Na podlagi 153. člena Poslovnika državnega zbora je Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 29. januarja 2004 potrdil uradno prečiščeno besedilo Zakona o družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji, ki obsega:

– Zakon o družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji – ZDARS (Uradni list RS, št. 57/93 z dne 14. 10. 1993) in
– Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji – ZDARS-A (Uradni list RS, št. 126/03 z dne 18. 12. 2003).

S tem zakonom se urejajo vprašanja v zvezi z načinom ustanovitve, preoblikovanja in delovanja družbe za avtoceste v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: družba).
Ta zakon se uporablja za avtoceste in hitre ceste (v nadaljnjem besedilu: avtoceste), za katere družba opravlja naloge v zvezi z njihovo izgradnjo ter s katerimi ta družba upravlja in jih vzdržuje.
Naloge izgradnje avtocest obsegajo naloge v zvezi s prostorskim načrtovanjem in umeščanjem avtocest v prostor, naloge projektiranja, gradnje ter rekonstrukcije avtocest.
Ta zakon se ne uporablja za avtoceste, za katere naloge iz drugega odstavka tega člena v skladu s predpisi, ki urejajo koncesijska razmerja, pridobi koncesijo drug koncesionar ali če v skladu s predpisi, ki urejajo upravljanje javnih cest, prevzame upravljanje drug upravljavec.

Družba ima položaj delniške družbe kot gospodarske družbe po zakonu, ki ureja gospodarske družbe.
Edini ustanovitelj in delničar družbe je Republika Slovenija, ki jo zastopa Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada).

Družba opravlja v imenu in za račun Republike Slovenije naloge v zvezi s prostorskim načrtovanjem in umeščanjem avtocest v prostor in naloge v zvezi s pridobivanjem zemljišč in drugih nepremičnin za potrebe izgradnje avtocest.
Družba v svojem imenu in za račun Republike Slovenije opravlja naloge v zvezi z izgradnjo in obnavljanjem avtocest v skladu z Nacionalnim programom izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji ter opravlja finančni inženiring sredstev, namenjenih za izgradnjo avtocest in odplačilo posojil, najetih za njihovo izgradnjo.
Družba v svojem imenu in za račun države upravlja in razpolaga s tistimi nepremičninami, ki so bile pridobljene v zvezi z gradnjo avtocest pa niso bile v celoti uporabljene za njihovo izgradnjo ali niso v celoti potrebne za upravljanje in vzdrževanje avtocest v skladu s tem zakonom in predpisi, ki urejajo javne ceste in varnost cestnega prometa. Pri upravljanju in razpolaganju s temi nepremičninami se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja javne finance, pridobljena sredstva pa se uporabijo za izgradnjo in obnavljanje avtocest.

Naloge iz prvega in drugega odstavka 3. člena tega zakona opravlja družba v skladu z Nacionalnim programom izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji, razvojnimi programi v skladu z določbami predpisov, ki urejajo javne finance in letnim planom razvoja in obnavljanja avtocest, ki ga sprejme vlada v soglasju z Državnim zborom Republike Slovenije.
V letnem planu iz prejšnjega odstavka se določijo avtocestni odseki ter naloge razvoja in obnavljanja, ki jih je treba v posameznem letu izvršiti ter višina sredstev po posameznih virih financiranja izgradnje in obnavljanja avtocest.
Družba letno poroča Državnemu zboru Republike Slovenije o izvrševanju letnega plana razvoja in obnavljanja avtocest.

