Na podlagi zakona o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili (Uradni list RS, št. 52/00 in 42/02) izdaja minister za zdravje v soglasju z ministrom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Ta pravilnik določa najvišjo vsebnost eruka kisline v oljih, masteh ter mešanicah olj in masti namenjenih za prehrano ljudi ter v živilih, ki vsebujejo olja, masti ali mešanice olj in masti (v nadaljnjem besedilu: živila) ter analitske metode za določanje vsebnosti eruka kisline v teh živilih.

Vsebnost eruka kisline v živilih iz prejšnjega člena ne sme presegati 5%, preračunano na celotno vsebnost maščobnih kislin v maščobi.

Za določanje vsebnosti eruka kisline v živilih iz 1. člena tega pravilnika se uporabljajo analitske metode določene v Prilogi, ki je sestavni del tega pravilnika.
Vsebnost eruka kisline se ugotovi s hitrim testom, tako da se določi:
– celotno vsebnost dokozenojske kisline v živilih iz Priloge, ali
– celotno vsebnost cis- dokozenojske kisline v živilih iz Priloge, s plinsko-tekočinsko kromatografijo v pogojih, kjer so cis- in trans-izomeri dokozenojske kisline ločeni; stacionarne faze, primerne za te namene so na primer cianopropilpolisiloksani ali tekoči kristali.
Če celotna vsebnost dokozenojske kisline, določene v skladu s prvo alineo prejšnjega odstavka ali cis- dokozenojske kisline, določene v skladu z drugo alineo prejšnjega odstavka v živilih iz 1. člena tega pravilnika, izračunana na podlagi celotne vsebnosti maščobnih kislin v maščobi, ne presega 5%, ni potrebno nadaljnje določanje eruka kisline v izdelkih. V nasprotnem primeru se vsebnost eruka kisline določi po metodi IV iz Priloge.

Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati pravilnik o eruka kislini (Uradni list RS, št. 89/99).

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

* Ta pravilnik vsebinsko povzema Direktivo 76/621/EGS in Direktivo 80/891/EGS.