Na podlagi 5. člena v zvezi s 126. členom Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 54/00, 52/02 – ZDU-1 in 58/02 – ZMR-1) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o ureditvi trga s poljščinami
I. POGLAVJE: Vsebina
1. člen
(vsebina uredbe)
Ta uredba določa:
– neposredna plačila na površino za izravnavo stroškov pridelave žit, oljnic in stročnic,
– upravičene površine,
– praho,
– pomoč za energetske rastline,
– pomoč za stročnice,
– neposredna plačila za oljne buče.
2. člen
(tržno leto)
Za poljščine iz te uredbe se tržno leto začne 1. julija tekočega leta in konča 30. junija naslednjega leta.
II. POGLAVJE: Neposredna plačila za izravnavo stroškov pridelave
1. PODPOGLAVJE: Neposredna plačila za žita, oljnice in stročnice
3. člen
(uvedba)
Do neposrednih plačil za izravnavo stroškov pridelave (v nadaljnjem besedilu: neposredna plačila) je upravičeno kmetijsko gospodarstvo (v nadaljevanju: pridelovalec), ki prideluje poljščine iz 4. člena te uredbe na lastnih ali najetih površinah v Republiki Sloveniji.
4. člen
(višina neposrednih plačil)
(1) Višine neposrednih plačil v letu 2004 za poljščine, ki so opredeljene v Prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe, so:
– 66.957 SIT/ha za žita;
– 66.957 SIT/ha za oljnice;
– 66.957 SIT/ha za stročnice;
– 66.957 SIT/ha za površine v prahi.
(2) Pridelovalec lahko za mešanico žit ali za mešanico stročnic in žit iz Priloge 1 uveljavlja neposredno plačilo v višini 66.957 SIT/ha.
5. člen
(pogoji za uvedbo neposrednega plačila za žita, oljnice in stročnice)
(1) Pridelovalec lahko neposredna plačila pridobi, če:
– strnjena površina posamezne poljščine (poljina) iz prvega odstavka 4. člena te uredbe ali mešanica iz drugega odstavka 4. člena te uredbe, znaša vsaj 0,10 ha,
– površine, za katere uveljavlja neposredna plačila za izravnavo stroškov pridelave, poseje najkasneje do 31. maja in v primeru sladke koruze najkasneje do 15. junija tekočega leta;
– poljščina ostane na njivi vsaj do začetka cvetenja v pogojih normalne rasti skladno z lokalnimi standardi pridelave;
– stročnice pospravi šele po fazi mlečne zrelosti;
– površine, za katere uveljavlja neposredna plačila, obdeluje kot dober gospodar v skladu s predpisi, ki urejajo kmetijska zemljišča,
– najmanjša skupna površina, za katero lahko uveljavlja neposredna plačila iz tega člena in iz 36. člena te uredbe, znaša 0,30 ha.
(2) Pridelovalec lahko vloži le en zahtevek za neposredna plačila na posamezno površino kmetijskega zemljišča.
6. člen
(vlaganje zahtevkov)
(1) Postopek uveljavljanja neposrednih plačil na površino za poljščine je določen s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za leto 2004.
(2) Zahtevek za neposredna plačila na površino za leto 2004 se vloži na predpisanem obrazcu iz predpisa iz prejšnjega odstavka na Agencijo Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljevanju: agencija) od 1. aprila do 15. maja 2004.
7. člen
(osnovna regionalna površina)
(1) Republika Slovenija predstavlja eno regijo. Osnovna regionalna površina v Republike Slovenije znaša 125.171 ha, ki je določena na osnovi povprečnega števila hektarjev poljščin iz prve, druge in tretje alinee prvega odstavka 4. člena te uredbe, ki so vključene v shemo neposrednih plačil, na podlagi statističnih podatkov iz obdobja 1997–1999.
(2) Neposredno plačilo se odobri za površine, ki so posejane s poljščinami, ali površine v prahi po izvedenih administrativnih kontrolah, ki ne presegajo osnovne regionalne površine iz prejšnjega odstavka.
(3) Če vsota površin, za katere se uveljavlja neposredno plačilo za poljščine, praho in krmne površine, po izvedenih administrativnih kontrolah presega površino iz prvega odstavka tega člena, se upravičena površina na kmetijsko gospodarstvo sorazmerno zmanjša.
(4) Površine poljščin, ki po tej uredbi niso predmet zahtevka za neposredno plačilo na površino za poljščine, ampak se uporabljajo pri izračunu krmnih površin v skladu s predpisom, ki ureja ureditev trga za goveje meso, se prav tako štejejo v osnovno regionalno površino iz prvega odstavka tega člena.
8. člen
(izplačilo neposrednih plačil)
(1) Sredstva za neposredna plačila se zagotovijo iz proračuna Republike Slovenije, s proračunske postavke Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano št. 5536 Neposredna plačila v kmetijstvu – EKO 0.
(2) Sredstva za neposredna plačila se upravičencem izplačujejo med 16. novembrom tekočega leta in 31. januarjem naslednjega leta, neposredna plačila na površino v prahi se izplačajo med 16. novembrom tekočega leta in 31. marcem naslednjega leta.
2. PODPOGLAVJE: Upravičene površine za neposredno plačilo na površino
9. člen
(uveljavljanje zahtevkov in definicije)
(1) Zahtevki za plačilo na površino se ne morejo uveljaviti za zemljišča, ki so bila 31. decembra 2000 trajni travniki, trajni nasadi ali gozd, ali uporabljeni za nekmetijske namene.
