Na podlagi 57. člena in za izvrševanje 58., 59., 60., 61., 63., 64. in 66. člena Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 56/02 in 110/02 – ZDT-B) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o postopku za zasedbo prostega delovnega mesta v organih državne uprave
in v pravosodnih organih
I. UVODNE DOLOČBE IN POGOJI ZA ZAČETEK POSTOPKA
1. člen
(predmet urejanja)
(1) Ta uredba ureja pogoje in postopek za zasedbo prostega delovnega mesta v organih državne uprave in v pravosodnih organih.
(2) Določbe te uredbe o internem natečaju veljajo za organe državne uprave in za druge organe, ki po sporazumu z Vlado Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) vstopijo v interni trg dela.
(3) Določbe te uredbe o internem natečaju se smiselno uporabljajo tudi v postopkih imenovanja zaposlenih v predstavništvih Republike Slovenije v tujini, ki jih na podlagi pisnega sporazuma s predstojniki državnih in drugih organov in organizacij za opravljanje nalog na gospodarskem, obrambnem, kulturnem, znanstvenem, informativnem in drugih področjih za določen čas imenuje minister za zunanje zadeve.
(4) Določbe te uredbe o predstojniku veljajo v okviru pooblastil, ki mu jih je dal predstojnik, tudi za vodjo kadrovskega poslovanja.
2. člen
(pogoji za izvedbo postopka)
(1) Postopek za zasedbo prostega delovnega mesta se lahko začne, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
– da ima organ prosto (nezasedeno) sistemizirano delovno mesto,
– da je zaposlitev v skladu s kadrovskim načrtom organa,
– da so za zaposlitev zagotovljena finančna sredstva.
(2) Postopek za zasedbo prostega delovnega mesta se lahko sproži tudi, če so podane okoliščine, iz katerih izhaja, da bo delovno mesto postalo prosto (na primer sporazumna odpoved, premestitev). V tem primeru se lahko premestitev ali nova zaposlitev izvede, ko se delovno mesto izprazni, oziroma pred tem, če to dopušča uredba.
(3) Postopek za zasedbo delovnega mesta za določen čas – za čas dalj časa trajajoče odsotnosti javnega uslužbenca (porodniški dopust, dalj časa trajajoča odsotnost iz zdravstvenih razlogov, čas trajanja mirovanja pravic in dolžnosti iz delovnega razmerja in podobno) se lahko začne že pred dnem odsotnosti javnega uslužbenca, premestitev ali nova zaposlitev pa se izvede v skladu s prejšnjim odstavkom.
(4) V postopku za zasedbo prostega delovnega mesta izvedba notranje seznanitve s prostim delovnim mestom in interni natečaj nista obvezna. Če se delovno mesto ne zasede s premestitvijo javnega uslužbenca iz istega ali drugega organa, je za zasedbo delovnega mesta obvezen postopek javnega natečaja, če gre za uradniško delovno mesto in poseben zakon ne določa drugače.
3. člen
(postopek premestitve)
(1) Če gre za prosto uradniško delovno mesto, je mogoče uradnika iz istega ali drugega organa nanj premestiti pod pogojem, da ima naziv višje ali iste stopnje, kot je naziv, v katerem se opravlja delo na delovnem mestu, ali za eno ali dve stopnji nižji naziv, tako da bo lahko z napredovanjem v skladu s petim odstavkom 120. člena Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 56/02 in 110/02 – ZDT-B; v nadaljnjem besedilu: ZJU) pridobil ustrezen naziv.
(2) Strokovno-tehničnega uslužbenca ni mogoče premestiti na uradniško delovno mesto, razen če je bil izbran na javnem natečaju.
(3) Premestitev se izvede s sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi. Če premestitev ni sporazumna, se izvede s sklepom.
(4) Uradnik ob premestitvi ohrani naziv, ki ga je imel, lahko pa se imenuje v za eno ali dve stopnji višji naziv, če sicer ne bi mogel opravljati dela na novem delovnem mestu. Določba tega odstavka se smiselno uporablja tudi v primeru prehoda iz občinske uprave v državni organ in obratno, če je občinska uprava vključena v interni trg dela.