O izvajanju nalog iz 3. člena tega zakona skleneta družba in Republika Slovenija posebno pogodbo, s katero uredita medsebojne pravice in obveznosti, zlasti pa:
– višino nadomestila za opravljanje agentskih storitev;
– pridobivanje in upravljanje zemljišč in drugih nepremičnin;
– pridobivanje in upravljanje finančnih sredstev, potrebnih za izgradnjo avtocest in za odplačilo obveznosti iz posojil ter dolžniških vrednostnih papirjev, najetih oziroma izdanih v ta namen;
– način in obliko nadzora ministrstva, pristojnega za finance, glede pridobivanja in upravljanja finančnih sredstev potrebnih za izgradnjo avtocest in za odplačilo obveznosti iz posojil ter dolžniških vrednostnih papirjev, najetih oziroma izdanih v ta namen;
– način in obliko nadzora ministrstva, pristojnega za promet, glede izvajanja nalog izgradnje in obnavljanja avtocest ter kvalitete in racionalnosti njihovega izvajanja;
– pogoje za oddajo del in izbor izvajalcev;
– naloge družbe v času gradnje avtoceste in njenega prevzema v upravljanje in vzdrževanje ter naloge prenosa v upravljanje tistih objektov in naprav, ki so bili zgrajeni v okviru izgradnje avtoceste, niso pa njen sestavni del in z njimi po zakonu upravljajo drugi upravljavci;
– pooblastila, pravice in obveznosti družbe v zvezi s sklepanjem in izvrševanjem pogodb v zvezi z gradnjo avtocest;
– obveznosti v zvezi z zavarovanjem interesov Republike Slovenije;
– vodenje evidenc sredstev in virov sredstev v upravljanju družbe;
– druga vprašanja v zvezi s storitvami oziroma nalogami, ki jih družba opravlja.
Pogodba se sklene za čas trajanja izgradnje avtocest, oziroma za obdobje odplačevanja obveznosti iz posojil in dolžniških vrednostnih papirjev, najetih oziroma izdanih v ta namen, če je to obdobje daljše od obdobja izgradnje avtocest.

Obnavljanje avtocest iz 3. člena tega zakona obsega dela za izboljšanje prometno-tehničnih lastnosti in obratovanja avtocest ter njihove zaščite, zaščite okolja in varnosti prometa.
Obnovitvena dela iz prejšnjega odstavka se štejejo za vzdrževalna dela v javno korist v skladu s predpisi o graditvi objektov.
Vrsta in obseg projektne in tehnične dokumentacije za obnovitvena dela iz prvega odstavka tega člena se v odvisnosti od njihove vrste, obsega in zahtevnosti določijo s projektno nalogo, če s predpisi o javnih cestah in o graditvi objektov ni drugače določeno.
Pregled in prevzem izvedenih obnovitvenih del v javno korist opravi komisija, ki jo imenuje minister, pristojen za promet. V komisijo se imenujejo strokovnjaki s področja tehničnih in drugih posebnosti teh del.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se za tista obnovitvena dela v javno korist, s katerimi se zagotavljajo objekti in naprave za opravljanje dejavnosti v zvezi z obratovanjem avtocest ali so posebej pomembni za zagotavljanje varnosti prometa na njih, izvede tehnični pregled na pisni predlog družbe in pridobi uporabno dovoljenje v skladu s predpisi o graditvi objektov.

