Na podlagi drugega odstavka 37., 65., 66. in prvega odstavka 119. člena zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 54/00, 52/02 – ZDU-1 in 58/02 – ZMR-1) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v soglasju z ministrom za zdravje

Ta pravilnik določa kategorije klavnih prašičev ter predpisuje način, postopek ter metode ocenjevanja mesnatosti in razvrščanja klavnih trupov oziroma polovic prašičev (v nadaljnjem besedilu: polovic prašičev) v tržne razrede ter določa kontrolne organizacije in nadzor.

Razvrščanje prašičev v kategorije ter polovic prašičev v tržne razrede ni obvezno za tiste klavnice, ki zakoljejo največ 200 prašičev tedensko kot letno povprečje.

Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:
– trup garanega (mavžanega) prašiča je trup zaklanega in izkrvavljenega prašiča s kožo brez ščetin in z glavo ter repom, brez parkljev, drobovja, spolnih organov, jezika, trebušnega sala, ledvic in trebušne prepone;
– polovici garanega prašiča je po dolgem in po sredini hrbtenice in glave razpolovljen trup prašiča brez možganov in hrbtenjače. Na vzdolžnem prerezu polovice prašiča ne sme biti zdrobljenih kosti in mehanskih poškodb. Polovici prašiča morata biti čisti, brez deformacij in brez večjih krvnih podpludb;
– masa garanega toplega trupa oziroma toplih polovic prašiča je masa garanega trupa oziroma polovic, merjena najpozneje 45 minut po zakolu in pred začetkom hlajenja;
– trup izkoženega (odrtega) prašiča je trup zaklanega in izkrvavljenega prašiča brez kože, glave, nogic, repa, drobovja, spolnih organov, trebušnega sala, ledvic in trebušne prepone. Glava je odstranjena z ravnim rezom med prvim vratnim vretencem (atlas) in zatilnico, nogice pa v skočnem (tarzalnem) oziroma zapestnem (karpalnem) sklepu;
– polovici izkoženega prašiča je po dolgem in po sredini hrbtenice razpolovljen trup izkoženega (odrtega) prašiča brez hrbtenjače. Na vzdolžnem prerezu polovice prašiča ne sme biti zdrobljenih kosti in mehanskih poškodb. Polovici prašiča morata biti čisti, brez deformacij in brez večjih krvnih podpludb;
– masa izkoženega toplega trupa oziroma toplih polovic prašiča je masa izkoženega trupa oziroma polovic, merjena najpozneje 45 minut po zakolu in pred začetkom hlajenja;
– trup prašičkov je trup s kožo, brez ščetin in parkljev, z glavo in jezikom, z nogicami, brez notranjih in spolnih organov, z ledvicami, ledvičnim salom in repom;
– masa hladnega trupa oziroma hladnih polovic trupa je masa, ki se dobi z odbitkom dveh odstotokov od tople mase trupa oziroma polovic;
– mesnatost prašiča: se izraža z deležem mesa v odstotkih, ki predstavlja razmerje med skupno maso z nožem ločljivih prečnoprogastih mišic trupa in maso trupa.

Klavni garani in izkoženi prašiči se razvrščajo v naslednje kategorije:
1. prašički;
2. pitani prašiči;
3. lahki in težki pitani prašiči ter izločeni plemenski prašiči so;
3.a lahki pitani prašiči;
3.b težki pitani prašiči;
3.c izločene plemenske svinje;
3.d izločeni plemenski merjasci;
4. mladi pitani merjasci;
5. drugi prašiči.

Prašički so prašiči obeh spolov katerih masa toplega trupa znaša od 5 do 25 kg.

Pitani prašiči so svinjke in kastrati, katerih masa toplih polovic znaša od 50 kg do 120 kg pri garanih in od 37 kg do 100 kg pri izkoženih prašičih.

(1) Lahki pitani prašiči so prašiči obeh spolov in kastrati, katerih masa toplih polovic znaša več kot 25 kg in manj kot 50 kg pri garanih prašičih in manj kot 37 kg pri izkoženih prašičih.
(2) Težki pitani prašiči so svinjke in kastrati, katerih masa toplih polovic znaša od več kot 120 kg do 180 kg pri garanih prašičih in od več kot 100 kg do 153 kg pri izkoženih prašičih.
(3) Izločene plemenske svinje so prašiči ženskega spola, ki so že prasile ne glede na maso.
(4) Izločeni plemenski merjasci so merjasci z maso toplih polovic več kot 80 kg za garane prašiče in več kot 64 kg za izkožene prašiče.

