Na podlagi 5., 7., 29. in 126. člena zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 54/00, 52/02 – ZDU-1 in 58/02 – ZMR-1) izdaja Vlada Republike Slovenije

Ta uredba določa ukrepe Programa razvoja podeželja 2004–2006 (v nadaljnjem besedilu: PRP), ki se bodo v letu 2004 izvajali kot ukrepi kmetijske strukturne politike v skladu s 27., 28., 29., 30. in 32. členom zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 54/00, 52/02 – ZDU-1 in 58/02 – ZMR-1, v nadaljnjem besedilu: zakon).

V letu 2004 se bodo izvajali naslednji ukrepi PRP:
– izravnalna plačila za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost,
– kmetijsko okoljski ukrepi (21 ukrepov),
– zgodnje upokojevanje,
– podpora izvajanju EU standardov na kmetijskih gospodarstvih,
– tehnična pomoč.

(1) Upravičenci za pridobitev plačil iz te uredbe so kmetijska gospodarstva (v nadaljnjem besedilu: KMG) ter druge fizične in pravne osebe, ki so določene z zakonom ter izpolnjujejo predpisane pogoje za ukrepe, za katere uveljavljajo sredstva.
(2) Upravičenci do plačil za ukrepe PRP morajo izpolnjevati zahteve dobre kmetijske prakse iz 41. člena te uredbe in ostale pogoje kot je to določeno za posamezen ukrep.

(1) Ukrepi PRP se financirajo iz sredstev proračuna Republike Slovenije (proračunska postavka 2069) in sredstev jamstvenega oddelka Evropskega jamstvenega in usmerjevalnega sklada (proračunska postavka 2068) v razmerju 20:80.
(2) Za ukrepe PRP iz 2. člena te uredbe je skladno s prvo alineo šestega odstavka 21. člena zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leti 2004 in 2005 (Uradni list RS, št. 130/03) za leto 2004 skupno namenjenih 20.600.000.000,00 SIT, ki zapadejo v plačilo v letu 2004, 2005 in 2006.

Namen ukrepa je izravnava stroškov pridelave zaradi težjih pridelovalnih razmer, s ciljem ustvarjanja pogojev za kmetovanje in zagotavljanja primerne obdelanosti kmetijskih zemljišč na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko pridelavo.

S to uredbo se podrobneje opredeljujejo kriteriji, ki jih določa zakon (v nadaljnjem besedilu: zakonsko določeni kriteriji), za določitev območij z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost ter postopek za razvrstitev območij v območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost.

(1) Za hribovska in gorska območja se štejejo sklenjena območja, ki izpolnjujejo zakonsko določene kriterije za razvrstitev v navedena območja in znaša:
– njihova povprečna nadmorska višina najmanj 700 metrov ali
– njihov povprečni nagib najmanj 20% ali
– njihova povprečna nadmorska višina najmanj 500 metrov in hkrati povprečni nagib najmanj 15%.
(2) Za hribovska in gorska območja se štejejo tudi sklenjena območja, ki ne izpolnjujejo kriterijev iz prejšnjega odstavka, so pa obkrožena s hribovskim in gorskim območjem in:
– niso večja od petih katastrskih občin ali
– izpolnjujejo kriterije iz 1. točke 8. člena te uredbe.
(3) Šteje se, da je sklenjeno območje obkroženo s hribovskim in gorskim območjem iz prejšnjega odstavka, če je s hribovskim in gorskim območjem obkroženo vsaj 90% sklenjenega območja ali če je delež hribovskega in gorskega območja manjši ter preostali del sklenjenega območja omejuje reka ali državna meja.