(5) Če uradnik nima naziva, v katerem se lahko opravljajo naloge na prostem delovnem mestu, se ga pred premestitvijo na uradniško delovno mesto imenuje v ustrezen naziv, pri čemer se upošteva omejitev iz petega odstavka 120. člena ZJU.
(6) Imenovanje v nižji naziv je dopustno le v primeru premestitve s soglasjem uradnika, pri čemer se v pogodbi določi tudi, da se uradnik odpoveduje dosedanjemu nazivu.
(7) V odločbi o imenovanju v naziv se določi, da začne imenovanje učinkovati z dnem sklenitve pogodbe o zaposlitvi ali z dnem nastopa dela na novem delovnem mestu.
(8) Sporazumna premestitev se lahko izvede po vročitvi odločbe o imenovanju.
(9) Če javni uslužbenec v 30 dneh od imenovanja v naziv ne sklene pogodbe o zaposlitvi oziroma ne začne z delom, se lahko začne nov postopek za zasedbo prostega delovnega mesta.
4. člen
(dogovor o mirovanju pravic)
(1) Predstojnik in javni uslužbenec se lahko sporazumno dogovorita o mirovanju pravic in obveznosti iz delovnega razmerja. V času mirovanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja lahko javni uslužbenec sklene delovno razmerje z drugim delodajalcem v skladu z dogovorom.
(2) V času mirovanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja javnemu uslužbencu ne teče napredovalno obdobje.
(3) Po prenehanju mirovanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja se delovno razmerje nadaljuje. Javnega uslužbenca se razporedi na ustrezno delovno mesto, pri čemer javni uslužbenec ohrani dosežena napredovanja, uradnik pa tudi svoj naziv.
II. NOTRANJA SEZNANITEV IN PREMESTITEV V OKVIRU ORGANA
5. člen
(iskanje notranjih kadrovskih potencialov)
Predstojnik na podlagi mnenja vodje organizacijske enote, v kateri je prosto delovno mesto, najprej ugotovi, ali je kateri od javnih uslužbencev iz istega organa primerno strokovno usposobljen za delo na prostem delovnem mestu. Mnenje temelji na ocenah delovne uspešnosti in na oceni znanj, veščin, sposobnosti in osebnostnih lastnosti javnega uslužbenca za opravljanje nalog na prostem delovnem mestu.
6. člen
(notranja seznanitev o prostem delovnem mestu)
(1) Za namen ugotovitve, ali je kateri od javnih uslužbencev iz istega organa primerno strokovno usposobljen za delo na prostem delovnem mestu, se lahko o prostem delovnem mestu v organu pisno seznani zaposlene javne uslužbence v tem organu z objavo obvestila o prostem delovnem mestu na interni oglasni deski organa ali na drugem primernem mestu (e-pošta, intranet) tako, da se zagotovi dejanska možnost seznanitve vseh zaposlenih. Pisno obvestilo o prostem delovnem mestu mora vsebovati sestavine iz prvega odstavka 10. člena te uredbe. Od kandidata se ne sme zahtevati, da predloži dokazila o podatkih, ki se vodijo v kadrovski evidenci organa.
(2) Obvestilo o izbranem javnem uslužbencu se vroči izbranemu kandidatu. Neizbrane kandidate se v roku osmih dni od dne, ko je bila opravljena izbira, pisno obvesti o tem, da niso bili izbrani.
(3) Če se v roku, ki ga določi predstojnik in ne sme biti krajši od osmih dni od objave obvestila o prostem delovnem mestu, nihče od zaposlenih javnih uslužbencev v organu ne prijavi za zasedbo prostega delovnega mesta, ali če predstojnik ugotovi, da noben javni uslužbenec ni primerno strokovno usposobljen za delo na prostem delovnem mestu, lahko predstojnik začne s postopkom internega natečaja za zasedbo prostega delovnega mesta s premestitvijo javnega uslužbenca iz drugega organa.