Mladi pitani merjasci so nekastrirani prašiči moškega spola z maso toplih polovic od 50 kg do 80 kg pri garanih in od 37 kg do 64 kg pri izkoženih prašičih. V to kategorijo spadajo tudi monorhidi in kriptorhidi.

(1) Za vse kategorije prašičev iz 4. člena tega pravilnika je obvezno tehtanje toplih polovic prašičev.
(2) Za garane pitane prašiče iz 6. člena tega pravilnika je obvezno tudi ocenjevanje mesnatosti, ki se opravi na polovici prašiča, ter razvrščanje polovic prašičev v tržne razrede.
(3) Klavnica je dolžna zagotoviti ustrezne delovne pogoje za opravljanje dejavnosti iz prejšnjih odstavkov.

Tehtanje toplih polovic prašičev, kategorizacija, ocenjevanje mesnatosti in razvrščanje ter označevanje mora biti opravljeno na enem mestu na koncu linije klanja najpozneje v 45 minutah po zakolu ter pred pričetkom hlajenja.

(1) Za tehtanje polovic prašičev se uporabljajo neavtomatske tehtnice razreda točnosti III z največjim preskusnim razdelkom e=0,5 kg, ki morajo biti overjene v skladu s predpisom o meroslovnih zahtevah za neavtomatske tehtnice. Masa polovic prašiča se izraža z ločljivostjo enako preskusnemu razdelku tehtnice.
(2) Kontrolna organizacija iz 16. člena tega pravilnika določi taro razpenjal oziroma kljuk na katerih so polovice prašičev med tehtanjem obešene (v nadaljnjem besedilu: tara). Taro se določi tako, da se stehta taro dvajsetih naključno izbranih kljuk ter kot taro upošteva najlažjo izbrano kljuko.
(3) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka kontrolni organizaciji ni potrebno določati tare, če se uporablja avtomatski sistem odčitavanja tare.
(4) Ugotovljena tara iz drugega in tretjega odstavka tega člena se odbije od mase ugotovljene s tehtanjem.

Za ocenjevanje mesnatosti polovic prašičev se lahko uporabljata naslednji metodi:
– DM5, pri kateri se uporablja linearno merilo in je opisana v Prilogi 1, ki je sestavni del tega pravilnika,
– HGP4, pri kateri se uporablja aparat Hennessy grading probe (HGP4), ki je opisana v Prilogi 2, ki je sestavni del tega pravilnika.

Enačbe uporabljene za izračun ocene mesnatosti prašičev morajo biti izdelane na reprezentativnem vzorcu populacije prašičev in z uporabo priznanih statističnih metod. Raztelesenje oziroma disekcija, minimalna velikost vzorca in točnost enačbe za ocenjevanje mesnatosti morajo biti skladni s predpisi Evropske unije.

Glede na ocenjeno mesnatost se trup oziroma polovici prašiča razvršča v tržne razrede na naslednji način:

-----------------------------------------------
Tržni razred       Odstotek mesa
-----------------------------------------------
S                  60 in več
E                  55 in več, vendar manj od 60
U                  50 in več, vendar manj od 55
R                  45 in več, vendar manj od 50
O                  40 in več, vendar manj od 45
P                  manj od 40
-----------------------------------------------

(1) Polovici prašičev se na način iz prejšnjega člena razvrstijo v tržne razrede in na stegnu vsake polovice prašiča se označi tržni razred z žigom, ki vsebuje velike črke S, E, U, R, O ali P, z neizbrisnim, zdravju neškodljivim in temperaturno obstojnim barvilom (črnilom) s črkami, ki ne smejo biti manjše od dveh centimetrov. Poleg tržnega razreda se lahko označi tudi odstotek mesnatosti.
(2) Trupi prašičev so lahko označeni tudi z etiketo, ki mora biti obstojna, odporna na poškodbe in trdno nameščena na vsako polovico. Oznake na etiketi morajo biti dobro čitljive.

(1) Minister, pristojen za kmetijstvo in prehrano (v nadaljnjem besedilu: minister), v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, po opravljenem javnem razpisu, določi organizacije za ugotavljanje skladnosti (v nadaljnjem besedilu: kontrolne organizacije), ki bodo opravljale tehtanje, kategorizacijo, ocenjevanje mesnatosti in razvrščanje polovic prašičev na klavni liniji.
(2) Vloga kontrolne organizacije na javni razpis za izbiro organizacije za ugotavljanje skladnosti, mora vsebovati dokazila o izpolnjevanju zlasti naslednjih pogojev:
– da razpolagajo z ustrezno merilno opremo za izvajanje nalog, ki so predmet kontrole;
– da so akreditirane za ugotavljanje skladnosti (SIST EN 45004);
– da imajo ustrezno usposobljene osebe, ki lahko opravljajo delo kontrolorja.
Podrobnejši pogoji se določijo z javnim razpisom.