(2) Za namene te uredbe so uporabljajo naslednje definicije:
– trajni travnik je površina, ki ni v kolobarju in je namenjena za trajno pridelavo trave (sejan ali naraven travnik, pet let ali več ni preoran);
– trajni nasadi so nasadi, ki niso v kolobarju in niso trajni travniki in so na istem zemljišču pet let ali več in imajo zaporedne pridelke.
(3) Vlagatelj se s posebno izjavo zaveže, da so podatki, ki jih je navedel v zahtevku po prvem odstavku tega člena, točni in resnični.
10. člen
(zamenjava upravičenosti površin)
(1) Ne glede na določbe iz 9. člena te uredbe ima pridelovalec možnost, da na podlagi objektivnih razlogov vloži na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljevanju: ministrstvo) zahtevek za zamenjavo upravičenega zemljišča za zemljišče, ki ni upravičeno, in neupravičenega zemljišča v upravičeno.
(2) Pridelovalec lahko v okviru programa prestrukturiranja (na primer razlastitve v javnem interesu, infrastrukturni ukrepi, gradnja cest) vloži zahtevek za spremembo neupravičenih kmetijskih površin v upravičene površine. Ta zamenjava ne sme predstavljati povečanja upravičenih površin za več kot 5% na kmetijskem gospodarstvu.
(3) Pridelovalcu, ki se mu v primeru izvedbe postopka komasacije, arondacije in zložbe zemljišč dodelijo neupravičene površine ali če se pri združevanje zemljišč upravičene površine združijo z neupravičenimi površinami, ima pravico, da vloži zahtevek za spremembo zemljišč v upravičene površine. S tem, da ta zamenjava ne sme pomeniti povečanje upravičenih površin za več kot 5%.
(4) Zahtevke za zamenjavo zemljišč iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena vloži na ministrstvo do 15. novembra pred letom vložitve zahtevka za neposredna plačila. Za leto 2004 javi zamenjave upravičenosti zemljišč na obrazcu »C prijava zemljišč v uporabi za leto 2004«.
3. PODPOGLAVJE: Posebne zahteve za nekatere poljščine
11. člen
(dodatne zahteve za oljno ogrščico in oljno repico)
(1) Do neposrednega plačila na površino so v primeru oljne ogrščice upravičene samo tiste površine, ki so posejane s certificiranim semenom oljne ogrščice sort z dvojno ničlo (00), ki so pred izplačilom neposrednega plačila kot take vpisane v skupni katalog sort poljščin v skladu z Direktivo Sveta 2002/53/ES, ki je do objave v Uradnem listu EU v slovenskem prevodu dosegljiva na ministrstvu.
(2) Sorte z dvojno ničlo so tiste, ki imajo v semenu največ 25 μmol/g pri glukozinolatov, pri vsebnosti 9% vlage, določene z metodo EN ISO 9167-1:1995, in največ 2% eruka kislin od celotne vsebnosti maščobnih kislin, določene z metodo EN ISO 5508: 1995.
(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena, se lahko med upravičene površine štejejo tudi tiste, ki so posejane s semenom sort oljne ogrščice, ki je bilo pridelano iz sort z dvojno ničlo na istem kmetijskem gospodarstvu.
(4) Račun in deklaracijo o nakupu certificiranega semena mora pridelovalec hraniti doma.
(5) V primeru, da pridelovalec poseje seme sorte z dvojno ničlo (00), ki ga je pridelal doma, mora obvezno hraniti račun o nakupu semena iz prejšnjega leta.
12. člen
(sončnice)
(1) Pridelovalci sončnic za potrebe slaščičarske industrije niso upravičeni do neposrednih plačil za izravnavo stroškov pridelave iz te uredbe.
(2) Sorte sončnic za slaščičarstvo so navedene v Prilogi 2, ki je sestavni del te uredbe.
(3) Pridelovalec, ki vlaga zahtevek za neposredno plačilo na površino za sončnice, mora dokazilo o uporabi sort, ki niso navedene v Prilogi 2, hraniti doma.
4. PODPOGLAVJE: Praha
13. člen
(obvezna praha)
(1) Pridelovalec, ki vloži zahtevek za neposredna plačila na površino za poljščine iz 4. člena te uredbe, ki je enak ali večji od 17,45 ha in s tem ustreza vsaj površini, ki je potrebna za proizvodnjo 92 t žita, pri povprečnem pridelku 5,27 t/ha, se odobri neposredno plačilo na površino za poljščine samo, če je izpolnil svojo obveznost do obvezne prahe v obdobju iz 14. člena te uredbe.
(2) Pridelovalec, ki vloži zahtevek za neposredna plačila za poljščine iz 4. člena te uredbe za površine, ki so manjše od 17,45 ha, 92 t žita, ni zavezan do obvezne prahe.
(3) Osnovna stopnja obvezne prahe znaša v letu 2004/2005 5% od površine iz zahtevka iz prvega odstavka tega člena.
14. člen
(obdobje prahe)
(1) Površine morajo biti v prahi v obdobju od 15. januarja najmanj do 31. avgusta.
15. člen
(uporaba površin v prahi)
(1) Površine v prahi se ne smejo uporabljati za kmetijsko proizvodnjo, niti se uporabljati za kmetijske in dobičkonostne namene, ki bi bili nezdružljivi s pridelovanjem poljščin.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek tega člena se površine v prahi lahko uporabijo za:
– pridelovanje surovin za predelavo v proizvode oziroma v izdelke, ki niso prvotno namenjeni za prehrano ljudi ali živali, pod pogojem, da se uporablja učinkovit nadzor s strani Inšpektorata Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in lovstvo (v nadaljevanju: kmetijska inšpekcija);
– gojenje krmnih metuljnic na kmetijskem gospodarstvu, katera skupna pridelava je v skladu z obveznostmi iz predpisa, ki ureja ekološko pridelovanje. Površine morajo biti posejane pretežno s sortami krmnih metuljnic iz Priloge 3, ki je sestavni del te uredbe, katerih delež mora biti vsaj 85% in ne sme jih biti mogoče žeti ločeno, pri čemer te površine niso upravičene do neposrednega plačila.