III. INTERNI NATEČAJ
7. člen
(namen internega natečaja)
(1) Organ, ki želi zapolniti prosto delovno mesto, lahko sproži interni natečaj. Interni natečaj se izvaja z namenom, da se pred uvedbo postopka za novo zaposlitev omogoči zaposlenim javnim uslužbencem v organih državne uprave in drugih organih, ki po sporazumu z vlado vstopijo v interni trg dela, da pod enakimi pogoji kandidirajo za zasedbo prostega delovnega mesta, in s ciljem, da se med prijavljenimi kandidati za zasedbo prostega delovnega mesta izbere tistega kandidata, ki izpolnjuje pogoje za delovno mesto in je najbolje strokovno usposobljen za opravljanje nalog na delovnem mestu.
(2) Postopek internega natečaja se lahko sproži hkrati s seznanitvijo o prostem delovnem mestu po 6. členu te uredbe. V tem primeru se javne uslužbence, zaposlene v organu, posebej seznani s tem, da je sprožen interni natečaj in da se lahko prijavijo na delovno mesto preko internega natečaja. Prijave na obvestilo o prostem delovnem mestu se štejejo kot prijave na interni natečaj in se obravnavajo v okviru internega natečaja.
8. člen
(dogovor o vključitvi v interni trg dela)
(1) Državni organi in lokalne skupnosti lahko sklenejo z vlado poseben dogovor o vključitvi v interni trg dela, na podlagi katerega se interni natečaj v organih državne uprave izvaja tako, da zajame tudi druge državne organe in uprave lokalnih skupnosti, in s katerim se podrobneje določi postopek izvedbe internega natečaja.
(2) Bistveni sestavini posebnega dogovora sta izjava o vključitvi v interni natečaj v organih državne uprave in dostop do spletne strani, na kateri se objavljajo interni natečaji.
(3) Lokalna skupnost lahko za sklenitev dogovora pooblasti reprezentativno združenje lokalnih skupnosti.
9. člen
(postopek za izvedbo internega natečaja)
Postopek za izvedbo internega natečaja obsega:
– objavo internega natečaja,
– izvedbo izbirnega postopka, če gre za uradniško delovno mesto, oziroma predhodnega preizkusa usposobljenosti, če gre za strokovno-tehnično delovno mesto, za katero je predhodni preizkus usposobljenosti določen s sistemizacijo,
– premestitev javnega uslužbenca iz istega ali drugega organa.
10. člen
(sestavine objave internega natečaja)
(1) Objava internega natečaja vsebuje najmanj naslednje sestavine:
1. navedbo organa, v katerem bo javni uslužbenec opravljal delo,
2. navedbo kraja opravljanja dela, če je to glede na naravo dela mogoče,
3. navedbo delovnega mesta, na katerem bo javni uslužbenec opravljal delo,
4. navedbo nazivov, v katerih se bo opravljalo delo na delovnem mestu,
5. navedbo o tem, ali gre za opravljanje dela za določen ali nedoločen čas,
6. navedbo pogojev za zasedbo delovnega mesta v skladu s sistemizacijo,
7. navedbo dokazil o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dela, ki morajo biti priloženi prijavi,
8. kratek opis dela,
9. navedbo o poskusnem delu, če gre za delovno mesto, za katero je poskusno delo določeno s sistemizacijo,
10. navedbo o predhodnem preizkusu usposobljenosti, če gre za strokovno-tehnično delovno mesto, za katero je predhodni preizkus usposobljenosti določen s sistemizacijo,
11. navedbo roka in naslova za vlaganje prijav in roka za obveščanje o izbiri,
12. navedbo osebe, zadolžene za dajanje informacij o izvedbi internega natečaja.
(2) Rok za vlaganje prijav na interni natečaj ne sme biti krajši od osmih dni od dneva objave internega natečaja.
(3) Objava internega natečaja s sestavinami iz prvega odstavka tega člena poteka v elektronski obliki. Obrazec prijave, ki se objavi na spletni strani Kadrovske službe Vlade Republike Slovenije, določi minister, pristojen za upravo. Prijave se posredujejo v pisni obliki. Za pisno obliko se šteje tudi elektronska oblika, pri čemer veljavnost prijave v elektronski obliki ni pogojena z elektronskim podpisom.