Oseba, ki opravlja pri kontrolni organizaciji nalogo kontrolorja (v nadaljnjem besedilu: kontrolor), mora imeti najmanj srednješolsko strokovno izobrazbo (V. stopnjo) kmetijske, veterinarske ali živilske smeri in dokazilo o opravljenem preizkusu znanja, ki ga izdajo strokovne organizacije iz 21. člena tega pravilnika.

Kontrolne organizacije izvajajo naslednje naloge:
– opravljajo tehtanje, kategorizacijo prašičev, ocenjujejo mesnatost polovic prašičev in jih razvrščajo v tržne razrede ter jih ustrezno označijo z žigi ali etiketami;
– skrbijo za merilno opremo oziroma druge naprave, ki so v klavnicah in se uporabljajo pri ocenjevanju mesnatosti, tehtanju oziroma razvrščanju polovic prašičev;
– preverjajo pripravo polovic prašičev;
– vodijo zapisnik o ugotovljeni kakovosti polovic prašičev, pripravljajo poročila in vodijo ustrezno evidenco o zakolu in kakovosti prašičev;
– izdajajo dnevna poročila po dobaviteljih oziroma rejcih prašičev in po klavnicah in enkrat mesečno izdajo poročilo ministrstvu;
– sodelujejo s predstavniki rejcev prašičev, klavnicami, s strokovnimi in raziskovalnimi institucijami ter s pristojnimi upravnimi organi;
– zagotavljajo sledljivost pri kategorizaciji, ocenjevanju mesnatosti in razvrščanju klavnih polovic prašiča.

Stroške tehtanja, kategorizacije, ocenjevanja mesnatosti in razvrščanja polovic prašičev nosi klavnica, ki za 50% obremeni rejca živali, kolikor se klavnica in rejec živali ne dogovorita drugače.

(1) O opravljenem tehtanju, ocenjevanju mesnatosti in razvrščanju polovic prašičev sestavi kontrolor zapisnik, ki se izroči rejcu oziroma dobavitelju ter klavnici. Kontrolna organizacija je dolžna glede na tehnične možnosti zapisnik izročiti klavnici, rejcu oziroma dobavitelju takoj, najpozneje pa dan po zakolu. Kontrolna organizacija mora ta zapisnik hraniti najmanj 24 mesecev.
(2) Zapisnik iz prejšnjega odstavka mora vsebovati naslednje podatke:
1) ime in priimek oziroma firmo (šifro) in naslov oziroma sedež klavnice;
2) ime in priimek oziroma firmo (šifro) in naslov oziroma sedež dobavitelja;
3) šifro rejca oziroma pri živalih iz uvoza šifro države;
4) datum in uro zakola;
5) način priprave trupa (garani ali izkoženi);
6) zaporedno številko zakola;
7) skupno identifikacijsko številko živali v skladu s predpisi o označevanju živali v prometu;
8) maso toplih polovic prašičev v kg, izraženo na eno decimalko;
9) meritvi M in S iz Priloge 1 ali 2 tega pravilnika, izražene na celo število (DM5) oziroma eno decimalko (HGP4);
10) odstotek mesa izražen na eno decimalko;
11) navedbo tržnega razreda za pitane prašiče in oznako kategorije;
12) opombe s podatki o morebitnih delnih ali celotnih poškodbah, neustrezni pripravi trupa ter izgubah na transportu in v klavnici ter vzroke za uvrstitev v kategorijo 5 iz 4. člena tega pravilnika. Opombe so obvezen element zapisnika tudi pri elektronski obliki zapisa.
13) podpis kontrolorja (tudi v elektronski obliki zapisa) in žig kontrolne organizacije.

(1) Minister na podlagi javnega razpisa imenuje pravne ali fizične osebe (v nadaljnem besedilu: strokovne organizacije), ki so pristojne za usposabljanje kontrolorjev.
(2) Strokovne organizacije morajo izkazati primerna znanja in izkušnje na področju ocenjevanja klavne kakovosti prašičev. Podrobnejša merila za izbiro bodo določena v javnem razpisu.
(3) Strokovne organizacije pripravijo vsebinski program izobraževanja, ki je pripravljen tako, da zagotavljajo pravilno usposobljenost kontrolorjev za ocenjevanje mesnatosti prašičev.
(4) Osebi, ki je uspešno opravila preizkus usposobljenosti po programu iz prejšnjega odstavka, izdajo strokovne organizacije iz prvega odstavka tega člena potrdilo o opravljenem preizkusu usposobljenosti za delo kontrolorja.