Družba upravlja in vzdržuje avtoceste, ki jih zgradi v svojem imenu in za račun države.
Družba upravlja in vzdržuje tudi avtoceste iz 10. člena tega zakona in druge avtoceste, za katere je tako določeno s koncesijsko pogodbo iz 3.d člena tega zakona.
Naloge upravljanja in vzdrževanja avtocest obsegajo:
– izvajanje rednega vzdrževanja avtocest in objektov na njih;
– oddajanje površin zunaj vozišča avtocest in na površinah ob njih za opravljanje spremljajočih dejavnosti;
– dovoljevanje ustanavljanja služnosti za napeljevanje vodovoda in kanalizacije, električnih, telefonskih in telegrafskih napeljav, plinovodov ter podobnih objektov in naprav javnega pomena.
Skladno z določbami Zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 29/97, 18/02, 50/02-odločba US in 110/02-ZGO-1; v nadaljnjem besedilu: ZJC) in na njegovi podlagi izdanih predpisov družba kot javno pooblastilo opravlja glede avtocest tudi naslednje naloge upravljanja:
– nadzira stanje cest (tretja alinea prvega odstavka 19. člena ZJC);
– nadzira prometno ureditev na cestah (četrta alinea prvega odstavka 19. člena ZJC);
– zagotavlja štetje prometa na cestah (deveta alinea prvega odstavka 19. člena ZJC);
– organizira obveščanje javnosti o stanju cest in prometa na njih (deseta alinea prvega odstavka 19. člena ZJC);
– prepove ali omeji promet na cesti (46. člen ZJC);
– izdaja soglasja za gradnjo in rekonstrukcijo gradbenih objektov ter postavljanje drugih objektov in naprav v varovalnem pasu ceste (47. člen ZJC);
– izdaja soglasja za napeljevanje podzemnih in nadzemnih vodov in naprav v območju ceste in njenega varovalnega pasu (48. člen ZJC);
– izdaja dovoljenja za prekopavanje, podkopavanje in druga dela na cestah (49. člen ZJC);
– izdaja soglasja za podiranje dreves, spravilo lesa, izkope, vrtanja in opravljanje drugih del na zemljiščih ali na objektih vzdolž avtoceste, ki bi lahko ovirala ali ogrožala promet, poškodovala cesto ali povečala stroške njenega vzdrževanja (50. člen ZJC);
– izdaja dovoljenja za izredni prevoz po cesti (51. člen ZJC);
– izdaja soglasja za spremembo objektov in naprav za opravljanje spremljajočih dejavnosti ali za spremembo teh dejavnosti ob cesti (53. člen ZJC);
– izdaja soglasja za graditev žičniških naprav nad cestami (58. člen ZJC);
– izdaja soglasja za odpiranje kamnolomov, peskokopov in glinokopov v določeni oddaljenosti od ceste (59. člen ZJC);
– izdaja soglasja za opravljanje del zunaj varovalnega pasu ceste, ki bi lahko vplivala na stabilnost cestnega telesa (60. člen ZJC);
– izdaja dovoljenja za delno ali popolno zaporo ceste (65. člen ZJC);
– izdaja dovoljenja za postavitev turistične in druge obvestilne signalizacije ob cesti (67. člen ZJC);
– izdaja soglasja za postavitev tabel, napisov in drugih objektov ali naprav za slikovno ali zvočno obveščanje ali oglaševanje znotraj varovalnega pasu ceste (68. člen ZJC).
Pri izvajanju nalog iz tretje in četrte alinee prejšnjega odstavka sodeluje družba z Direkcijo Republike Slovenije za ceste na način, kot ga predpiše minister, pristojen za promet.
Naloge iz desete alinee četrtega odstavka tega člena opravlja družba le, kolikor poteka izredni prevoz izključno po avtocesti. Če poteka prevoz deloma po drugi javni cesti, izda dovoljenje za izredni prevoz Direkcija Republike Slovenije za ceste, ki v roku 15 dni od vložitve zahteve o tem obvesti družbo ter ji v roku 8 dni od plačila povračila za izredni prevoz izplača sorazmerni delež povračila za prevoz po avtocesti.
Naloge iz tretjega odstavka tega člena opravlja družba v svojem imenu in za svoj račun.