(4) Organi, ki so vključeni v interni trg dela, so dolžni zagotoviti, da se s prostim delovnim mestom, za katero lahko kandidirajo, pravočasno seznanijo tudi javni uslužbenci, ki na delovnem mestu nimajo dostopa do računalnika oziroma do spletne strani, na kateri se objavljajo interni natečaji.
11. člen
(preverjanje izpolnjevanja pogojev)
(1) Izpolnjevanje pogojev se preverja pred izvedbo izbirnega postopka ali pa se preveri po izvedbi izbirnega postopka samo z izbranim kandidatom. Izpolnjevanje pogojev se preverja na podlagi dokumentacije, ki jo je predložil kandidat, ali s pridobitvijo podatkov iz kadrovske evidence.
(2) Če je pogoj za opravljanje nalog na delovnem mestu varnostno preverjanje, se to izvede z izbranim kandidatom pred premestitvijo. V tem primeru se kot natečajni pogoj določi izjava kandidata, da z varnostnim preverjanjem soglaša.
12. člen
(izbirni postopek)
(1) Izbirni postopek za zasedbo uradniškega delovnega mesta se opravi s tistimi prijavljenimi kandidati, ki izpolnjujejo natečajne pogoje.
(2) Izbirni postopek se opravi tudi z uradniki, ki imajo višji naziv ali eno ali dve stopnji nižji naziv od tistega, v katerem se opravlja delo na tem delovnem mestu.
(3) V izbirnem postopku se za preverjanje usposobljenosti kandidata lahko uporabijo zlasti naslednje metode:
1. pregled prijave s priloženo dokumentacijo,
2. vpogled v kadrovsko evidenco,
3. pisni preizkus,
4. razgovor (intervju),
5. druge metode, skladne s strokovnimi spoznanji na področju ravnanja z ljudmi pri delu.
(4) Če kandidat v to pisno privoli, ima predstojnik organa, v katerem bo javni uslužbenec opravljal delo, pravico pridobiti podatke o kandidatu iz kadrovske evidence organa, v katerem je kandidat zaposlen.
(5) Glede pridobivanja in posredovanja podatkov iz kadrovske evidence se smiselno uporablja uredba, ki ureja pridobivanje in posredovanje podatkov med organi javne uprave za potrebe upravnih postopkov.
13. člen
(vodenje izbirnega postopka)
Izbirni postopek v postopku internega natečaja za zasedbo uradniškega delovnega mesta vodi vodja organizacijske enote ali predstojnik organa, lahko pa tudi druga oseba, ki jo predstojnik za to pooblasti. Predstojnik ali vodja organizacijske enote lahko za izvedbo izbirnega postopka imenuje tudi natečajno komisijo.
14. člen
(posebni interni natečaj)
(1) Interni natečaj za položaje generalnih direktorjev, generalnih sekretarjev v ministrstvih, predstojnikov organov v sestavi ministrstev, predstojnikov vladnih služb in načelnikov upravnih enot izvaja posebna natečajna komisija, ki jo za vsak primer posebej imenuje uradniški svet.
(2) Za izvedbo internega natečaja iz prejšnjega odstavka posebna natečajna komisija uporablja določbe ZJU, ki urejajo javni natečaj.
15. člen
(predhodni preizkus usposobljenosti)
(1) S kandidati za zasedbo strokovno-tehničnega delovnega mesta se lahko opravi izbirni postopek. Če je tako določeno s sistemizacijo, se lahko opravi predhodni preizkus usposobljenosti.
(2) Za predhodni preizkus usposobljenosti se smiselno uporablja določba tretjega odstavka 12. člena in določba 13. člena te uredbe.
16. člen
(izbira kandidata)
(1) Za zasedbo prostega uradniškega delovnega mesta se izbere kandidat, ki izpolnjuje pogoje za imenovanje v naziv, v katerem se delo na delovnem mestu lahko opravlja, ter ostale pogoje za delovno mesto, in glede katerega se v izbirnem postopku ugotovi, da se je izkazal kot najbolj strokovno usposobljen za opravljanje dela na prostem uradniškem delovnem mestu. Za strokovno usposobljenost se šteje strokovno znanje in druga znanja, veščine in sposobnosti, ki so potrebni za uspešno opravljanje dela.