(3) Za površine v prahi, za katere pridelovalec uveljavlja neposredna plačila, mora skrbeti kot dober gospodar, v skladu s predpisi, ki urejajo kmetijska zemljišča.
(4) Pridelovalcu se lahko dovoli setev poljščin na površinah v prahi od 15. julija dalje za spravilo v naslednjem letu, če je to potrebno zaradi tehnologije pridelave.
16. člen
(velikost površin v prahi)
(1) Površine v prahi morajo zajemati strnjeno površino, ki je velika vsaj 0,3 ha in široka vsaj 20 m.
(2) Površine v prahi lahko zajemajo tudi:
– manjše strnjene površine (poljine), omejene s trajnimi mejami, kot so zidovi, žive meje ali vodotoki;
– strnjene površine (poljine), široke manj kot 20 m, v območjih, kjer so te površine tradicionalne;
– strnjene površine (poljine), široke vsaj 10 m, vzdolž stalnih vodotokov ali jezer, ki so predmet posebnih nadzorov v skladu s cilji varovanja okolja. V tem primeru mora biti najmanjša strnjena površina vsaj 0,1 ha.
(3) Za tržno leto 2004/2005 površine v prahi lahko zajemajo tudi:
– strnjene površine (poljine) široke vsaj 10 m in velike 0,10 ha;
– v primeru ustrezno upravičenih okoljskih razlogov je strnjena površina (poljina) široka vsaj 5 m in velika 0,05 ha.
17. člen
(prostovoljna praha)
(1) Pridelovalca iz prvega in drugega odstavka 13. člena te uredbe, ki uveljavljata neposredna plačila, lahko del svojih površin vključita v sistem prostovoljne prahe.
(2) Prostovoljna praha znaša do 10% površin, ki so predmet neposrednega plačila.
18. člen
(znižanje neposrednih plačil zaradi neizpolnjevanje obvezne prahe)
(1) Če je prijavljena površina v prahi manjša od stopnje obvezne prahe v določenem tržnem letu iz tretjega odstavka 13. člena te uredbe, je pridelovalec upravičen do neposrednega plačila, izračunanega na podlagi dejanskih površin v prahi in deleža posameznih poljin.
(2) Ne glede na določbo iz prejšnjega odstavka se neposredno plačilo, za katero je pridelovalec vložil zahtevek za neposredna plačila, ne sme zmanjšati pod površino 17,45 ha, ki je potrebna za pridelavo 92 ton žita.
5. PODPOGLAVJE: Uveljavljanja neposrednega plačila za pridelovanje kmetijskih surovin (v nadaljevanju: ogrščica) na površinah v prahi iz prve alinee drugega odstavka 15. člena te uredbe
19. člen
(cilj pridelave)
Površine v prahi se lahko uporabijo za pridelavo oljne ogrščice, ki je namenjena za proizvodnjo bio goriva.
20. člen
(definicije pojmov)
Za namene tega podpoglavja je:
– vlagatelj vsak pridelovalec iz 3. člena te uredbe, ki prideluje oljno ogrščico za namen iz prve alinee drugega odstavka 15. člena te uredbe in zaprosi za neposredno plačilo;
– zbiralec je pravna in fizična oseba, ki sklene pogodbo s pridelovalcem in za svoj račun kupi oljno ogrščico, ki je namenjena za proizvodnjo bio goriva;
– prvi predelovalec je vsak uporabnik oljne ogrščice, ki izvede prvo predelavo za proizvodnjo bio goriva.
21. člen
(uporaba surovin)
(1) Oljno ogrščico se lahko pridela na površinah, ki so predmet neposrednega plačila iz prve alinee drugega odstavka 15. člena te uredbe pod pogojem, da je namenjena izključno za proizvodnjo bio goriva.
(2) Vlagatelji vso požeto oljno ogrščico dostavijo zbiralcu ali prvemu predelovalcu, ki jo na ta način v celoti prevzame in jamči, da se ekvivalentna količina te oljne ogrščice uporabi za predelavo v bio gorivo.
(3) Zbiralec ali prvi predelovalec obvesti agencijo o tem kje je vložena varščina. V primeru, da je ta ekvivalentna količina uporabljena v državi članici Evropske unije in ne v Republiki Sloveniji, kjer je bila oljna ogrščica požeta, se morata agencija in pristojni organ države članice (v nadaljevanju: pristojni organ) obveščati o izvedenih transakcijah.
22. člen
(pogodba)
(1) Vlagatelji, ki vlagajo zahtevek za neposredna plačila na površino v prahi iz prve alinee drugega odstavka 15. člena te uredbe, morajo poleg zahtevka predložiti še pogodbe, sklenjene z zbiralcem ali prvim predelovalcem.
(2) Pogodba mora vsebovati:
– imena in naslove pogodbenih strank;
– trajanje pogodbe;
– sorte oljne ogrščice in površine, ki so posejane z njo;
– predvidene količine oljne ogrščice, ki niso manjše od predvidenega reprezentativnega pridelka;
– zagotovilo, da bodo dostavili vso oljno ogrščico v skladu z drugim odstavkom prejšnjega člena;
– napoved o predvidenih pridelkih oljne ogrščice in dostava;
– končni namen uporabe oljne ogrščice.
