Na podlagi 114. člena zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 54/00, 52/02 – ZDU-1 in 58/02-ZMR-1), ter na podlagi petega odstavka 16. člena zakona o veterinarstvu (Uradni list RS, št. 33/01 in 110/02 – ZGO-1), petega odstavka 23. člena in četrtega odstavka 24. člena zakona o živinoreji (Uradni list RS, št. 18/02, 110/02 – ZUreP-1 in 110/02 – ZGO-1) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Ta pravilnik določa za izvedbo Uredbe Sveta št. 21/2004/ES, UL L 5, z vsemi spremembami (v nadaljnjem besedilu: Uredba) način identifikacije ovac in koz (v nadaljnjem besedilu: drobnica), spremljanje premikov drobnice, vodenje registra na gospodarstvu in registracijo imetnikov drobnice v evidenci imetnikov rejnih živali.

Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:
– SIR je Služba za identifikacijo in registracijo živali v okviru Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), ki izvaja sistem označevanja živali v Republiki Sloveniji za potrebe opravljanja veterinarskih kontrol pristojnega organa na področju veterinarstva (Veterinarska uprava Republike Slovenije) in za potrebe kontrole subvencij pristojnega organa na področju subvencij (Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja);
– EIRŽ je evidenca imetnikov rejnih živali pri SIR, v katero morajo biti vpisana vsa gospodarstva in imetniki drobnice;
– CRD je centralni register drobnice, ki ga vodi SIR;
– RDG je register drobnice na gospodarstvu, ki ga vodi imetnik drobnice;
– KMG-MID gospodarstva je identifikacijska številka gospodarstva, ki jo dodeli SIR in je sestavljena iz dvočrkovne oznake za Slovenijo »SI« in do devetmestne neponovljive številke;
– pooblaščena organizacija je organizacija, ki v skladu s predpisi o veterinarstvu, kmetijstvu oziroma živinoreji opravlja dejavnost identifikacije in registracije živali kot javno službo.

(1) Živali je treba označiti čimprej po rojstvu, najpozneje do starosti 6 mesecev v skladu z uredbo in tem pravilnikom. Živali, ki se redijo v ekstenzivnih pogojih oziroma na prostem, se lahko označijo najpozneje do starosti 9 mesecev. Za pravilno označitev živali je odgovoren imetnik drobnice. Živali označuje imetnik sam, lahko pa to zanj opravi pooblaščena organizacija.
(2) Če opravi označitev živali pooblaščena organizacija, mora pooblaščena organizacija voditi evidence o izdanih ušesnih znamkah in podatke na zahtevo SIR posredovati v elektronski obliki.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena morajo biti živali označene pred premikom iz izvornega gospodarstva.
(4) Živali se označuje z namestitvijo ušesne znamke v obe ušesi.
(5) Namesto ušesne znamke v levem ušesu se lahko živalim vtetovira identifikacijska številka. Ovce se tetovira v levo uho, koze pa v levo uho ali repno gubo.
(6) Jagnjeta oziroma kozliče, ki so namenjeni za zakol pred dvanajstim mesecem in niso namenjeni za trgovanje na teritoriju EU v skladu s predpisom, ki ureja veterinarske preglede živali pri trgovanju na teritoriju EU, ali za izvoz v države, ki niso članice EU (tretje države), se lahko drobnico označuje z eno ušesno znamko, na kateri je odtisnjena kratica »MKGP« v velikosti 3 mm in skupinska identifikacijska številka v velikosti najmanj 6 mm. Skupinska identifikacijska številka je vezana na posamezno gospodarstvo in je sestavljena iz dvočrkovne kode za Slovenijo »SI« in zadnjih šestih številk KMG-MID gospodarstva, na katerem se živali označujejo.
(7) Ne glede na prvi odstavek tega člena morajo biti živali, za katere se uveljavljajo državne pomoči (subvencije), označene v skladu s tem pravilnikom pred oddajo vloge.