(2) Če se v izbirnem postopku ugotovi, da se nihče od prijavljenih kandidatov ni izkazal za primernega za zasedbo prostega uradniškega delovnega mesta, se lahko interni natečaj ponovi, prijavljenim kandidatom pa se vroči obvestilo o neuspelem internem natečaju.
(3) Določili prejšnjih dveh odstavkov se smiselno uporabljata tudi v postopku izbire kandidata za zasedbo prostega strokovno-tehničnega delovnega mesta na podlagi predhodnega preizkusa usposobljenosti.
17. člen
(obvestilo o izbiri)
Obvestilo o izbranem javnem uslužbencu se vroči izbranemu kandidatu. Neizbrane kandidate se v roku osmih dni od dneva, ko je bila opravljena izbira, pisno obvesti o tem, da niso bili izbrani. V obvestilu se navede tudi, da imajo neizbrani kandidati pravico do vpogleda v dokumentacijo.
18. člen
(postopek premestitve)
(1) Izbrani kandidat se premesti na delovno mesto, za katero je bil izbran, v okviru istega ali drugega organa s sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi.
(2) V primeru premestitve v drug organ predstojnik organa, kjer je izbrani kandidat zaposlen, in predstojnik organa, kamor bo premeščen, z izbranim kandidatom skleneta pogodbo o zaposlitvi. Pogodba velja tudi kot sporazum predstojnikov o premestitvi javnega uslužbenca. Pogodba je lahko sklenjena z odložnim rokom, ki zagotavlja, da bo javni uslužbenec prenehal opravljati delo v organu tako, da ne bo ovirano normalno poslovanje.
(3) Če predstojnik organa, v katerem javni uslužbenec dela, ne soglaša s premestitvijo, se lahko predstojnik organa, ki je objavil interni natečaj, in javni uslužbenec, ki je bil izbran, dogovorita o premestitvi po preteku odpovednega roka. Dogovor se sklene v pisni obliki in zavezuje organ, ki je objavil interni natečaj. Po preteku odpovednega roka se šteje, da je vlada dala soglasje na premestitev javnega uslužbenca.
(4) Če je izbrani kandidat zaposlen v organu državne uprave ali drugem državnem organu, izbran pa je bil za zasedbo prostega delovnega mesta v upravi lokalne skupnosti, ali če je izbrani kandidat zaposlen v upravi lokalne skupnosti, izbran pa je bil za zasedbo prostega delovnega mesta v organu državne uprave ali drugem državnem organu, mu delovno razmerje preneha na način, določen z zakonom (sporazum, odpoved). Z izbranim kandidatom se sklene nova pogodba o zaposlitvi.
19. člen
(količnik in napredovalni razredi)
(1) Javni uslužbenec ob premestitvi na drugo delovno mesto oziroma ob imenovanju v drug uradniški naziv, za katerega je določen višji izhodiščni količnik za določitev osnovne plače, obdrži količnik, ki ga je pridobil z napredovanji na prejšnjem delovnem mestu, če je ta višji. Ob premestitvi na drugo delovno mesto oziroma imenovanju v drug uradniški naziv, za katerega je določen enak ali nižji količnik za določitev osnovne plače, javni uslužbenec po odločitvi predstojnika obdrži pridobljeno število napredovalnih razredov.
(2) Določba prejšnjega odstavka se uporabi tudi v primeru prehoda iz občinske uprave v državni organ in obratno.
IV. POSTOPEK ZA NOVO ZAPOSLITEV
20. člen
(postopek za novo zaposlitev)
(1) Če se na prosto delovno mesto ne premesti javni uslužbenec iz istega ali drugega organa, lahko predstojnik organa začne postopek za novo zaposlitev.