(3) Vlagatelj poskrbi, da se pogodbe sklenejo pravočasno, tako da lahko prvi predelovalci predložijo kopijo pogodbe agenciji v roku iz drugega odstavka 6. člena te uredbe.
(4) Vlagatelji morajo v svojih zahtevkih za neposredno plačilo opredeliti parcelo v prahi, na kateri bodo pridelovali oljno ogrščico za proizvodnjo bio goriva. Vlagatelji morajo predložiti podrobne podatke o sorti in predvidenem pridelku za vsako posamezno poljino v prahi, ki je posejana z oljno ogrščico.
23. člen
(dopolnitve in prekinitev pogodbe)
Če pogodbene stranke dopolnijo pogodbo ali odstopijo od pogodbe po datumu, ki je določen za dopolnitev zahtevka v predpisu, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za leto 2004, ostane v veljavi prvotno vložen zahtevek iz prvega odstavka 22. člena te uredbe.
24. člen
(izjemne okoliščine)
(1) V primeru, ko vlagatelji obvestijo agencijo, da glede na izjemne okoliščine ne bodo sposobni priskrbeti deloma ali v celoti oljno ogrščico v skladu s pogodbo, lahko agencija, potem ko je pridobila zadovoljive dokaze o teh izjemnih pogojih, odobri tovrstne dopolnitve k pogodbi.
(2) V primeru dopolnitve pogodbe, ki predstavljajo zmanjšanja površin, ima vlagatelj pravico do uveljavljanja neposrednega plačila iz prve alinee drugega odstavka 15. člena te uredbe za površine, ki so navedene v dopolnjeni pogodbi.
25. člen
(spremembe v končni uporabi)
(1) Zbiralci ali prvi pridelovalci lahko ne glede na 23. člen te uredbe spreminjajo predvideno namembnost končne predelave oljne ogrščice kot to določa zadnja alinea drugega odstavka 22. člena te uredbe, potem ko so v skladu s pogodbo prevzeli oljno ogrščico.
(2) Prvi predelovalci o spremembi namembnosti iz prejšnjega odstavka predhodno obvestijo agencijo ali svoje pristojne organe.
26. člen
(reprezentativni pridelki in dobavljene količine)
(1) Ministrstvo vsako leto določi reprezentativne pridelke na osnovi podatkov Statističnega urada Republike Slovenije o povprečnem pridelku oljne ogrščice iz preteklih treh let.
(2) Ministrstvo lahko reprezentativni pridelek zniža največ za 15% reprezentativnega pridelka iz prejšnjega odstavka.
(3) Ministrstvo obvesti vlagatelje o reprezentativnih pridelkih, ki jih morajo upoštevati v pogodbah iz 22. člena te uredbe, najkasneje do žetve.
27. člen
(dobavljene količine)
(1) Vlagatelji agenciji prijavijo skupno količino oljne ogrščice, požeto po posameznih sortah, in hkrati na zahtevku potrdijo količino oljne ogrščice, ki jo bodo dobavili prvim predelovalcem.
(2) Dejanske količine oljne ogrščice, ki jih vlagatelji dobavijo prvim predelovalcem, morajo vsaj ustrezati reprezentativnemu pridelku iz prejšnjega člena.
(3) V upravičenih primerih lahko ministrstvo izjemoma potrdi količine, ki so do 10% manjše od reprezentativnega pridelka.
28. člen
(znižanje pomoči)
V primeru, ko vlagatelji ne dobavijo pogodbenih količin oljne ogrščice iz prve alinee drugega odstavka 15. člena te uredbe, niso upravičeni do neposrednega plačila zaradi neizpolnjevanja obveznosti na parcelah, in sicer za površino, ki se izračuna tako da se površina, ki je obdelana in namenjena za pridelavo oljne ogrščice, v skladu z določbami tega poglavja pomnoži s koeficientom, ki predstavlja delež dobavljene oljne ogrščice.
29. člen
(plačilo)
(1) Neposredno plačilo se lahko izplača vlagatelju, in sicer v roku iz drugega odstavka 8. člena te uredbe še pred predelavo oljne ogrščice.
(2) Neposredna plačila se izplačajo le v primeru, ko se dogovorjene količine oljne ogrščice v celoti dostavijo prvemu predelovalcu in:
– vlagatelj napiše izjavo v skladu s prvim odstavkom 27. člena te uredbe;
– agencija prejme dokazilo o varščini, vloženi v skladu s predpisi, ki urejajo varščine;
– agencija preveri izpolnjevanje pogojev iz 22. člena te uredbe za vsak zahtevek posebej.
30. člen
(pogodba in obveznosti zbiralca ali prvega predelovalca)
(1) Zbiralec ali prvi predelovalec pošlje kopijo pogodbe sklenjene z vlagateljem, na agencijo najkasneje do datuma, ki je določen kot zadnji dan za oddajo zahtevkov za uveljavljanje neposrednih plačil iz drugega odstavka 6. člena te uredbe.
(2) Če vlagatelji in zbiralci ali prvi predelovalci dopolnijo ali prekinejo pogodbo, in sicer v roku iz drugega odstavka 23. člena te uredbe za posamezno leto, morajo zbiralci ali prvi predelovalci vložiti kopijo dopolnjene pogodbe oziroma pogodbe s prenehanjem veljavnosti pri svojem pristojnem organu najkasneje do tega roka.
