Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam Zakon o glavnem mestu Republike Slovenije, ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 26. februarja 2004.

(1) Ljubljana je kot glavno mesto upravno središče Slovenije.
(2) V glavnem mestu so sedeži državnih organov, organizacij državnega pomena (v nadaljnjem besedilu: državni organi in organizacije), tujih diplomatskih predstavništev, tujih konzulatov, mednarodnih organizacij in predstavništev mednarodnih organizacij (v nadaljnjem besedilu: predstavništva), če tako določa zakon ali drugi akti.

Pečat Mestne občine Ljubljana, ki ga uporablja župan oziroma županja (v nadaljnjem besedilu: župan) ob predstavljanju glavnega mesta, mora vsebovati označbo "Glavno mesto Republike Slovenije".

(1) Zaradi posebnega pomena, ki ga ima za Republiko Slovenijo njeno glavno mesto je treba zagotoviti usklajeno izvajanje nalog iz pristojnosti državnih organov in organov mestne občine predvsem glede:
– urejanja pogojev za delovanje državnih organov in organizacij ter predstavništev,
– nalog, pomembnih za razvoj glavnega mesta,
– predstavljanja glavnega mesta države v protokolarnih in promocijskih zadevah,
– predstavljanja glavnega mesta države v zadevah meddržavnega in mednarodnega sodelovanja,
– organizacije in izvedbe prireditev in proslav državnega pomena.
(2) Naloge, pomembne za razvoj glavnega mesta in naloge uprave na njegovem območju izvajajo državni organi in organi Mestne občine Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: organi mestne občine) v skladu s svojimi pristojnostmi.

(1) V prostorskih aktih in razvojnih programih države in mestne občine se podrobneje določi prostorska ureditev in investicijski projekti ter programi, pomembni za delovanje in razvoj glavnega mesta, delovanje in razvoj državnih organov, organizacij ter predstavništev iz 1. člena tega zakona.
(2) Vlada in mestna občina imata pravico in dolžnost pozvati, vlada mestno občino, mestna občina pa vlado, vsakokrat, ko menita, da je potrebno sodelovanje pri pripravi in uskladitvi prostorskih aktov in razvojnih programov ter pri usklajenem izvajanju nalog po tem zakonu.

(1) Vlada Republike Slovenije lahko za zagotovitev ustreznega zastopanja interesov državnih organov pri načrtovanju in izvajanju programov in nalog iz prvega odstavka 4. člena tega zakona oblikuje delovno skupino, sestavljeno iz predstavnikov pristojnih državnih organov, ki jo vodi predsednik oziroma predsednica Vlade Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: predsednik vlade).
(2) Predsednik vlade in župan podpišeta dogovor, ki ima pravno naravo pisma o nameri (v nadaljnjem besedilu: dogovor), s katerim se opredelijo naloge mestne občine in državnih organov pri izvajanju programov in nalog po tem zakonu v prihodnjih letih, ocenijo finančne posledice, določi terminski plan izvedbe nalog, določijo udeleženi državni organi ter organi mestne občine ter uredijo premoženjske in druge medsebojne pravice in obveznosti.
(3) Dogovor morata vlada in župan upoštevati pri pripravi predloga državnega in občinskega proračuna.
(4) Za realizacijo dogovora se, v skladu z v proračunih zagotovljenimi sredstvi in dovoljenim obsegom prevzetih obveznosti v breme proračunov prihodnjih let, sklepajo letne in večletne pogodbe z izvajalci.
(5) Pogodbe iz prejšnjega odstavka podpisujejo župan oziroma predstojniki državnih organov, ki imajo za realizacijo nalog zagotovljena proračunska sredstva.
(6) Za organizacijo in izvedbo izrednih meddržavnih, protokolarnih in promocijskih dogodkov državnega pomena, ki niso opredeljeni v pismu o nameri iz drugega odstavka tega člena, predsednik vlade in župan skleneta dogovor, ki ima pravno naravo pogodbe. V tem dogovoru vlada in mestna občina določita tudi način izpolnitve nalog in obveznosti ter plačilo stroškov v primeru, ko eden od pogodbenih partnerjev ne izpolnjuje svojih nalog in obveznosti.
(7) Če vlada in mestna občina ne skleneta dogovora iz prejšnjega odstavka, lahko vlada odredi, da naloge iz pristojnosti mestne občine opravi državni organ v breme mestne občine. V primeru, da mestna občina zaradi ravnanja državnega organa utrpi škodo, je vlada dolžna mestni občini škodo povrniti.

Državni organi in organi mestne občine sodelujejo in usklajujejo zagotavljanje nalog iz svoje pristojnosti, s katerimi se zagotavljajo pogoji za delovanje organov in organizacij ter predstavništev iz 1. člena tega zakona, zlasti na področjih:
– varstva okolja,
– urejanja in rabe prostora,
– javne varnosti,
– prometne varnosti in mestnega prometa,
– zagotavljanja gospodarskih in negospodarskih javnih služb
– in na drugih področjih, na katerih obstoji javni interes.

Pristojni državni upravni organi, ki odločajo o upravnih zadevah, ki se nanašajo na zagotavljanje nalog mestne občine po tem zakonu, morajo o postopku obvestiti mestno občino in jo pozvati naj sodeluje v postopku.

Investicijske projekte in programe, ki se financirajo v skladu z dogovorom iz 5. člena tega zakona, je treba prikazati v načrtu razvojnih programov, ki je sestavni del državnega oziroma občinskega proračuna.

Določbe tega zakona se smiselno uporabljajo tudi za zagotavljanje sodelovanja in urejanja medsebojnih pravic in obveznosti države in druge občine, če gre za zagotovitev pogojev za delovanje državnega organa in organizacije ter predstavništva in izvedbo dogodka izrednega meddržavnega, protokolarnega in promocijskega državnega pomena, na območju druge občine.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.