(2) Postopek za novo zaposlitev na uradniškem delovnem mestu se izvede kot javni natečaj po postopku, določenem v zakonu, ki ureja položaj javnih uslužbencev, postopek za novo zaposlitev strokovno-tehničnega javnega uslužbenca pa po postopku, določenem s predpisi, ki urejajo delovna razmerja, in kolektivno pogodbo.
(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se zaposlitev na uradniškem delovnem mestu za določen čas izvede po postopku, določenem s predpisi, ki urejajo delovna razmerja, in kolektivno pogodbo.
(4) Postopek za zaposlitev pripravnika se izvede kot javni natečaj, če se bo pripravnik usposabljal za uradniško delovno mesto. Zaposlitev pripravnika – štipendista, ki je bil kot štipendist izbran na javnem natečaju ali razpisu, in pripravnika, ki se bo usposabljal za delo na strokovno-tehničnem delovnem mestu, se izvede po postopku, določenem s predpisi, ki urejajo delovna razmerja, in kolektivno pogodbo.
21. člen
(pridobitev naziva)
(1) Javnemu uslužbencu, ki nima uradniškega naziva, v katerem se lahko opravlja delo na prostem delovnem mestu, in ga tudi ne more pridobiti z napredovanjem v skladu s petim odstavkom 120. člena Zakona o javnih uslužbencih, pa je za tako delovno mesto izbran na javnem natečaju, se delovno razmerje nadaljuje, če se predstojnik in javni uslužbenec ne dogovorita drugače. Uradnika se pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi imenuje v najnižji naziv, v katerem se lahko opravlja delo na delovnem mestu.
(2) Določbe prejšnjega odstavka se ne uporabljajo za pripravnika, ki se je usposabljal za uradniško delovno mesto.
(3) Določbe prvega odstavka tega člena se uporabljajo tudi za javnega uslužbenca, ki dela na strokovno-tehničnem delovnem mestu in nima uradniškega naziva.
22. člen
(sestavine objave javnega natečaja)
(1) Predstojnik določi besedilo objave javnega natečaja.
(2) Javni natečaj se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije ali v dnevnem časopisu ter pri Zavodu za zaposlovanje Republike Slovenije. Rok za vlaganje prijav na javni natečaj ne sme biti krajši od osmih dni od dneva objave javnega natečaja.
(3) Objava javnega natečaja mora vsebovati najmanj naslednje sestavine:
1. navedbo organa in kraja opravljanja dela,
2. navedbo vrste uradniškega delovnega mesta s kratkim opisom dela,
3. navedbo nazivov, v katerih se lahko opravlja delo na uradniškem delovnem mestu (začetnega naziva in nazivov, v katere je mogoče na delovnem mestu napredovati),
4. navedbo pogojev za opravljanje dela,
5. navedbo dokazil, ki jih mora kandidat priložiti prijavi,
6. navedbo roka in naslova (vključno z elektronskim) za vlaganje prijav, oblike prijave in roka obveščanja o izbiri,
7. navedbo osebe, ki daje informacije o izvedbi javnega natečaja.
(4) Besedilo objave javnega natečaja lahko vsebuje tudi merila za izbiro, če so bila določena pred objavo javnega natečaja.
23. člen
(prijava kandidata in predložitev dokazil)
(1) Kandidat vloži prijavo v pisni obliki. Prijava z dokazili se pošlje v zaprti ovojnici z označbo "za javni natečaj" in navedbo delovnega mesta. Prijava se lahko vloži na obrazcu, ki ga določi minister, pristojen za upravo, in se objavi na spletni strani Kadrovske službe Vlade Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Kadrovska služba).
(2) Za pisno obliko se šteje tudi elektronska oblika, pri čemer veljavnost prijave ni pogojena z elektronskim podpisom.
(3) Izpolnjevanje pogoja nekaznovanosti in dejstvo, da zoper kandidata ni bil uveden kazenski postopek za naklepno storjeno dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, se preizkusi na podlagi pisne izjave kandidata.