(3) Zbiralci ali prvi predelovalci zagotovijo svojim pristojnim organom potrebne podatke o predelovalni verigi predvsem glede cen in tehničnih predelovalnih koeficientov, ki se uporabljajo za določanje količin končnih proizvodov, ki jih lahko dobijo.
(4) Zbiralci ali prvi predelovalci obvestijo svoje pristojne organe o oljni ogrščici, ki so jo prejeli od vlagateljev z navedbo sorte, imena in naslova strank pogodbe, ki so dostavila oljno ogrščico, kraj dostave in številko pogodbe, in sicer v roku, ki je določen za izplačila.
(5) Če prvi pridelovalec nima sedeža ali bivališča v Republiki Sloveniji, v kateri je oljna ogrščica predelana, mora pristojni odgovorni organ v državi, kjer je oljna ogrščica predelana, v roku 40 delovnih dni od dneva prejema podatkov iz prvega odstavka tega člena obvestiti agencijo, na katero je vlagatelj vložil zahtevek za pomoč, o skupni količini dobavljene oljne ogrščice.
31. člen
(varščine)
(1) Zbiralec ali prvi predelovalci oziroma v primeru iz petega odstavka 30. člena vložijo celotno varščino, določeno v drugem odstavku tega člena, na ustrezen pristojni organ v roku, ki je določen kot zadnji dan za vložitev zahtevka za plačilo pomoči in dokazila o vloženi varščini.
(2) Vložena varščina se za vsako sorto oljne ogrščice izračuna tako, da se vsota vseh površin pod obdelavo iz tega ukrepa, in je določena v pogodbi, ki jo podpiše zbiralec ali prvi predelovalec, pomnoži z 59.317 SIT na hektar.
(3) Vložena varščina se ustrezno spremeni, kolikor pride do sprememb ali prenehanja pogodbe v skladu s 23. in 24. členom te uredbe.
(4) Kolikor pristojni organ prvega predelovalca države članice prejme zadostne dokaze o predelavi obravnavanih količin oljne ogrščice, se lahko del varščin za vsako osnovno surovino sprosti.
32. člen
(pogoji)
(1) Predelava oljne ogrščice v bio gorivo mora biti izvršena do 31. julija v letu, ki sledi letu žetve.
(2) Zbiralec ali prvi predelovalec je dolžan upoštevati naslednje pogoje:
– sprejem vseh količin oljne ogrščice, ki jih dobavijo vlagatelji, je obvezen v skladu z drugim odstavkom 21. člena te uredbe;
– kopije pogodb je treba vložiti v skladu s prvim odstavkom 30. člena te uredbe;
– potrebno je posredovanje podatkov v skladu s četrtim odstavkom 30. člena te uredbe;
– obvezna je vložitev varščine v skladu z 31. členom te uredbe.
33. člen
(dokumentacija za prodajo v drugo državo)
(1) Če zbiralec ali prvi predelovalec proda oljno ogrščico ali prenese vmesne proizvode, določene v pogodbi, v skladu z 22. členom te uredbe drugemu predelovalcu v drugo državo, mora te proizvode spremljati kopija kontrolnega obrazca T5 v skladu z uredbo Komisije 2454/93.
(2) Kontrolni obrazec T5 in uredba iz prejšnjega odstavka sta do objave v Uradnem listu EU v slovenskem prevodu na razpolago v Uradu za kmetijske trge na ministrstvu.
34. člen
(hrambe dokumentov, kontrole)
(1) Zbiralci morajo voditi naslednje evidence:
a) količine oljne ogrščice, ki so bile kupljene in prodane za predelavo;
b) imena in naslove nadaljnjih kupcev/predelovalcev.
(2) Prvi predelovalci morajo voditi naslednje evidence:
a) količine vse oljne ogrščice, kupljene za predelavo;
b) količine predelane oljne ogrščice in količine ter tipe končnih proizvodov, soproizvodov in stranskih proizvodov, ki so pridobljeni iz oljne ogrščice;
c) izgube med predelavo;
d) imena in naslove nadaljnjih kupcev/predelovalcev.
35. člen
(nadzor)
Nadzori zajemajo vsaj 10% transakcij in predelovalnih postopkov in so določeni na podlagi ocene tveganja in ob upoštevanju reprezentativnosti predloženih pogodb. Nadzor se izvaja v skladu z veljavnim načinom nadzora v EU za to področje.
6. PODPOGLAVJE: Neposredno plačilo za oljne buče
36. člen
(pogoji za neposredno plačilo)
(1) Do neposrednih plačil za izravnavo stroškov pridelave za oljne buče je upravičen pridelovalec, ki prideluje oljne buče na lastnih ali najetih površinah v Republiki Sloveniji.
(2) Pridelovalec lahko neposredna plačila za oljne buče pridobi, če:
– je strnjena površina oljnih buč brez omejitve,
– površine oljnih buč, za katere uveljavlja neposredna plačila, poseje najkasneje do 31. maja tekočega leta;
– oljne buče ostanejo na njivi vsaj do začetka cvetenja v pogojih normalne rasti skladno z lokalnimi standardi;
– površine oljnih buč obdeluje kot dober gospodar v skladu s predpisi, ki urejajo kmetijska zemljišča;
– najmanjša skupna površina, za katero lahko uveljavlja neposredna plačila za oljne buče iz tega člena in neposredna plačila za poljine iz 4. člena te uredbe, znaša 0,30 ha.
37. člen
(višina neposrednega plačila)
Višina neposrednega plačila v letu 2004 za oljne buče znaša 57.500 SIT/ha.
