturne in okoljevarstvene rešitve in ureditve, z ustreznim poročilom in utemeljitvijo;
– idejno zasnovo za potencialna območja za pridobitev materiala za nasipe;
2. za izdelavo državnega lokacijskega načrta:
– idejno zasnovo posameznih elementov prostorske ureditve, izdelano kot posamezni načrti, ki vključuje vse funkcionalne, urbanistične, krajinske, arhitekturne in okoljevarstvene rešitve in ureditve, z ustreznimi poročili in utemeljitvami;
– idejno zasnovo rešitev in ukrepov za preprečitev negativnih vplivov na okolje, kulturno dediščino in trajnostno rabo naravnih dobrin, za omilitev vplivov na rastlinske in živalske vrste ter njihove habitate, vključno z idejno zasnovo ureditve morebitnih izravnalnih ukrepov;
– idejno zasnovo novih prometnih ureditev, tudi v odnosu do obstoječe (ukinitve, preureditve obstoječih cest, poti, ipd.);
– idejno zasnovo novih energetskih, vodovodnih, komunalnih in drugih infrastrukturnih priključkov in ureditev;
– idejno zasnovo zaščite, prestavitve in ukinitve obstoječih energetskih, vodovodnih in drugih komunalnih priključkov in ureditev;
– idejno zasnovo rešitev in ukrepov za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
– geodetsko topografski načrt v merilu 1:1000 ali 1:5000 in zemljiško katastrski načrt v merilu 1:1000 ali 1:2880;
– podatke zemljiškega katastra in katastra stavb;
– podatke o lastnikih in imetnikih drugih stvarnih pravic;
– poročilo o vplivih načrtovane prostorske ureditve na okolje.
V postopku priprave državnega lokacijskega načrta Ministrstvo za kulturo zagotovi izdelavo strokovnih zasnov s področja kulturne dediščine v skladu z zakonom, ki ureja varstvo kulturne dediščine, in jih posreduje MOPE UPR.
V postopku priprave državnega lokacijskega načrta Zavod RS za varstvo narave izdela naravovarstvene smernice v skladu z zakonom, ki ureja ohranjanje narave, in jih posreduje MOPE UPR.

Pridobitev smernic za načrtovanje
MOPE UO zagotovi gradivo za pridobitev smernic (najmanj situativni prikaz prostorske ureditve v merilu 1:10.000 s tehničnim poročilom) najkasneje v roku treh mesecev po sprejemu tega programa priprave.
MOPE UPR takoj po prejemu gradiva s strani MOPE UO prične s pridobivanjem smernic za načrtovanje s strani nosilcev urejanja prostora iz III. točke tega programa priprave.
Nosilci urejanja prostora podajo smernice najkasneje v 30 dneh po prejemu vloge.
Po izvedbi postopka javne izbire in sklenitvi pogodbe za izdelavo primerjalne študije variant, državnega lokacijskega načrta, poročila o vplivih na okolje in strokovnih podlag izdelovalec državnega lokacijskega načrta oziroma primerjalne študije (v nadaljnjem besedilu: izdelovalec) izdela analizo smernic ter ob upoštevanju le-te in analize prostora izdela usmeritve za načrtovanje prostorske ureditve najkasneje v 15 dneh po pretečenem roku za pridobitev smernic.
MOPE UPR in MOPE UO potrdita usmeritve za načrtovanje prostorske ureditve najkasneje v 10 dneh po izdelavi in prejemu.
 
Izdelava variantnih rešitev in primerjalna študija variant
MOPE UO zagotovi izdelavo variantnih rešitev zadrževalnikov visokih voda najkasneje v šestih mesecih po končani izdelavi usmeritev za načrtovanje prostorske ureditve.
Izdelovalec primerjalne študije najkasneje v treh mesecih po prejemu variantnih rešitev zadrževalnikov, preverjenih s tehničnega in hidrotehnično-ekonomskega vidika, izdela primerjalno študijo variant.
MOPE UPR zagotovi recenzijo primerjalne študije najkasneje v 20 dneh po končani izdelavi.
K izdelani in po potrebi dopolnjeni primerjalni študiji in predlogu najustreznejše variante pridobi MOPE UPR stališča MOPE UO, Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Ministrstva za kulturo ter stališča lokalnih skupnosti najkasneje v 30 dneh po končani recenziji primerjalne študije oziroma po izdelani dopolnitvi primerjalne študije.
O variantni rešitvi, za katero se izdela predlog državnega lokacijskega načrta, odloči Vlada Republike Slovenije na predlog ministra za okolje, prostor in energijo.
Izdelava strokovnih podlag in predloga državnega lokacijskega načrta
MOPE UO zagotovi izdelavo vseh strokovnih podlag, določenih v V. točki tega programa priprave najkasneje v 90 dneh po odločitvi Vlade Republike Slovenije o variantni rešitvi.
Izdelovalec izdela predlog državnega lokacijskega načrta najkasneje v 60 dneh po prevzemu vseh strokovnih podlag.
MOPE UPR pridobi recenzijsko mnenje strokovnjakov s področja prostorskega in krajinskega načrtovanja, varstva okolja in finančnega področja k predlogu državnega lokacijskega načrta najkasneje v 15 dneh po prevzemu predloga državnega lokacijskega načrta ter mnenje investitorja MOPE UO.
Izdelovalec po potrebi dopolni predlog državnega lokacijskega načrta najkasneje v 15 dneh po predaji recenzijskega mnenja.
MOPE UPR najkasneje v 20 dneh po končani izdelavi predloga državnega lokacijskega načrta in pred objavo javne razgrnitve predloga državnega lokacijskega načrta organizira prostorsko konferenco z namenom, da se na predvidene rešitve v predlogu državnega lokacijskega načrta pridobijo in uskladijo priporočila, usmeritve in legitimni interesi (mnenja) lokalnih skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti.
Gradivo za prostorsko konferenco zagotovi investitor MOPE UO.
 