Medsebojna razmerja med Republiko Slovenijo in družbo glede opravljanja nalog upravljanja in vzdrževanja avtocest se podrobneje uredijo s koncesijsko pogodbo o upravljanju in vzdrževanju avtocest skladno z zakonom, ki ureja koncesijo gospodarske javne službe.
V koncesijski pogodbi iz prejšnjega odstavka se uredi zlasti:
– višina koncesijske dajatve, ki se določi v odvisnosti od števila kilometrov avtocest v upravljanju družbe, deleža cestninskih cest, števila vozil (prometa) na avtocestah in višine cestnine po kilometru avtoceste;
– način upravljanja in vzdrževanja avtocest;
– oblika in način nadzora koncedenta glede izvajanja nalog iz prejšnjega člena, kvalitete njihovega izvajanja ter možne posledice v primeru ugotovljenih kršitev;
– roki vknjižbe prepovedi razpolaganja v zemljiško knjigo za objekte iz petega odstavka 4. člena tega zakona, njihovo vzdrževanje v času trajanja koncesijske pogodbe ter način in roki prenosa lastninske pravice in posesti na Republiko Slovenijo po prenehanju koncesijske pogodbe.
Sestavni del koncesijske pogodbe je tudi seznam vseh odsekov avtocest, ki jih po tej pogodbi upravlja družba.
Pogodba iz prvega odstavka tega člena se sklene za obdobje iz drugega odstavka 3.b člena tega zakona, vendar najmanj za obdobje 20 let, z možnostjo podaljšanja pogodbe za polovico časa njenega trajanja.
Koncesijska pogodba iz prvega odstavka tega člena se razveže, če:
– koncesionar ne izpolnjuje pogodbenih obveznosti;
– ne poravnava ali ne poravnava pravočasno koncesijskih dajatev;
– ne zagotavlja nemotenega in varnega odvijanja prometa v skladu s predpisi o javnih cestah in o varnosti prometa na njih;
– se pogodbeni stranki o razvezi pogodbe sporazumeta.

Osnovni kapital družbe ob ustanovitvi znaša 51 mio tolarjev in ga Republika Slovenija zagotovi iz sredstev, zbranih z Zakonom o zagotovitvi namenskih sredstev za gradnjo avtocestnega omrežja v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 46/93).
Na podlagi predhodnega soglasja Državnega zbora Republike Slovenije lahko postanejo delničarji družbe tudi druge osebe z vplačilom vložkov za izdane delnice pri povečanju osnovnega kapitala družbe, pri čemer delež glasov, ki jih ima Republika Slovenija v skupščini družbe, ne sme pasti pod 51%.
Pravni posel pridobitve delnic v nasprotju s prejšnjim odstavkom je ničen. Prav tako je nično določilo statuta družbe, ki bi v nasprotju s prejšnjim odstavkom omejilo glasovalno pravico iz delnic, katerih imetnik je Republika Slovenija.
Ne glede na določbe zakona, ki ureja javne ceste, zagotovi Republika Slovenija dodatno stvarno premoženje tako, da prenese družbi v last premoženje, ki ga imata družba in Podjetje za vzdrževanje avtocest, d.o.o. v posesti na podlagi upravljanja. Na tej podlagi se poveča lastni kapital družbe in vrednost delnic.
Stvarno premoženje iz prejšnjega odstavka predstavljajo:
– objekti, oprema in naprave, potrebni za opravljanje dejavnosti vzdrževanja avtocest;
– oprema in naprave, potrebne za opravljanje dejavnosti pobiranja cestnine;
– turistična in druga obvestilna signalizacija, oprema in naprave, potrebne za delovanje sistema ABC in cestninskega sistema, vodenja in upravljanja s prometom ter informacijskega sistema in sistema za obveščanje.
Prenos stvarnega premoženja iz prejšnjega odstavka se opravi na podlagi sklepa vlade, s katerim se opredeli posamezni premoženjski predmet in njegova knjigovodska vrednost, ki je podlaga za vknjižbe pri družbi. Družba izkaže zneske kot kapitalske rezerve v skladu s 4. točko prvega odstavka 60. člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 30/93, 29/94, 82/94, 20/98, 84/98, 6/99, 54/99, 31/2000, 36/2000, 45/01, 59/01 in 93/02-odločba US; v nadaljnjem besedilu: ZGD).
Družba lahko rezerve iz prejšnjega odstavka uporabi kot vir za povečanje osnovnega kapitala iz sredstev družbe v skladu z ZGD.
Po prenehanju koncesijske pogodbe, sklenjene na podlagi tega zakona, prenese družba objekte iz prve alinee petega odstavka tega člena neodplačno na Republiko Slovenijo v stanju, ki omogoča njihovo takojšnjo uporabo za namen iz petega odstavka tega člena. Razpolaganje z objekti iz prve alinee petega odstavka tega člena je v času trajanja koncesijske pogodbe prepovedano. Pravni posel, sklenjen v nasprotju s tem odstavkom, je ničen.