38. člen
(vlaganje zahtevkov)
(1) Postopek uveljavljanja neposrednih plačil določi Vlada Republike Slovenije s posebnim predpisom.
(2) Zahtevek za neposredna plačila na površino za leto 2004 se vloži na predpisanem obrazcu iz predpisa, ki ureja izvedbo kmetijske politike za leto 2004, na agencijo od 1. aprila do 15. maja 2004.
7. PODPOGLAVJE: Pomoč za stročnice
39. člen
(pogoji za uvedbo pomoči za stročnice)
(1) Pridelovalcu stročnic iz tretje alinee prvega odstavka 4. člena se dodeli pomoč v višini 11.207 SIT/ha. Maksimalna zajamčena površina za stročnice znaša v EU 1.400.000 ha.
(2) Če je število zahtevkov večje od površine iz prejšnjega odstavka se pomoč sorazmerno zniža.
40. člen
(vlaganje zahtevkov)
Zahtevek za pomoč za stročnice za leto 2004 se vloži na predpisanem obrazcu iz predpisa, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za leto 2004, na agencijo od 1. aprila do 15. maja 2004.
8. PODPOGLAVJE: Uveljavljanje pomoči za energetske rastline
41. člen
(pogoji za uvedbo pomoči za energetske rastline)
(1) Pridelovalcu energetskih rastlin – oljne ogrščice, ki se uporablja za proizvodnjo bio goriva, se dodeli pomoč v višini 9.075 SIT/ha.
(2) Maksimalna zajamčena površina za energetske rastline znaša v EU 1.500.000 ha.
(3) Če je število zahtevkov večje od površine iz prejšnjega odstavka, se pomoč sorazmerno zniža.
(4) Pomoč za energetske rastline, ki se uporabljajo za proizvodnjo bio goriva, se dodeli samo za tiste površine, za katere je sklenjena pogodba med pridelovalcem in predelovalno industrijo oziroma med pridelovalcem in prvim zbiralcem.
(5) Površine v prahi niso upravičene do posebne pomoči za energetske rastline iz tega člena.
42. člen
(vlaganje zahtevkov)
Zahtevek za pomoč za energetske rastline na površino za leto 2004 se vloži na predpisanem obrazcu iz predpisa, ki ureja izvedbo kmetijske politike za leto 2004, na agencijo od 1. aprila do 15. maja 2004.
43. člen
(definicije pojmov)
Za namene tega podpoglavja je:
– vlagatelj vsak pridelovalec iz 3. člena te uredbe, ki prideluje oljno ogrščico za namen iz prvega odstavka 41. člena te uredbe z namenom pridobitve neposrednega plačila ali pomoči;
– prvi predelovalec je vsak uporabnik oljne ogrščice za proizvodnjo bio goriva, ki izvede prvo predelavo.
44. člen
(uporaba surovin)
(1) Oljna ogrščica se lahko pridela na površinah, ki so predmet pomoči iz prvega odstavka 41. člena te uredbe, pod pogojem, da so namenjene izključno za proizvodnjo bio goriva.
(2) Vlagatelji vso požeto oljno ogrščico, ki jo dostavijo prvemu predelovalcu, ki jih na ta način v celoti prevzame in jamči, da se ekvivalentna količina teh surovin uporabi za predelavo v bio gorivo.
(3) Prvi predelovalec obvesti agencijo o tem, kje je vložena varščina. Če je ta ekvivalentna količina uporabljena v državi članici EU in ne v Republiki Sloveniji, kjer je bila oljna ogrščica požeta, se morata agencija in pristojni organ države članice (v nadaljevanju: pristojni organ) obveščati o izvedenih transakcijah.
(4) Prvi predelovalec lahko pooblasti tretjo osebo, da v njegovem imenu in za njegov račun zbira oljno ogrščico od pridelovalcev, ki vlagajo zahtevke za pomoč. Pooblaščenec za zbiranje nastopa v imenu in za račun predelovalca, ki pa ostaja izključno odgovoren za izvajanje določb iz tega poglavja.
45. člen
(pogodba)
(1) Vlagatelji, ki vlagajo zahtevek za pomoč za energetske rastline iz prvega odstavka 41. člena te uredbe, morajo poleg zahtevka predložiti še pogodbe, sklenjene s prvimi predelovalci.
(2) Pogodba mora vsebovati:
– imena in naslove pogodbenih strank;
– trajanje pogodbe;
– obveznosti, ki izhajajo iz drugega odstavka 44. člena te uredbe;
– sorte oljne ogrščice in površine, ki so posejane z njo;
– napoved o predvidenih pridelkih oljne ogrščice in dostavo;
– končni namen uporabe oljne ogrščice.
(3) Vlagatelj poskrbi, da se pogodbe sklenejo pravočasno, tako da lahko prvi predelovalci predložijo kopijo pogodbe agenciji v roku iz drugega odstavka 46. člena te uredbe.
(4) Vlagatelji morajo v svojih zahtevkih za neposredno plačilo opredeliti parcelo v prahi, na katerih bodo pridelovali oljno ogrščico za proizvodnjo bio goriva. Vlagatelji morajo predložiti podrobne podatke o sorti in predvidenem pridelku za vsako posamezno poljino v prahi, ki je posejana z oljno ogrščico.
46. člen
(dopolnitve in prenehanje pogodbe)
(1) Če pogodbene stranke dopolnijo pogodbo ali odstopijo od pogodbe po datumu, ko je vlagatelj vložil zahtevek za pomoč, ostane zahtevek veljaven le ob pogoju, da agencijo obvesti o spremembah najkasneje do zadnjega roka, ki je določen za dopolnjevanje zahtevkov.