(4) Kandidat, ki se izkaže kot najbolj strokovno usposobljen, mora predložiti dokazila o izpolnjevanju pogojev, katerih izpolnjevanje se je v predhodni fazi ugotavljalo na podlagi njegove pisne izjave, lahko pa se od njega zahteva tudi druga dokazila. S soglasjem kandidata se lahko podatki pridobijo iz uradnih evidenc.
(5) Glede pridobivanja in posredovanja podatkov iz uradnih evidenc se smiselno uporablja uredba, ki ureja pridobivanje in posredovanje podatkov med organi javne uprave za potrebe upravnih postopkov.
(6) Če je pogoj za opravljanje nalog na delovnem mestu varnostno preverjanje, se to izvede z izbranim kandidatom po izdaji odločbe o izbiri ter pred imenovanjem v naziv in pred premestitvijo, pri čemer se kot natečajni pogoj določi izjava kandidata, da s tem preverjanjem soglaša.
24. člen
(formalno nepopolna prijava)
Če je prijava nepopolna, tako da in iz nje ni mogoče razbrati, da kandidat izpolnjuje pogoje, se ga ne uvrsti v izbirni postopek ter se mu o tem izda sklep, zoper katerega je dovoljena pritožba.
25. člen
(natečajna komisija in izbirni postopek)
(1) V izbirnem postopku se ugotovi, kateri kandidat je najbolj strokovno usposobljen.
(2) Predstojnik ali oseba, ki jo je predstojnik pooblastil za vodenje izbirnega postopka v skladu z drugim odstavkom 60. člena ZJU, imenuje natečajno komisijo, ki jo sestavljata najmanj dva člana, od katerih je eden vodja ožje ali širše organizacijske enote, v kateri bo uradnik opravljal delo.
(3) Natečajna komisija pred začetkom izbirnega postopka pisno določi merila za izbiro in metode preverjanja strokovne usposobljenosti kandidatov. Če se izbirni postopek izvaja v več fazah (z izločanjem kandidatov), se lahko merila določijo pred vsako fazo posebej.
(4) Natečajna komisija lahko določi tudi merila, ki niso določena s sistemizacijo delovnih mest, pri čemer merila ne smejo biti v nasprotju s sistemizacijo delovnih mest. Merila morajo odražati dejanske potrebe delovnega procesa in ne smejo biti diskriminatorna.
(5) Natečajna komisija lahko v izbirnem postopku za preverjanje strokovne usposobljenosti uporabi zlasti naslednje metode:
1. pregled dokumentacije,
2. pisni preizkus,
3. razgovor (intervju),
4. druge metode, skladne s strokovnimi spoznanji na področju ravnanja z ljudmi pri delu.
(6) Kadrovska služba pripravi metodologijo izvajanja izbirnega postopka kot pripomoček za vodenje izbirnih postopkov. Posamezne faze izbirnega postopka lahko po odločitvi natečajne komisije izvaja Kadrovska služba ali zunanji izvajalci.
(7) Strokovno pomoč za delo natečajne komisije zagotavlja kadrovska služba organa. Če nobeden izmed članov natečajne komisije ne izpolnjuje pogojev za vodenje zahtevnejših upravnih postopkov na prvi stopnji, mora strokovno pomoč za delo natečajne komisije zagotavljati uradnik kadrovske službe, ki ta pogoj izpolnjuje.
26. člen
(poročilo o izvedbi natečajnega postopka)
(1) Natečajna komisija ob pomoči kadrovske službe organa pripravi poročilo o izvedbi izbirnega postopka, ki vsebuje tudi osnutek odločbe o izbiri. Poročilo se preda predstojniku oziroma uradniku, ki po pooblastilu predstojnika vodi izbirni postopek.
(2) Natečajna komisija lahko predlaga tudi, da se ne izbere noben kandidat.
(3) Predstojnik oziroma uradnik, ki ima pooblastilo za vodenje izbirnega postopka, izda odločbo o izbiri in sklepe kandidatom, ki niso bili izbrani. Pred odločitvijo lahko opravi razgovor s kandidatom, ki mu ga je predlagala natečajna komisija.