Javna razgrnitev in javne obravnave
Minister za okolje, prostor in energijo s sklepom odredi javno razgrnitev predloga državnega lokacijskega načrta na ministrstvu za okolje, prostor in energijo ter v vseh tangiranih občinah.
Javna razgrnitev traja najmanj 30 dni.
MOPE istočasno obvesti javnost o kraju in času javne razgrnitve in javne obravnave z objavo v Uradnem listu Republike Slovenije ter na krajevno običajen način, in sicer najmanj 14 dni pred javno razgrnitvijo prostorskega akta.
MOPE UPR v sodelovanju z MOPE UO v času javne razgrnitve organizira javno obravnavo. Javna obravnava mora biti v kraju načrtovane prostorske ureditve.
MOPE UPR v sodelovanju z MOPE UO in občinami v času javne razgrnitve in javne obravnave evidentira vse pisne in ustne pripombe in predloge organov, organizacij in posameznikov.
MOPE UPR v sodelovanju z MOPE UO ter izdelovalcem takoj prouči pripombe in predloge.
Izdelovalec pripravi predlog stališč glede njihovega upoštevanja najkasneje v 30 dneh po končani javni razgrnitvi.
MOPE UPR s pripombami in predlogi ter predlogom stališč takoj seznani tudi tiste nosilce urejanja prostora, na katerih delovno področje bi se predlagane spremembe lahko nanašale, ter pridobi njihovo predhodno mnenje.
Minister za okolje, prostor in energijo s sklepom odloči o upoštevanju pripomb in predlogov in o tem seznani tangirane občine.
 
Izdelava dopolnjenega predloga državnega lokacijskega načrta
MOPE UO zagotovi izdelavo morebitnih dopolnitev strokovnih podlag najkasneje v 30 dneh po sprejemu odločitve o upoštevanju pripomb in predlogov.
Izdelovalec izdela dopolnjen predlog državnega lokacijskega načrta najkasneje v 30 dneh po prevzemu vseh morebiti dopolnjenih strokovnih podlag.
MOPE UO preda dopolnjen predlog državnega lokacijskega načrta MOPE UPR, ki takoj pozove nosilce urejanja prostora iz III. točke tega programa priprave, da podajo mnenje k dopolnjenemu predlogu državnega lokacijskega načrta.
Nosilci urejanja prostora podajo mnenje najkasneje v 30 dneh po prejemu vloge.
MOPE UPR pridobi recenzijsko mnenje strokovnjaka s področja prostorskega načrtovanja ter stališče MOPE UO k dopolnjenemu predlogu državnega lokacijskega načrta v času pridobivanja mnenj.
MOPE UPR takoj posreduje mnenja nosilcev urejanja prostora, recenzijsko mnenje ter mnenje pristojnega ministra na MOPE UO.
Izdelovalec izdela usklajen dopolnjen predlog državnega lokacijskega načrta najkasneje v 30 dneh po predaji mnenj iz prejšnjega odstavka.
 
Sprejem državnega lokacijskega načrta
Minister za okolje, prostor in energijo, Urad za okolje, posreduje dopolnjen in usklajen predlog državnega lokacijskega načrta Vladi Republike Slovenije v sprejem. Sestavni del gradiva so priporočila prostorskih konferenc in stališča do pripomb in predlogov z javne razgrnitve.
Vlada Republike Slovenije sprejme državni lokacijski načrt z uredbo in jo objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Investitor MOPE UO zagotovi vsa sredstva za izdelavo primerjalne študije variant, vseh strokovnih podlag ter državnega lokacijskega načrta.
MOPE UPR zagotovi sredstva za recenzije primerjalne študije variant in državnega lokacijskega načrta ter drugih potrebnih dokumentov.

Ta program priprave se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.