(2) Vlagatelj mora ob spremembi ali prenehanju pogodbe obvestiti agencijo, in sicer najkasneje do roka, ki je določen za dopolnitev zahtevka iz predpisa, ki ureja izvedbo kmetijske politike za leto 2004.
47. člen
(izjemne okoliščine)
(1) Če vlagatelji obvestijo agencijo, da glede na izjemne okoliščine ne bodo sposobni priskrbeti deloma ali v celoti osnovne kmetijske surovine v skladu s pogodbo, lahko agencija, potem ko je pridobila zadovoljive dokaze o teh izjemnih pogojih, odobri tovrstne dopolnitve k pogodbi.
(2) V primeru dopolnitve pogodbe, ki predstavljajo zmanjšanja površin, ima vlagatelj pravico do uveljavljanja pomoči iz prvega odstavka 41. člena te uredbe za površine, ki so navedene v dopolnjeni pogodbi.
48. člen
(spremembe v končni uporabi)
(1) Prvi predelovalci lahko ne glede na 46. člen te uredbe spreminjajo predvideno namembnost končne predelave oljne ogrščice kot to določa zadnja alinea drugega odstavka 45. člena te uredbe, potem ko so v skladu s pogodbo prevzeli oljno ogrščico.
(2) Prvi predelovalci o tem predhodno obvestijo agencijo ali svoje pristojne organe.
49. člen
(reprezentativni pridelki in dobavljene količine)
(1) Ministrstvo vsako leto določi reprezentativne pridelke na osnovi podatkov Statističnega urada Republike Slovenije o povprečnem pridelku oljne ogrščice iz preteklih treh let.
(2) Ministrstvo lahko reprezentativni pridelek zniža največ za 15% reprezentativnega pridelka iz prejšnjega odstavka tega člena.
(3) Ministrstvo obvesti vlagatelje o reprezentativnih pridelkih, ki jih morajo upoštevati v pogodbah iz 45. člena te uredbe najkasneje do žetve.
50. člen
(dobavljene količine)
(1) Vlagatelji prijavijo skupno količino oljne ogrščice agenciji, požetih po posameznih sortah in hkrati na zahtevku potrdijo količine oljne ogrščice, ki jih bodo dobavili prvim predelovalcem.
(2) Dejanske količine oljne ogrščice, ki jih vlagatelji dobavijo prvim predelovalcem, morajo vsaj ustrezati reprezentativnem pridelku iz 49. člena te uredbe.
(3) Ministrstvo izjemoma in ob predložitvi ustreznih dokazov potrdi količine, ki so do 10% manjše od reprezentativnega pridelka.
51. člen
(znižanje pomoči)
Če vlagatelji ne dobavijo pogodbenih količin oljne ogrščice iz prvega odstavka 41. člena te uredbe, so upravičeni do pomoči le za površino, ki se izračuna tako, da se površina, ki je obdelana in namenjena za pridelavo oljne ogrščice v skladu z določbami tega poglavja, pomnoži s koeficientom, ki predstavlja delež dobavljene oljne ogrščice.
52. člen
(plačilo)
(1) Pomoč se lahko izplača vlagatelju še pred predelavo oljne ogrščice, vendar le v primeru, ko se dogovorjene količine osnovnih surovin v celoti dostavijo prvemu predelovalcu in:
– vlagatelj napiše izjavo v skladu s prvim odstavkom 50. člena te uredbe;
– agencija prejme dokazilo o varščini, vloženi v skladu s predpisi, ki urejajo varščine;
– agencija preveri pogoje iz 45. člena te uredbe za vsak zahtevek posebej.
53. člen
(pogodba in obveznosti vlagateljev ter prvih predelovalcev)
(1) Prvi predelovalec pošlje kopijo pogodbe na agencijo najkasneje do datuma, ki je določen kot zadnji dan za oddajo zahtevkov za uveljavljanje neposrednih plačil iz drugega odstavka 6. člena te uredbe.
(2) Kolikor vlagatelji ali prvi predelovalci dopolnijo ali prekinejo pogodbe, in sicer v roku določenem v drugem odstavku 46. člena za posamezno leto, morajo prvi predelovalci vložiti kopijo dopolnjene pogodbe oziroma pogodbe s prenehanjem veljavnosti pri svojem pristojnem organu najkasneje do tega roka.
(3) Prvi predelovalci zagotovijo svojim pristojnim organom potrebne podatke o predelovalni verigi predvsem glede cen in tehničnih predelovalnih koeficientov, ki se uporabljajo za določanje količin končnih proizvodov, ki jih lahko dobijo.
(4) Prvi predelovalci obvestijo svoje pristojne organe o osnovnih surovinah, ki so jih prejeli od vlagateljev z navedbo sorte, imena in naslova strank pogodbe, ki so dostavili osnovne surovine, kraj dostave in številko pogodbe, in sicer v roku, ki je določen za izplačila.
(5) V primeru, ko prvi pridelovalec nima sedeža ali bivališča v Republiki Sloveniji, v kateri je osnovna surovina predelana, mora pristojni odgovorni organ v državi, kjer je surovina predelana, v roku 40 delovnih dni od dneva prejema podatkov iz prvega odstavka tega člena obvestiti agencijo, na katero je vlagatelj vložil zahtevek za pomoč, o skupni količini dobavljenih osnovnih surovin.
54. člen
(varščine)
(1) Zbiralec ali prvi predelovalci oziroma v primeru iz petega odstavka 53. člena te uredbe vložijo celotno varščino, določeno v drugem odstavku tega člena, na ustrezen pristojni organ v roku, ki je določen kot zadnji dan za vložitev zahtevka za plačilo pomoči, in dokazilo o vloženi varščini.