(1) Ušesna znamka za označevanje drobnice mora biti rumene barve, sestavljena iz moškega in ženskega dela, ki se ob uporabi spojita ter široka najmanj 40 mm in visoka najmanj 20 mm. Na moškem delu ušesne znamke mora biti natisnjeno:
– kratica pristojnega organa (MKGP) v velikosti najmanj 5 mm;
– identifikacijska številka živali: dvomestna oznaka Slovenije (SI) in prve tri številke v velikosti najmanj 5 mm, zadnje tri številke pa najmanj v velikosti 12 mm.
(2) Na ženskem delu ušesne znamke je lahko tudi druga vsebina (npr. dodatna individualna identifikacijska številka živali), vendar to ne sme vplivati na čitljivost identifikacijske številke.
(3) Ušesna znamka za označevanje živali iz šestega odstavka prejšnjega člena mora biti rumene barve, okrogla, premera najmanj 27 mm, ki je po vstavitvi v uho ni več mogoče ponovno uporabiti. Na moškem delu ušesne znamke mora biti v črni barvi odtisnjena skupinska identifikacijska številka, na ženskem delu pa je lahko tudi druga vsebina (npr. dodatna identifikacija živali, zaporedna številka izdane znamke v okviru ene SIŠ), vendar to ne sme vplivati na čitljivost identifikacijske številke.
(4) Ušesne znamke morajo izpolnjevati tudi naslednje splošne pogoje:
– biti morajo plastične, brez ostrih robov in grobih površin, ki bi povzročale draženje kože, in iz neškodljivega materiala, odpornega na staranje, vremenska nihanja in hlevske pogoje. Obstojnost barve, prožnost materiala in trdnost spoja morajo trajati celo življenjsko dobo živali,
– konica mora biti ostra in primerne trdote, da zlahka prebode uho. Material ne sme biti koroziven in ne sme povzročati vnetij na mestu vboda, zagotovljeni morajo biti optimalni pogoji za celjenje rane,
– tisk mora biti laserski oziroma tak, da je dobro čitljiv in obstojen celo življenjsko dobo živali ter ga ni mogoče odstraniti,
– vstavitev znamke v uho mora biti enostavna; za spojitev obeh delov mora biti potrebna običajna sila, ki zagotavlja, da sta oba dela spojena. Po aplikaciji se mora ušesna znamka tekoče sprostiti iz klešč,
– izpad ušesnih znamk ne sme presegati 3% v prvem letu in 5% v petih letih po vstavitvi.
(5) Identifikacijska številka živali na ušesnih znamkah, izdanih v Republiki Sloveniji, je osemmestna neponovljiva identifikacijska številka živali. Prvi dve mesti zavzema koda Slovenije »SI«, preostala mesta pa zaporedna številka. Identifikacijske številke izdaja SIR.

(1) Če žival ušesno znamko izgubi ali ta postane nečitljiva, jo mora imetnik drobnice nemudoma nadomestiti z dvojnikom.
(2) Izgubljena ušesna znamka se lahko pod pogojem, da sledljivost ni ogrožena, nadomesti tudi z ušesno znamko, na kateri je odtisnjena druga identifikacijska številka.
(3) Vsako nadomestitev izgubljene ušesne znamke mora imetnik živali vpisati v RDG. Vpisati je potrebno staro in novo identifikacijsko številko in datum nadomestitve.

(1) Naročniki ušesnih znamk za označevanje živali po tem pravilniku so pooblaščene organizacije in imetniki drobnice, ki so vpisani v evidenco imetnikov rejnih živali iz 10. člena tega pravilnika in imajo dodeljen KMG-MID gospodarstva. Ušesne znamke za označevanje živali po tem pravilniku se lahko naroča samo pri registriranih dobaviteljih ušesnih znamk.
(2) Dobavitelji ušesnih znamk za označevanje živali po tem pravilniku so lahko samo pravne ali fizične osebe, ki so pri ministrstvu vpisane v evidenco dobaviteljev ušesnih znamk. Dobavitelj mora SIR sproti sporočati podatke o ušesnih znamkah, ki jih je dobavil, o naročniku in o odposlanih identifikacijskih številkah.
(3) SIR v publikacijah in na svojih spletnih straneh objavi podatke o dobaviteljih ušesnih znamk, vpisanih v evidenco. Objavijo se zlasti naslednji podatki o dobavitelju:
– osebno ime oziroma firma ter naslov oziroma sedež dobavitelja in kontaktni podatki,
– tip ušesne znamke,
– cene in dobavni roki iz ponudbe.
(4) Dobavitelja ušesnih znamk, za katerega se izkaže, da dobavlja neprimerno blago oziroma posluje v nasprotju z določbami tega pravilnika, se izbriše iz evidence dobaviteljev ušesnih znamk.
(5) O vpisu in izbrisu dobavitelja ušesnih znamk v oziroma iz evidence odloči minister z odločbo v upravnem postopku.