(1) Nadzor nad izvajanjem kategorizacije, ocenjevanja mesnatosti in razvrščanja polovic prašičev opravlja pristojni inšpektor.
(2) Pregled opravi najmanj enkrat vsake štiri mesece v klavnicah, ki zakoljejo več kot 200 prašičev tedensko kot letno povprečje ter enkrat na šest mesecev v klavnicah, ki zakoljejo do 200 prašičev na teden kot letno povprečje. Preverjanje označevanja, ocenjevanja, razvrščanja in obdelave trupa se opravi na najmanj 20 naključno izbranih trupih živali v vsaki posamezni klavnici. Kolikor se zakolje manj živali, se preverjanje opravi na vseh zaklanih živalih. Nadzor nad tehtanjem, kategorizacijo, ocenjevanjem mesnatosti in razvrščanje polovic prašičev se izvaja skladno z določili tega pravilnika, pri tem zlasti ugotavljajo:
– če klavnica zagotavlja ustrezne pogoje za izvajanje nalog kontrole;
– če se tehtanje, kategorizacija, ocenjevanje mesnatosti, razvrščanje in označevanje polovic prašičev izvaja v času predpisanem v 10. členu tega pravilnika;
– če kontrolo izvajajo pooblaščeni kontrolorji;
– če se pri kontroli uporablja preverjena merilna oprema in ustrezne metode;
– ustreznost postopka tehtanja klavnih polovic prašičev;
– ustreznost priprave klavnih polovic prašičev;
– ustreznost kategorizacije in razvrščanja polovic prašičev;
– označevanje polovic prašičev;
– če so stranke o rezultatih kontrole pravočasno in ustrezno (pravi podatki) obveščene;
– če so zapisniki ustrezno arhivirani;
– če je zagotovljen dostop do merilne in druge potrebne strojne opreme (računalniki, tiskalniki) samo pooblaščenim osebam oziroma, da je ta ustrezno varovana.
(3) Pri izvajanju nadzora nad kontrolorji se preverja ustreznost kategorizacije in razvrščanja polovic prašičev, ki se izvede na naključno izbranem vzorcu najmanj dvajsetih trupov oziroma polovic. Pri določanju kategorije živali ni dovoljena nobena napaka. Pri merjenju mesnatosti z metodo DM5 je dovoljeno do 10% odstopanj pri meritvah debeline slanine (dovoljena napaka je ±2 mm) in do 10% odstopanj na debelino mišice (dovoljena napaka je ±3 mm) ali 10% napak pri mestu vboda in 10% napak pri kotu vboda pri metodi HGP4. Če so odstopanja večja od predpisanih, inšpektor v roku enega tedna ponovi nadzor. Pri tem se vzorec ocenjenih polovic podvoji. Če se stanje pri ocenjevanju in razvrščanju polovic prašičev po treh zaporednih pregledih ni izboljšalo, inšpektor predlaga kontrolni organizaciji odvzem pooblastila za zadevnega kontrolorja.
(4) Stroške dodatnih pregledov krije kontrolna organizacija.

(1) Do imenovanja kontrolnih organizacij iz 16. člena tega pravilnika bo opravljal ocenjevanje mesnatosti, razvrščanje in tehtanje polovic prašičev na klavni liniji, Inspect d.d. Ljubljana.
(2) Do imenovanja strokovnih organizacij iz prvega odstavka 21. člena, opravljata to dejavnost skupaj Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko Univerze v Ljubljani in Kmetijski inštitut Slovenije.
(3) Metode za ocenjevanje mesnatosti klavnih trupov prašičev iz 12. člena tega pravilnika se začnejo uporabljati najpozneje do 3. novembra 2004.
(4) Metode za izračun enačbe iz 13. člena tega pravilnika se začnejo uporabljati z dnem pristopa Republike Slovenije k Evropski uniji.

Z dnem uveljavitve tega pravilnika se prenehajo uporabljati določbe 3. člena, 4. člena, 12. do 30. člena, 74. člen ter Priloge 1, 2 in 3 pravilnika o kakovosti zaklanih prašičev in kategorizaciji svinjskega mesa (Uradni list RS, št. 68/95, 53/96, 71/97, 43/98 in 36/99), ki se nanašajo na ocenjevanje mesnatosti, razvrščanje in tehtanje prašičjih polovic na klavni liniji.

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

* Ta pravilnik vsebinsko povzema Uredbo (EGS) št. 3220/84 s spremembami 3530/86, 3577/90 in 3513/93 ter Uredbo (EGS) št. 2967/85 s spremembo 3127/94.