(2) Vložena varščina se za vsako sorto oljne ogrščice izračuna tako, da se vsota vseh površin pod obdelavo iz tega ukrepa, in je določena v pogodbi, ki jo podpiše prvi predelovalec, pomnoži s 14.236 SIT na hektar.
(3) Vložena varščina se ustrezno spremeni, kolikor pride do sprememb ali prenehanja pogodbe v skladu s 46. in 47. členom te uredbe.
(4) Kolikor pristojni organ prvega predelovalca prejme zadostne dokaze o predelavi obravnavanih količin oljne ogrščice v skladu s pogoji iz zadnje alinee 45. člena, se lahko del varščin za vsako oljno ogrščico sprosti.
55. člen
(pogoji)
(1) Predelava oljne ogrščice v bio gorivo mora biti izvršena do 31. julija v letu, ki sledi letu žetve.
(2) Prvi predelovalec je dolžan upoštevati naslednje pogoje:
– sprejem vseh osnovnih surovin, ki jih dobavijo vlagatelji, je obvezen v skladu drugim odstavkom 44. člena te uredbe;
– predložitev kopije pogodb, sklenjenih z vlagatelji;
– potrebno je posredovanje podatkov v skladu s četrtim odstavkom 53. člena te uredbe;
– obvezna je vložitev varščine v skladu s 54. členom te uredbe.
56. člen
(dokumenti prodaje v drugo državo)
(1) V primeru, ko prvi predelovalec proda ali prenese vmesne proizvode, določene v pogodbi v skladu s 45. členom te uredbe drugemu predelovalcu v drugo državo, mora te proizvode spremljati kopija kontrolnega obrazca T5, ki je v skladu z uredbo Komisije 2237/2003.
(2) Kontrolni obrazec T5 in uredba iz prejšnjega odstavka sta do objave v Uradnem listu EU v slovenskem prevodu na razpolago v Uradu za kmetijske trge na ministrstvu.
57. člen
(hrambe dokumentov, kontrole)
(1) Predelovalci morajo voditi evidenco o:
– količinah različnih osnovnih surovin, ki se nabavijo za predelavo;
– količinah predelanih surovin in količinah ter vrstah končnih proizvodov, sočasnih in stranskih proizvodov;
– odpadkih v procesu predelave;
– uničenih količinah in vzrokih za uničenje;
– količinah in vrstah proizvodov, ki jih predelovalec proda ali prenese, in dosežene cene;
– imenu in naslovu nadaljnjih pridelovalcev, kjer je to potrebno.
(2) Za izračun finančne vrednosti proizvoda mora agencija primerjati vsote vrednosti vseh energijskih proizvodov, ki so namenjeni za druge namene in predelani iz istega proizvodnega procesa. Vsaka od teh vrednosti je enaka posamezni količini, ki se pomnoži s povprečno proizvodno ceno, ki je veljala v preteklem tržnem letu
58. člen
(nadzor proizvodnih objektov predelovalcev)
Pristojni organ države, v kateri se izvede predelava, mora opraviti nadzor v objektih predelovalcev in sicer vsaj 25% objektov v skladu s predpisi EU.
9. PODPOGLAVJE
59. člen
(obveščanje)
(1) Agencija mora Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Ministrstvu za gospodarstvo poročati potrebne podatke, v katerih se opredeli osnovna površina, površina žit, oljnic in stročnic, površina v prahi ločeno za majhne in velike pridelovalce:
– do 15. septembra tekočega tržnega leta: podatke, pridobljene z upoštevanjem že opravljenih nadzorov in pregledov;
– najkasneje do naslednjega 31. oktobra: dokončne podatke, potrebne za izračunavanje dokončne stopnje prekoračitve;
– najkasneje do naslednjega 15. februarja: končne podatke, ki ustrezajo površinam, za katere je bila pomoč dejansko že plačana na podlagi zmanjšanja površin.
(2) Če se ugotovi, da so površine iz 7. člena te uredbe prekoračene, mora agencija takoj obvestiti ministrstvo o dokončni stopnji prekoračitve, najkasneje pa do 31. oktobra tekočega tržnega leta.
III. POGLAVJE: Prehodne in končni določbi
60. člen
(prehodna določba)
(1) Tretji odstavek, četrti odstavek in peti odstavek 11. člena te uredbe se začnejo uporabljati od tržnega leta 2004/2005 dalje.
(2) Določbe 31. člena in 54. člena te uredbe, ki se nanašajo na varščine, se začnejo uporabljati z dnem uveljavitve predpisa, ki ureja varščine.
61. člen
(predpisi, ki prenehajo veljati)
(1) Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Uredba o ureditvi trga z žiti (Uradni list RS, št. 34/02, 44/02, 64/02, 27/03 in 68/03).
(2) III. poglavje: Intervencijska cena, IV. poglavje: Intervencijski nakup in prodaja pšenice, rži, ječmena in koruze, V. poglavje: Kakovost pšenice, rži, ječmena in koruze, ki so predmet intervencijskega nakupa, VI. poglavje: Nadzor nad izvajanjem intervencijskega nakupa in prodaje uredbe iz prejšnjega odstavka, se uporabljajo do uveljavitve novega predpisa za ta področja.
62. člen
(uveljavitev)
Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 331-09/2001-11
Ljubljana, dne 26. februarja 2004.
EVA 2004- 2311-0031
Vlada Republike Slovenije
mag. Anton Rop l. r.
Predsednik