(1) Ponudnik, ki želi dobavljati ušesne znamke po tem pravilniku, mora na ministrstvo vložiti vlogo za vpis v evidenco dobaviteljev ušesnih znamk. Vloga mora vsebovati:
a) osebno ime oziroma firma ter naslov oziroma sedež ponudnika in kontaktne podatke,
b) reference ponudnika, s katerimi izkazuje, da razpolaga s takšnimi tehničnimi in kadrovskimi zmogljivostmi, ki omogočajo izvedbo posla,
c) izjavo, da ponujena ušesna znamka izpolnjuje vse pogoje iz tega pravilnika,
d) izjavo o zagotavljanju dobav v rokih, ki jih navaja v ponudbi,
e) izjavo, da je ponudnik opremljen za elektronsko povezovanje s CRD,
f) opis sistema kontrole nad postopki, ki zagotavljajo: točnost izpisovanja identifikacijskih številk oziroma SIŠ, stalno kvaliteto tiska in kvaliteto distribucije do naročnikov,
g) vzorec ušesnih znamk in klešč,
h) ponudbo, iz katere morajo biti razvidni:
– tip ušesne znamke,
– cena ušesne znamke,
– cena dvojnika ušesnih znamk,
– cena klešč za aplikacijo ušesnih znamk,
– dobavni roki.
(2) Ponudba mora veljati za obdobje najmanj enega leta. Dobavitelj ušesnih znamk mora dobavljati vrsto blaga, ki ga je ponudil v vlogi. Navedene cene iz ponudbe veljajo za najvišje. Dobavitelj ušesnih znamk se mora odzvati na vsako naročilo ne glede na količino ali vrsto blaga (ušesne znamke, dvojniki ušesnih znamk, klešče).
(3) Če ponudnik na ministrstvo vloži popolno vlogo, ki izpolnjuje vse zahteve iz prvega odstavka tega člena, mu minister izda odločbo o vpisu v evidenco dobaviteljev ušesnih znamk in dodeli uporabniško ime in geslo za dostop do CRD za eno leto.
(4) Za podaljšanje odločbe mora dobavitelj najmanj en mesec pred iztekom odločbe vložiti vlogo, ki mora vsebovati novo ponudbo in pozitivno referenco o dobavljanju ušesnih znamk, ki jo izda ministrstvo.

(1) Vsak imetnik drobnice, razen prevoznik, mora v skladu s 5. členom Uredbe voditi register drobnice na gospodarstvu (RDG), v katerega je dolžan vpisovati podatke najpozneje v sedmih dneh po dogodku.
(2) RDG se vodi v pisni ali elektronski obliki tako, da je zagotovljena preglednost podatkov v skladu z navodili SIR iz 16. člena tega pravilnika. Če se vodi register v elektronski obliki, mora biti vselej možen izpis podatkov.
(3) RDG mora biti v vsakem času dosegljiv na lokaciji gospodarstva in na razpolago še najmanj tri leta po vpisani zadnji spremembi.

(1) Živali mora pri premikih z enega na drugo gospodarstvo v skladu s 6. členom Uredbe spremljati spremni list, ki ga napiše in s podpisom potrdi imetnik, ki oddaja žival. Spremni list se piše na oštevilčenih obrazcih in v skladu z navodili SIR iz 16. člena tega pravilnika.
(2) Prejemnik živali mora hraniti spremni list še najmanj tri leta po prejemu živali.