Za druga območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost se štejejo sklenjena geografska območja, ki izpolnjujejo zakonsko določene kriterije za razvrstitev v navedena območja in:
1. je kmetijskih zemljišč III., IV., V. in VI. kategorije po predpisu, ki ureja merila za določitev zemljišč v kategorije, v primerjavi z deležem kmetijskih zemljišč I. in II. kategorije nad 60% in
2. povprečni katastrski dohodek na hektar ne presega 80% povprečne vrednosti katastrskega dohodka območij, ki niso vključena v območja z omejenimi možnostmi in
3.
a) gostota prebivalstva ne presega 50 prebivalcev/km2 ali
b) je prisotno upadanje prebivalstva najmanj -0,5% letno
pri praviloma znatnem deležu kmečkega prebivalstva glede na celotno prebivalstvo obravnavanega območja, pri čemer se ne upoštevajo urbana središča.

Za območja s posebnimi naravnimi omejitvami se štejejo sklenjena geografska območja, ki izpolnjujejo zakonsko določene kriterije za razvrstitev v navedena območja, in vključujejo:
– območja, na katerih so trajno prisotne neugodne naravne razmere, ki so značilne za območja pogostih poplav, močvirij in za barja, ali
– območja z močno burjo, kjer povprečna hitrost burje presega 14 m/s, in se v zimskem času (od oktobra do marca) burja pojavlja v sunkih nad 60 km/h povprečno več kot 10% časa in v rastni dobi (od aprila do septembra) povprečno več kot 4% časa, ali
– območje matičnega Krasa.

(1) Minister, pristojen za kmetijstvo (v nadaljnjem besedilu: minister), razvrsti posamezna območja v območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost na osnovi ugotovljenih podatkov po kriterijih iz 7., 8. in 9. člena te uredbe.
(2) Pri razvrstitvi posameznih območij po prejšnjem odstavku se ta območja opredelijo po katastrskih občinah.
(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se pri opredelitvi posameznega območja lahko upošteva tudi del katastrske občine, ki izpolnjuje kriterije iz 7., 8. ali 9. člena te uredbe, če se takšen del katastrske občine dotika območij iz 7., 8. in 9. člena te uredbe. V tem primeru poteka zunanja meja območja po mejah parcel znotraj ene ali več katastrskih občin.
(4) Najmanjša velikost dela katastrske občine iz prejšnjega odstavka znaša 7 ha.

(1) Seznam območij z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost, ki ga v Uradnem listu Republike Slovenije objavi minister, po predhodnem mnenju ministra, pristojnega za regionalni razvoj, vsebuje zlasti naslednje podatke:
– vrsto območja,
– ime občine in katastrske občine,
– šifro občine in šifro katastrske občine,
– vključenost katastrske občine ali dela katastrske občine,
– površino katastrske občine,
– grafični prikaz območij z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost, ki je priloga tega seznama.
(2) Natančnejši vpogled v seznam območij je možen na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) ter izpostavah kmetijske svetovalne službe Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije.

Za potrebe ukrepov kmetijske in regionalne politike, ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, razvrsti na podlagi seznama območij iz prvega odstavka prejšnjega člena KMG v posamezna območja. KMG se razvrsti v posamezno območje, če se v njem nahaja več kot 50% kmetijskih zemljišč v rabi.

(1) Do izravnalnih plačil so upravičena KMG, katerih zemljišča so na seznamu območij z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost iz prvega odstavka 11. člena te uredbe in se nahajajo v:
– hribovskih in gorskih območjih,
– drugih območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost,
– območjih s posebnimi naravnimi omejitvami.
(2) Nosilci KMG lahko uveljavljajo izravnalna plačila na površino le za zemljišča na območju Republike Slovenije.