Viri sredstev za izvajanje nalog iz 3. člena tega zakona in za plačilo obveznosti iz posojil, najetih v ta namen, so:
– sredstva zbrana na podlagi posebnega zakona, s katerim se zagotavljajo namenska sredstva za gradnjo avtocestnega omrežja v Republiki Sloveniji;
– druga namenska sredstva;
– najeta posojila in refinanciranje posojil;
– sredstva zbrana z izdajanjem dolžniških vrednostnih papirjev;
– druga sredstva iz proračuna Republike Slovenije;
– prihodki od upravljanja in razpolaganja z nepremičninami iz tretjega odstavka 3. člena tega zakona;
– sredstva koncesijske dajatve, ki se zagotovijo iz dela cestnin in drugih prihodkov družbe;
– drugi viri.
Sredstva iz refinanciranja posojil in sredstva iz koncesijske dajatve v posameznem letu ne smejo biti nižja od v tem letu zapadlih obveznosti iz najetih posojil.

Družba mora sredstva iz prejšnjega člena voditi na posebnem računu, ločeno od ostalih sredstev, s katerimi posluje.
Družba mora likvidnostne presežke sredstev iz prejšnjega člena vlagati v državne vrednostne papirje ali v lastne vrednostne papirje, v dolžniške vrednostne papirje ali depozite prvovrstnih bank s sedežem v Republiki Sloveniji.

Za najetje srednjeročnih in dolgoročnih posojil ter za izdajo dolžniških vrednostnih papirjev za financiranje obveznosti iz prvega in drugega odstavka 3. člena tega zakona mora družba pridobiti predhodno soglasje Državnega zbora Republike Slovenije s posebnim zakonom.
Državno poroštvo za srednjeročno in dolgoročno posojilo oziroma izdajo dolžniških vrednostnih papirjev družbe iz prejšnjega odstavka ter za refinanciranje že najetih posojil da Republika Slovenija na podlagi posebnega zakona.
Družbi ni potrebno pridobiti dovoljenja Agencije za trg vrednostnih papirjev za izdajo dolžniških vrednostnih papirjev, s katerimi se financirajo obveznosti iz 5. člena tega zakona.

Cestnina za uporabo avtocest, povračila za izredne prevoze po avtocestah ter povračila za čezmerno uporabo avtocest so prihodek družbe v zvezi z upravljanjem in vzdrževanjem avtocest.
Ne glede na določbo drugega odstavka 11. člena ZJC določi višino, način plačevanja, vključno s tehnologijo cestninjenja, način evidentiranja plačil, oprostitve plačevanja, nadzor nad vplačevanjem in posledice neplačevanja cestnine družba s soglasjem vlade.
Presežek prihodkov na podlagi vplačil cestnine in drugih prihodkov družbe nad odhodki za upravljanje in vzdrževanje avtocest ob upoštevanju normalnega donosa sredstev, vloženih v kapital družbe, je koncesijska dajatev, ki jo družba plačuje za pridobljeno pravico upravljanja avtocest.
Ne glede na določbe ZJC lahko družba odda prometne površine zunaj vozišča avtocest in površine ob njih, ki so določene za opravljanje spremljajočih dejavnosti, v zakup, zakupnina pa predstavlja prihodek družbe.

