Na podlagi petega odstavka 21. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 56/02, 110/02 – ZDT-B, 72/03 in 126/03) izdaja Vlada Republike Slovenije

Ta uredba določa prihodke, ki se štejejo kot sredstva, pridobljena na trgu, in merila za delitev sredstev za plačilo dodatne delovne uspešnosti iz naslova prihodkov, pridobljenih na trgu, oziroma iz naslova programa racionalizacije v skladu s tretjim in četrtim odstavkom 21. člena zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 56/02, 110/02 – ZDT-B, 72/03 in 126/03; v nadaljnjem besedilu: ZSPJS).

Kot del plače za dodatno delovno uspešnost se lahko izplačujejo sredstva, ki jih uporabnik proračuna pridobi iz naslova prihodkov, pridobljenih na trgu, oziroma iz naslova uresničitve programa racionalizacije.

Uporabnik proračuna ločeno izkazuje sredstva za dodatno delovno uspešnost iz naslova prihodkov, pridobljenih na trgu, in sredstva iz naslova programa racionalizacije.
Del plače javnega uslužbenca za dodatno delovno uspešnost iz naslova prihodkov, pridobljenih na trgu, in del plače iz uresničitve programa racionalizacije, se izkazujeta ločeno.

Del plače javnega uslužbenca za dodatno delovno uspešnost iz naslova prihodkov, pridobljenih na trgu, oziroma iz naslova programa racionalizacije v skladu s tretjim odstavkom 22. člena ZSPJS skupaj ne sme presegati ene osnovne mesečne plače javnega uslužbenca, ki mu ta del plače pripada. Pri tem se upošteva višina zadnje osnovne plače javnega uslužbenca.

Za plačilo dodatne delovne uspešnosti uporabnik proračuna lahko nameni največ:
1. 50% presežka prihodkov nad odhodki od prodaje blaga in storitev na trgu,
2. 50% privarčevanih sredstev iz programa racionalizacije.

Del plače javnega uslužbenca za dodatno delovno uspešnost se ob pridobitvi soglasja ustanovitelja izplača največ dvakrat letno.

Merila za delitev sredstev javnemu uslužbencu za plačilo dodatne delovne uspešnosti ali povečanega obsega dela iz naslova prihodkov, pridobljenih na trgu, oziroma iz naslova programa racionalizacije so:
1. nadpovprečni delovni rezultati,
2. nadpovprečna delovna obremenjenost.
Ocenjevanje delovne uspešnosti se lahko izvede po postopku, ki je opredeljen v Kolektivni pogodbi za javni sektor.

O razdelitvi sredstev javnim uslužbencem odloči direktor oziroma predstojnik.

Subjekti, za katere veljajo določbe tega poglavja, so javni zavodi, javne agencije, javni skladi, javni gospodarski zavodi in drugi posredni uporabniki proračuna, ki so navedeni v Sklepu o subjektih, za katere velja Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 115/02; v nadaljevanju: posredni uporabniki proračuna).

Prihodki od prodaje blaga in storitev na trgu so prihodki, ki jih je posredni uporabnik proračuna pridobil z dejavnostjo, ki jo je opravljal poleg javne službe, kot je opredeljena v področnih zakonih, nacionalnih programih in njegovem ustanovitvenem aktu.
Prihodki od prodaje blaga in storitev na trgu so določeni v prilogi, ki je sestavni del te uredbe.

Posredni uporabnik proračuna lahko pridobi soglasje ustanovitelja k izplačilu dodatne delovne uspešnosti iz naslova prihodkov, pridobljenih na trgu, če izpolnjuje naslednje pogoje:
1. opravlja storitve javne službe v dogovorjenem obsegu in kvaliteti na podlagi sprejetih programov dela,
2. v polni ceni blaga in storitev zaračunava plače kot element cen brez dodatne delovne uspešnosti ali v višini, kot jo določa posebni zakon ali sklep ustanovitelja o potrditvi cene storitev,
3. v letnem poročilu za preteklo leto izkazuje bruto presežek prihodkov nad odhodki od prodaje blaga in storitev na trgu (AOP 689, kolona 5),
4. ima v letnem poročilu za preteklo leto izenačene prihodke in odhodke za izvajanje javne službe (AOP 689, kolona 4),
5. v letnem poročilu za preteklo leto ne izkazuje presežka odhodkov nad prihodki (AOP 690, kolona 5 in AOP 690, kolona 4),
6. ima sprejet program dela in finančni načrt za tekoče leto,
7. ima oblikovane normative za delitev stroškov, ki nastanejo pri opravljanju tržne dejavnosti oziroma javne službe.
Javni zavod, javna agencija, javni sklad ali drugi posredni uporabnik proračuna izkazuje pogoje iz 3., 4. in 5. točke prvega odstavka tega člena na podlagi obrazca »Izkaz prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov po vrstah dejavnosti«, ki je priloga Pravilnika o sestavljanju letnih poročil za proračun, uporabnike proračuna in druge osebe javnega prava (Uradni list RS, št. 115/02, 21/03 in 134/03).
Javni gospodarski zavodi za pridobitev soglasja ustanovitelja uporabljajo smiselno enak postopek kot ga uporabljajo posredni uporabniki proračuna.