(1) V letu 2004 se višina izravnalnega plačila v okviru območij iz prvega odstavka prejšnjega člena določi glede na podatke elaborata »Območja z omejenimi naravnimi dejavniki za kmetijstvo v Republiki Sloveniji« po stanju na dan 15. februar 2003, tako da višina izravnalnega plačila na hektar površin kmetijskih zemljišč v rabi znaša za:
– gorsko višinska KMG: 43.500 SIT/ha,
– KMG- planine: 43.500 SIT/ha,
– strma KMG: 37.200 SIT/ha,
– kraška KMG: 37.200 SIT/ha,
– gričevnato hribovita KMG: 30.600 SIT/ha,
– druga KMG: 15.000 SIT/ha,
– KMG, ki v elaborat niso vključena, njihova zemljišča pa so razvrščena v seznam območij iz prvega odstavka 11. člena te uredbe, znaša plačilo 6.000 SIT/ha.
(2) Planina je KMG v hribovskem in gorskem območju Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: KMG – planina), na katerem se vsako leto izvaja neprekinjena sezonska paša takrat, ko to omogočajo naravne razmere. To KMG predstavlja zaokroženo posest z gospodarskimi in stanovanjskimi objekti in je v individualnem ali skupinskem upravljanju.

Upravičenec lahko pridobi izravnalno plačilo za površine, za katere vlaga zahtevek, pod naslednjimi pogoji:
– najmanjša skupna površina na KMG, za katero je mogoče pridobiti izravnalno plačilo, je 1 ha,
– nosilec KMG se obveže, da bo opravljal kmetijsko dejavnost na območju z omejenimi možnostmi za kmetijsko pridelavo še najmanj pet let od prejema prvega izravnalnega plačila za ta namen,
– nosilec KMG se obveže, da bo kmetoval v skladu z načeli dobre kmetijske prakse iz 41. člena te uredbe,
– nosilec KMG lahko uveljavlja izravnalna plačila za vsa kmetijska zemljišča v rabi razen za vinograde in za zemljišča v zaraščanju.

Namen kmetijsko okoljskih ukrepov (v nadaljnjem besedilu: ukrepi SKOP) je popularizacija kmetijske pridelave, ki ustreza potrebam potrošnikov ter varuje zdravje ljudi, zagotavlja trajnostno rabo naravnih virov in omogoča zmanjševanje negativnih vplivov kmetijstva na okolje, ohranjanje naravnih danosti, biotske pestrosti, rodovitnosti tal in tradicionalne kulturne krajine ter varovanje zavarovanih območij.

Upravičenci lahko v letu 2004 pridobijo plačila za ukrepe SKOP, če z izjavo, ki jo določa predpis o izvedbi ukrepov kmetijske politike, prevzamejo petletno obveznost izvajanja ukrepov SKOP.