(1) SIR vodi evidenco imetnikov rejnih živali (EIRŽ), v katero morajo biti vpisani imetniki drobnice in vsa gospodarstva, kjer se nahajajo živali.
(2) Za vpis v EIRŽ je dolžan poskrbeti imetnik drobnice, ki je odgovoren za živali na gospodarstvu. V EIRŽ se imetnik drobnice vpiše na podlagi zahtevka, iz katerega morajo biti razvidni naslednji podatki:
– osebno ime oziroma firma ter naslov oziroma sedež in dejavnost imetnika drobnice,
– enotna matična številka občana (v nadaljnjem besedilu: EMŠO) oziroma matična številka poslovnega subjekta imetnika drobnice,
– davčna številka imetnika drobnice,
– lokacija gospodarstva (npr. naslov, parcelna številka),
– KMG-MID gospodarstva, če že obstaja,
– vrsta živali na gospodarstvu.
– tip proizvodnje (npr. meso, mleko),
– vrsta gospodarstva.
(4) Gospodarstva, ki so vpisana v evidence s področja kmetijstva, ki se vodijo v okviru ministrstva in iz katerih je razvidno, da imetnik na gospodarstvu redi drobnico, se v EIRŽ vpišejo po uradni dolžnosti.

(1) SIR vodi centralni register drobnice (CRD) v elektronski obliki iz katerega so razvidni zlasti naslednji podatki:
– o staležu drobnice na gospodarstvu, ki jih imetniki drobnice sporočajo v skladu s 14. členom tega pravilnika,
– o premikih živali med gospodarstvi, ki jih imetniki drobnice sporočajo v skladu s 14. členom tega pravilnika,
– o operativnih podatkih o označevanju živali,
– o nadzoru nad izvajanjem določb tega pravilnika,
– o izvajalcih nalog javne službe na področju označevanja in registracije drobnice,
– o osebah, ki imajo dostop do podatkov iz CRD.
(2) SIR za vsako gospodarstvo vsaj enkrat letno izda izpis iz CRD, ki velja kot potrdilo o vpisu podatkov po tem pravilniku in ga posreduje imetniku živali.

(1) Vsak imetnik drobnice oziroma pooblaščena organizacija v skladu s 14. členom tega pravilnika mora v CRD sporočiti podatke o premikih živali v roku sedmih dni po premiku. Sporočiti je treba podatke o odhodih živali z gospodarstva in prihodih na gospodarstvo. Podatke se sporoča na obrazcih in v skladu z navodili iz 16. člena tega pravilnika.
(2) Za živali, ki so bile sprejete v klavnico za zakol mora klavnica najpozneje v sedmih dneh po zakolu v CRD javiti:
– število zaklanih živali,
– KMG-MID gospodarstva, s katerega so živali prišle, in
– datum zakola.

(1) Vsak imetnik drobnice mora v skladu z navodili SIR v CRD enkrat letno sporočiti podatke o staležu živali na svojem gospodarstvu. Sporočilo mora vsebovati število živali na dan 1. aprila oziroma na dan, ki je določen s predpisom, ki ureja postopke za izvedbo ukrepov kmetijske politike. Število živali mora biti sporočeno po kategorijah:
– ovce, starejše od enega leta oziroma so že jagnjile – mesne ali mlečne,
– ovni, starejši od enega leta,
– koze, starejše od enega leta oziroma so že jarile – mesne ali mlečne,
– kozli, starejši od enega leta.
(2) Če je imetnik drobnice podatke iz prejšnjega odstavka sporočil kot podatke o staležu v skladu z določbami predpisov, ki urejajo register kmetijskih gospodarstev in evidenco subjektov, oziroma je podatke sporočil ob uveljavljanju državnih pomoči, se podatki za drobnico po uradni dolžnosti prepišejo v CRD in se šteje, da so podatki o staležu drobnice sporočeni.

(1) Imetnik drobnice sporoča podatke v CRD na enega od naslednjih načinov:
– neposredno v CRD v elektronski obliki. V tem primeru mora biti imetnik drobnice vključen v sistem elektronskega poslovanja in od pristojnega organa pridobiti avtorizacijo za javljanje v elektronski obliki. Avtorizacija se imetniku drobnice podeli na podlagi njegovega zahtevka. Ob dodelitvi avtorizacije se imetnika vpiše v evidenco elektronskega poslovanja;
– preko pooblaščenih organizacij, ki podatke vpišejo v CRD. Pooblaščena organizacija mora voditi evidenco o prejemu podatkov.
(2) Podatki o premikih živali se sporočajo le preko veterinarskih organizacij ali na način iz prve alinee prejšnjega odstavka.
(3) Podatke je treba sporočiti v CRD najpozneje v sedmih dneh po dogodku.