Javni zavod, javna agencija, javni sklad, javni gospodarski zavod ali drugi posredni uporabnik proračuna izkazuje pogoje iz 3., 4. in 5. točke prvega odstavka prejšnjega člena v letnem poročilu za preteklo leto, sprejetem na svetu.
Izpolnjevanje pogojev iz 3. točke prvega odstavka prejšnjega člena posredni uporabnik proračuna izkazuje z izkazovanjem presežka prihodkov od prodaje blaga in storitev na trgu nad odhodki od prodaje blaga in storitev na trgu v vrstici AOP 689, kolona – 5.
Javni skladi in javni gospodarski zavodi morajo za pridobitev soglasja ustanovitelja za plačilo dodatne delovne uspešnosti, poleg na svetu sprejetega letnega poročila za preteklo leto, izpolniti in potrditi tudi obrazec iz drugega odstavka prejšnjega člena, pri čemer v obrazec namesto prihodkov in odhodkov za izvajanje javne službe vpišejo podatke o izvajanju javne gospodarske službe.

Soglasje za plačilo dodatne delovne uspešnosti iz naslova prihodkov, pridobljenih na trgu, pridobi uporabnik proračuna na osnovi vloge. V vlogi navede izpolnjevanje pogojev iz 11. člena te uredbe ter v skladu s 5. členom te uredbe predlaga odstotek presežkov, ki se lahko namenijo za dodatno delovno uspešnost. Vlogi je potrebno priložiti obrazec iz drugega odstavka 11. člena te uredbe ter druge ustrezne listine.
Vlogo za pridobitev soglasja za plačilo dodatne delovne uspešnosti iz naslova prihodkov, pridobljenih na trgu, lahko uporabnik proračuna vloži tudi v postopku pridobivanja soglasja ustanovitelja k letnemu poročilu za preteklo leto.

O izdaji soglasja za plačilo dodatne delovne uspešnosti posrednih uporabnikov proračuna, katerih ustanoviteljica je Republika Slovenija, odloča Vlada Republike Slovenije, na predlog pristojnega ministrstva.
O izdaji soglasja za plačilo dodatne delovne uspešnosti posrednih uporabnikov proračuna, katerih ustanoviteljica je občina, odloča njen pristojni organ.

V skladu s četrtim odstavkom 21. člena ZSPJS uporabniki proračuna, ki z uresničitvijo programa racionalizacije dosežejo prihranke pri obsegu sredstev za plače, lahko del tako privarčevanih sredstev uporabijo za izplačilo dodatne delovne uspešnosti.

Subjekti, za katere veljajo določbe tega poglavja in sestavljajo javni sektor, so vsi subjekti iz 1. in 2. točke 2. člena ZSPJS in subjekti, ki so navedeni v Sklepu o subjektih, za katere velja zakon o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 115/02; v nadaljevanju: uporabniki proračuna).

Uporabniki proračuna pri oblikovanju programa racionalizacije lahko upoštevajo naslednje usmeritve, na podlagi katerih izkažejo privarčevana sredstva pri obsegu sredstev za plače:
1. ugotavljanje trajnega prenehanja potreb po delu javnih uslužbencev in na podlagi tega izvajanje ustreznih ukrepov, razen, če trajno prenehanje ni določeno z zakonom,
2. nenadomeščanje javnih uslužbencev v primeru odhoda ali daljše odsotnosti,
3. ustreznejše razporejanje nalog med že zaposlene javne uslužbence ter
4. drugi ukrepi za racionalnejšo organizacijo dela.
Državni organi in organi lokalnih skupnosti izvajajo racionalizacijo v skladu z zakonom, ki ureja sistem javnih uslužbencev, in v skladu s sprejetim kadrovskim načrtom.

Ustanovitelj na predlog resornega ministrstva oziroma pristojnega občinskega organa da soglasje za izplačilo dodatne delovne uspešnosti na podlagi poročila o izvedenem programu racionalizacije, ki ga predstojnik neposrednega uporabnika proračuna oziroma direktor posrednega uporabnika proračuna predloži ustanovitelju najkasneje do konca meseca novembra.
Program racionalizacije uporabnik proračuna predloži skupaj s predložitvijo finančnega načrta. Uporabnik proračuna posreduje poročilo o izvedbi programa racionalizacije ob zaprosilu za izdajo soglasja ustanovitelja.
Dodatna delovna uspešnost iz naslova racionalizacije se obračuna in izplača s plačo za mesec december.

Izplačilo dodatne delovne uspešnosti iz naslova prihodkov, pridobljenih na trgu, v skladu s to uredbo, se prvič opravi po sprejetju letnega poročila za leto 2004.

Z dnem začetka uporabe te uredbe preneha veljati Odlok o enotnih izhodiščih za pridobitev soglasja k povečani delovni uspešnosti v javnih zavodih (Uradni list RS, št. 2/99 in 79/99 – ZJF).

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne z dnem začetka uporabe ZSPJS.

PRILOGA
                  PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN STORITEV NA TRGU

Prihodki od prodaje blaga in storitev na trgu po tej uredbi so:
–  prihodki od prodaje blaga;
–  prihodki od kongresne dejavnosti;
–  prihodki od kotizacij za izobraževanja;
–  prihodki od gostinske dejavnosti;
–  prihodki od nadstandardnih zdravstvenih storitev;
–  prihodki od prodaje storitev na področju zdravstvene dejavnosti, pridobljenimi
   z izvajanjem dejavnosti izven nacionalnega zdravstvenega programa, ter za delo,
   ki je opravljeno izven rednega obsega dela, dogovorjenega s splošnim in podro
   nimi dogovori;
–  prihodki od prodaje storitev na področju raziskovalne dejavnosti, pridobljeni z
   izvajanjem dejavnosti izven nacionalnega raziskovalnega programa;
–  prihodki od prodaje storitev na področju visokošolske dejavnosti, pridobljeni z
   izvajanjem dejavnosti izven nacionalnega programa visokega šolstva;
–  prihodki od drugih storitev izven javne službe;
–  prihodki od vstopnic od kulturnih prireditev;
–  prihodki od šolnin.