Poleg prihodkov iz prejšnjega člena zagotavlja družba prihodke za upravljanje in vzdrževanje avtocest iz 3.č člena tega zakona in drugih javnih cest v okviru svojega poslovanja, in sicer zlasti iz:
– nadomestila države ali lokalne skupnosti za stroške upravljanja in vzdrževanja necestninskih avtocest in drugih državnih cest ter lokalnih cest v upravljanju in vzdrževanju družbe;
– prihodkov od plačila služnosti za napeljevanje objektov in naprav javnega pomena na avtocesti;
– dobička iz 6.č člena tega zakona;
– drugih virov v okviru poslovanja družbe.

Po predhodnem soglasju vlade lahko družba sama ali v okviru gospodarske družbe, ki jo je ustanovila s soglasjem vlade in ima v njej večinski kapitalski ali upravljalski delež, opravlja gospodarsko dejavnost, ki je v zvezi z avtocestami, kot je opravljanje spremljajočih dejavnosti ob avtocesti ali opravljanje telekomunikacijskih storitev z uporabo telekomunikacijskih objektov in naprav na avtocesti. Družba je dolžna dobiček iz te dejavnosti nameniti za financiranje upravljanja in vzdrževanja avtocest.
Z uporabo telekomunikacijskih objektov in naprav za dejavnosti iz prejšnjega odstavka se ne sme ogroziti varno in nemoteno odvijanje prometa.

Družba mora voditi poslovne knjige in izdelati računovodske izkaze z letnim poročilom v skladu z določili ZGD in slovenskimi računovodskimi standardi tako, kot velja za velike gospodarske družbe po ZGD.
Sredstva v upravljanju in vire sredstev v upravljanju vodi družba ločeno od sredstev in virov sredstev družbe.

Nadzorni svet družbe ima šest članov, ki jih imenuje skupščina družbe, od katerih predlaga dva člana Ministrstvo za finance, dva člana pa Ministrstvo za promet.

Družbo ustanovi Republika Slovenija tako, da Vlada Republike Slovenije na svoji seji kot ustanovni skupščini družbe sprejme statut družbe. Upravo družbe imenuje in razrešuje Vlada Republike Slovenije.

Obstoječe odseke avtocest v revalorizirani vrednosti prenese Republika Slovenija v upravljanje tej družbi s pogodbo.

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Javnemu podjetju Družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji d.d. se po uveljavitvi tega zakona pripoji javno podjetje Podjetje za vzdrževanje avtocest, d.o.o.
Pripojitev se izvede v skladu z določili zakona, ki ureja gospodarske družbe, pri čemer mora biti pogodba o pripojitvi sklenjena z ustreznim soglasjem vlade kot zastopnikom ustanovitelja ter sprejet usklajen statut družbe najkasneje do 31. decembra 2003.
Javnemu podjetju Družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji d.d. preneha status javnega podjetja s 1. januarjem 2004.

S pogodbo o pripojitvi iz 14. člena tega zakona prevzame družba v upravljanje in vzdrževanje premoženje, s katerim je do tedaj upravljalo Podjetje za vzdrževanje avtocest, d.o.o.
Novo zgrajene avtoceste, na katere se nanaša ta zakon, prevzame družba v upravljanje z dnem, ko so dane v promet. Za novo zgrajene avtoceste veljajo določbe 6. člena tega zakona glede stvarnega premoženja.

Do začetka veljavnosti posebne pogodbe o gradnji avtocest in koncesijske pogodbe o upravljanju in vzdrževanju avtocest iz 5. člena tega zakona, se za delo družbe v zvezi z avtocestami smiselno uporabljajo določbe Zakona o družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 57/93).
Z dnem uveljavitve tega zakona se za družbo prenehajo uporabljati določbe ZJC, ki urejajo graditev, vzdrževanje in varstvo javnih cest, v obsegu v katerem posamezna vprašanja ta zakon ureja drugače.

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.