(1) Dostop do podatkov v CRD in EIRŽ poteka v skladu z določbami uredbe in predpisov, ki urejajo kmetijstvo, veterinarstvo in živinorejo ter varstvo osebnih podatkov.
(2) Podatki iz CRD in EIRŽ so v skladu z določbami zakona o kmetijstvu, veterinarstva in živinoreje dostopni:
– pristojnim službam ministrstva,
– Veterinarski upravi Republike Slovenije in organizacijam s koncesijo, ki opravljajo naloge s področja varovanja zdravja ljudi in živali ter nadzora nad sistemom identifikacije in registracije živali,
– Inšpektoratu Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo;
– pristojnim selekcijskim službam za gospodarstva, ki so vključena v nacionalni program selekcije.
(3) Imetnik živali ima pravico do vpogleda vseh podatkov, ki se nanašajo na njegove živali in gospodarstvo.

(1) Podrobnejša navodila za izvajanje sistema identifikacije in registracije drobnice obsegajo zlasti obrazce in operativne podrobnosti izvajanja določb uredbe in tega pravilnika, ki jih morajo upoštevati pooblaščene organizacije in imetniki drobnice in so dosegljiva na SIR v pisni obliki in na njegovih spletnih straneh.
(2) SIR poroča Veterinarski upravi Republike Slovenije in drugim pristojnim službam ministrstva v skladu z njihovimi zahtevami o evidentiranih dogodkih v CRD ter sproti o opaženih nepravilnostih.

Najvišje cene storitev po tem pravilniku, ki jih opravljajo pooblaščene organizacije, in delež sofinanciranja s strani ministrstva določi minister, pristojen za kmetijstvo, s posebnim sklepom v skladu z zakoni, ki urejajo kmetijstvo, veterinarstvo oziroma živinorejo.

(1) Nadzor nad izvajanjem določb tega pravilnika opravljata veterinarska in kmetijska inšpekcija. Nadzor se izvaja zlasti na gospodarstvih, kjer se zadržuje drobnica, pri imetnikih drobnice in pooblaščenih organizacijah, ki morajo inšpektorju omogočiti nemoteno opravljanje nadzorstva in mu pri tem nuditi ustrezno pomoč.
(2) Če imetnik ne vodi RDG in ne sporoča podatkov v skladu z 10., 12. in 13. členom tega pravilnika se šteje, da ne vodi predpisanih evidenc in registrov v skladu s predpisi o veterinarstvu in živinoreji.
(3) Če pristojni inšpektor ugotovi, da imetnik ne vodi RDG iz 8. člena tega pravilnika ali ne sporoča podatkov v skladu 10., 12. in 13. členom tega pravilnika, ukrepa v skladu z zakoni, ki urejajo kmetijstvo, veterinarstvo in živinorejo.

(1) Vsa drobnica, ki še ni označena in je rojena do 1. julija 2004, mora biti označena v skladu s tem pravilnikom najpozneje do 31. decembra 2004, pri čemer mora biti drobnica, za katero se uveljavlja subvencija, označena najpozneje do 1. aprila 2004.
(2) Do 31. decembra 2004 se drobnico lahko označuje:
– z rumeno ušesno znamko veterinarske službe v skladu z načinom označevanja domačih živali v prometu, na kateri je v črni barvi in v velikosti 8 mm vtisnjena oznaka serije in petmestna serijska številka,
– z rumeno ušesno znamko selekcijske službe v skladu z načinom označevanja živali za namene vodenja rodovništva, ugotavljanja proizvodnosti živali, ocenjevanja plemenske vrednosti in priznavanja plemenjakov.

(1) Določbe prvega do šestega odstavka 3. člena ter 9. in 12. člena tega pravilnika se začnejo uporabljati 30. junija 2004.
(2) Prva alinea prvega odstavka 14. člena tega pravilnika se začne uporabljati 31. decembra 2004.

Uredba, na katero se sklicuje ta pravilnik, je do objave v Uradnem listu EU v slovenskem prevodu dosegljiva v pisni obliki pri SIR in na njenih spletnih straneh.

Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o označevanju in registraciji drobnice (Uradni list RS, št. 36/03).

Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.