Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem z zahtevo Državnega sveta, Ljubljana, na seji dne 12. februarja 2004

Določbe tretjega odstavka 3.a člena, drugega in tretjega odstavka 3.b člena ter 99. člena Zakona o igrah na srečo (Uradni list RS, št. 27/95, 22/2000, 85/01 in 101/03) niso v neskladju z Ustavo.

1. Predlagatelj predlaga oceno ustavnosti 2., 3.a, 3.b in 99. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o igrah na srečo (Uradni list RS, št. 85/01 – v nadaljevanju: ZIS-A), ker naj bi bili v neskladju z 2. in s 120. členom Ustave. Meni, da so izpodbijane določbe ZIS-A v neskladju z Ustavo zato, ker pooblaščajo ministra, da s podzakonskim aktom uredi vprašanja, ki naj bi sodila v zakon. Z Zakonom naj bi se nesistemsko posegalo tudi v samostojnost gospodarskih subjektov. Predlaga tudi, naj Ustavno sodišče preuči postopek, po katerem je bil Zakon sprejet. Zakon je bil sprejet po hitrem postopku, čeprav po mnenju predlagatelja hiter postopek ni bil neupravičen.
2. Vlada v mnenju nasprotuje navedbam predlagatelja. Meni, da so neutemeljene in da izpodbijane določbe niso v neskladju z Ustavo ter utemelji hiter postopek.

3. Predlagatelj navaja, da izpodbija določbe 2., 3.a, 3.b in 99. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah ZIS-A. Iz vsebine predloga izhaja, da izpodbija 2. člen, ki v Zakon o igrah na srečo (v nadaljevanju: ZIS) dodaja nov 3.a člen in 3. člen, ki v ZIS dodaja nov 3.b člen ter 99. člen, ki je del 18. člena ZIS-A, ki na novo ureja 10. podpoglavje ZIS, in sicer samo glede pooblastila ministru, pristojnemu za finance, za izdajo podzakonskih predpisov. Predmet izpodbijanja so torej določbe tretjega odstavka 3.a člena, drugega in tretjega odstavka 3.b člena in 99. člen ZIS ter ustavnost postopka, po katerem je bil sprejet ZIS-A.
4. Predlagatelj izpodbija t. i. izvršilno klavzulo. Izvršilna klavzula (zakonska določba, ki nalaga izdajo izvršilnih predpisov v določenem roku) pomeni le, da zakonodajalec izdaje izvršilnih predpisov ni prepustil (v celoti) presoji izvršilne oblasti, temveč ji je z zakonom naložil, da določena vprašanja mora urediti, in ji je za to določil tudi rok. Izvršilne klavzule so lahko pri nalaganju oziroma pooblaščanju za izdajo izvršilnih predpisov splošnejše (npr. ne določajo natančno, kaj je treba urediti z izvršilnim predpisom) ali konkretne (natančno določajo materijo, ki jo sme izvršilni predpis urejati). Katero vrsto izvršilne klavzule bo zakonodajalec v posameznem primeru izbral, sodi v polje njegove proste presoje. Pri tem je omejen le z ustavno opredeljenimi razmerji med zakonodajno in izvršilno oblastjo. Ker že načelo delitve oblasti (drugi odstavek 3. člena Ustave) izključuje možnost, da bi upravni organi spreminjali ali samostojno urejali zakonsko materijo, izvršilna klavzula ne sme vsebovati pooblastil, na podlagi katerih bi izvršilni predpisi lahko vsebovali določbe, za katere ni že v zakonu podlage, zlasti pa da bi smeli samostojno urejati pravice in obveznosti, (glej odločbi št. U-I-58/98 z dne 14. 1. 1999, Uradni list RS, št. 7/99 in OdlUS VIII, 2 in št. U-I-264/99 z dne 28. 9. 2000, Uradni list RS, št. 97/2000 in OdlUS IX, 226).
5. Predlagatelj je v svojih navedbah zelo splošen. Tako "opozarja", da 3.a člen in deloma tudi 3.b ter 99. člen ZIS omogočajo nedopustno arbitriranje. Določba 3.a člena pa naj bi prenašala urejanje zakonske materije na podzakonski predpis. Vendar predlagatelj ne obrazloži oziroma ne navaja razlogov in okoliščin, ki bi utemeljevali to trditev. Zato je Ustavno sodišče ocenilo le, ali izvršilne klavzule vsebujejo pooblastila, na podlagi katerih bi izvršilni predpisi lahko vsebovali določbe, za katere ni že v zakonu podlage oziroma pooblastila za samostojno urejanje pravic in obveznosti, kar je pridržano zakonu.
6. Določbe 3.a člena ZIS omogočajo prirejanje iger na srečo (tako klasičnih iger na srečo kot iger na srečo v igralnicah) preko interneta oziroma drugih telekomunikacijskih sredstev ter določa, kdo jih sme opravljati. Zakonska (vsebinska) podlaga za podrobnejše urejanje v podzakonskem predpisu je torej ZIS kot celota in ne le 3.a člen. Posebnost medija, prek katerega se bodo prirejale igre na srečo, pa zahteva podrobnejšo ureditev, zlasti ureditev vrste tehničnih vprašanj. Zato izvršilna klavzula iz tretjega odstavka 3.a člena ZIS sama zase ni v neskladju z drugim odstavkom 120. člena Ustave, tj. z načelom legalitete, ki ima svoj temelj v 2. členu Ustave. Enako velja tudi za drugi in tretji odstavek 3.b člena ZIS, ki se izključno nanaša na predpisovanje tehničnih in drugih zahtev igralne naprave za igre na srečo. Prav tako vsebuje ZIS vrsto določb o prirejanju posebnih iger na srečo v salonih. Zato tudi izvršilna klavzula iz 99. člena ZIS sama zase ni v neskladju z drugim odstavkom 120. člena Ustave. Glede na navedeno izpodbijane določbe ZIS iz razlogov, ki jih navaja predlagatelj, niso v neskladju z Ustavo.
7. Predlagatelj navaja tudi, da je bil ZIS-A sprejet po hitrem postopku, čeprav za to niso bili izpolnjeni poslovniški pogoji. Ustavno sodišče je pristojno presojati tudi ustavnost postopka, po katerem je bil izpodbijani zakon sprejet. Presojanje, ali je zakonodajalec spoštoval poslovniške določbe glede zakonodajnega postopka, ni v pristojnosti Ustavnega sodišča, če kršitev teh ne pomeni tudi kršitve Ustave. Takšnih kršitev pa predlagatelj ne zatrjuje..

8. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi 21. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – ZUstS) v sestavi: predsednica dr. Dragica Wedam Lukić ter sodnici in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič in Jože Tratnik. Odločbo je sprejelo soglasno.