27. člen
(odločbe in sklepi v postopku javnega natečaja)
(1) Kandidatu, ki ni bil uvrščen v izbirni postopek, ker ne izpolnjuje pogojev za delovno mesto ali ker iz njegove prijave ni mogoče razbrati, da jih izpolnjuje, se izda sklep iz 24. člena te uredbe.
(2) Kandidatu, ki je bil izbran, se o tem izda odločba.
(3) Kandidatu, ki je bil uvrščen v izbirni postopek, pa ni bil izbran, se o tem izda sklep, zoper katerega je dovoljena pritožba. V pravnem pouku sklepa, ki se vroči kandidatu, ki ni bil izbran, se poleg pravice do pritožbe navede tudi pravica do vpogleda v gradiva izbirnega postopka.
(4) V obrazložitvi akta iz drugega in tretjega odstavka tega člena se opiše merila in potek izbirnega postopka.
(5) Predstojnik oziroma uradnik, ki ima pooblastilo za vodenje izbirnega postopka, se lahko v skladu z 62. členom ZJU odloči, da ne bo izbral nobenega kandidata. V tem primeru se vsem kandidatom vroči obvestilo o neuspelem javnem natečaju.
28. člen
(vpogled v gradivo izbirnega postopka)
(1) Pravico do vpogleda v gradiva izbirnega postopka ima vsak kandidat, ki je sodeloval v izbirnem postopku. Vpogled se izvaja pod nadzorom uradne osebe. Kandidat lahko vpogleda v vsa gradiva izbirnega postopka, razen v prijave, ki so jih vložili neizbrani kandidati.
(2) Gradiva izbirnega postopka zajemajo predvsem:
1. besedilo objave javnega natečaja,
2. prijave kandidatov s prilogami,
3. sklep o imenovanju natečajne komisije,
4. merila izbirnega postopka,
5. pisni izdelki kandidatov, nastali v okviru izbirnega postopka,
6. gradivo, iz katerega so razvidni izbirne metode, faze izbirnega postopka in kandidati, ki so bili izločeni v posameznih fazah,
7. ocenjevalni zapisnik razgovorov s posameznimi kandidati.
29. člen
(izbira kandidata s statusom uradnika)
(1) Če je na javnem natečaju izbran uradnik, ki je v delovnem razmerju v državnem organu, se delovno razmerje nadaljuje, če se predstojnik in javni uslužbenec ne dogovorita drugače. Uradnik ohrani pridobljeni naziv tudi v primeru, da ta naziv ni najnižji, v katerem se lahko opravlja delo na delovnem mestu. Če je njegov naziv nižji od najnižjega naziva, v katerem se lahko opravljajo naloge na delovnem mestu, se uradnika imenuje v najnižji naziv, v katerem se lahko opravljajo naloge na delovnem mestu, pri čemer je lahko ta naziv tudi za več kot dve stopnji višji od uradnikovega dotedanjega naziva.
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo tudi določbe šestega, sedmega, osmega in devetega odstavka 3. člena, 18. člena in 19. člena te uredbe.
V. PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
30. člen
(obrazci in metodologija)
Minister, pristojen za upravo, določi obrazce iz 10. člena in 23. člena te uredbe najkasneje v treh mesecih od uveljavitve te uredbe, metodologijo iz 25. člena te uredbe pa pripravi Kadrovska služba najkasneje v šestih mesecih od uveljavitve te uredbe.
31. člen
(pooblastila)
Pooblastila v zvezi s postopki, ki jih lahko v skladu s to uredbo predstojnik podeli uradniku, se lahko podelijo tudi državnemu sekretarju, ki vodi organizacijsko enoto v skladu s petim odstavkom 58. člena Uredbe o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih (Uradni list RS, št. 58/03, 81/03 in 109/03).
32. člen
(prenehanje veljavnosti)
Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Uredba o internem natečaju za javne uslužbence v organih državne uprave, drugih državnih organih in v upravah lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 58/03).
33. člen
(končna določba)
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 109-02/2003-6
Ljubljana, dne 19. februarja 2004.
EVA 2003-1711-0131
Vlada Republike Slovenije
mag. Anton Rop l. r.
Predsednik