(1) Za izvajanje ukrepov SKOP v letu 2004 se dodelijo plačila za:
1. zmanjševanje negativnih vplivov kmetijstva na okolje:
– I. zmanjševanje erozije v sadjarstvu in vinogradništvu: 55.000 SIT/ha,
– II. ohranjanje kolobarja: 35.000 SIT/ha,
– III. ozelenitev njivskih površin: 50.000 SIT/ha,
– IV. integrirano poljedelstvo: 60.000 SIT/ha,
– V. integrirano sadjarstvo: 105.000 SIT/ha,
– VI. integrirano vinogradništvo: 105.000 SIT/ha,
– VII. integrirano vrtnarstvo (na prostem in v zavarovanih prostorih): 98.000 SIT/ha,
– VIII. ekološko kmetovanje:
· njive – poljščine: 110.000 SIT/ha,
· vrtnine na prostem: 130.000 SIT/ha,
· vrtnine v zavarovanih prostorih: 140.000 SIT/ha,
· oljčniki z gostoto najmanj 150 dreves/ha, nasadi sadovnjakov z gostoto najmanj 120 dreves/ha pri orehu in kostanju ter najmanj 200 dreves/ha pri ostalih sadnih vrstah: 190.000 SIT/ha,
· travniški visokodebelni sadovnjaki z gostoto 50-200 dreves/ha: 70.000 SIT/ha,
· vinogradi, hmeljišča, drevesnice: 190.000 SIT/ha,
· travinje (travniki, trave in travno deteljne mešanice na njivah, pašniki): 55.000 SIT/ha;
2. ohranjanje naravnih danosti, biotske pestrosti, rodovitnosti tal in tradicionalne kulturne krajine:
– IX. planinska paša:
· brez pastirja: 15.000 SIT/ha,
· s pastirjem: 15.000 SIT/ha in 5.000 SIT/ha kot dodatek za pastirja,
– X. košnja strmih travnikov:
· nagib 35-50%: 40.000 SIT/ha,
· nagib nad 50%: 60.000 SIT/ha,
– XI. košnja grbinastih travnikov: 60.000 SIT/ha,
– XII. travniški sadovnjaki z gostoto 50-200 dreves/ha: 45.000 SIT/ha,
– XIII. reja avtohtonih in tradicionalnih pasem domačih živali:
· govedo: 30.000 SIT/žival,
· ovce: 4.500 SIT/žival,
· koze: 4.500 SIT/žival,
· konji: 30.000 SIT/žival,
· prašiči: 12.000 SIT/žival,
· perutnina: 42.000 SIT/100 odraslih živali,
· čebele: 2.500 SIT/panj,
– XIV. pridelava avtohtonih in tradicionalnih sort kmetijskih rastlin: 30.000 SIT/ha,
– XV. sonaravna reja domačih živali: 20.000 SIT/ha,
– XVI. ohranjanje ekstenzivnega travinja: 25.000 SIT/ha;
3. varovanje zavarovanih območij:
– XVII. ohranjanje obdelane in poseljene krajine na zavarovanih območjih: podpora za izvajanje tega ukrepa znaša dodatnih 20% v območjih narodnih parkov, 15% v območjih regijskih parkov in 10% v ostalih zavarovanih območjih in se obračuna na skupno vrednost plačil za ukrepe I. do XVI. in XVIII. iz tega člena,
– XVIII. reja domačih živali v osrednjem območju pojavljanja velikih zveri: 25.000 SIT/ha,
– XIX. ohranjanje posebnih traviščnih habitatov: 35.000 SIT/ha,
– XX. pokritost tal na vodo varstvenih območjih:
· njive: 80.000 SIT/ha,
· trajni nasadi: 60.000 SIT/ha,
· travinje: 50.000 SIT/ha,
– XXI. zatravljanje in zelena praha: 60.000 SIT/ha.
(2) Upravičenci lahko pridobijo tudi sredstva za delno kritje stroškov kontrole, če izpolnjujejo pogoje določene z ukrepi integrirane pridelave ali ekološkega kmetovanja, in sicer v višini:
– 15.000 SIT na KMG letno za ukrepe IV., V., VI. in VII. iz 1. točke prejšnjega odstavka,
– 26.000 SIT na KMG letno za ukrep VIII. iz 1. točke prejšnjega odstavka.
(3) Zahtevkov za plačila iz prejšnjega odstavka upravičenci ne vlagajo posebej, ampak se jim plačila za delno kritje stroškov kontrole izplačajo na podlagi vključitve v ukrepe in izpolnjevanja pogojev iz prejšnjega odstavka.
(4) Če na KMG skupni obseg kmetijskih zemljišč v rabi, vključenih v ukrepe SKOP, presega 100 ha, se znesek plačil za te ukrepe zniža za 30% za tiste površine, ki presegajo 100 ha.

(1) Na istih površinah upravičenci lahko izvajajo več ukrepov SKOP po 1., 2. in 3. točki prvega odstavka prejšnjega člena, na način in pod pogoji kot jih za posamezni ukrep določata uredba, ki ureja Slovenski kmetijsko okoljski program in ta uredba.
(2) Upravičenci lahko kombinirajo ukrepe SKOP iz 1., 2. in 3. točke prvega odstavka prejšnjega člena na način, ki je določen v prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe.
(3) Najvišji zneski plačil na hektar zemljišč upravičenca, ki jih je možno pridobiti s kombinacijo ukrepov SKOP, v letu 2004 znašajo:

Površina – kultura      Znesek
njivske površine        142.440 SIT/ha
trajni nasadi           213.660 SIT/ha
travinje                106.830 SIT/ha.

(1) Plačila za ukrep II. ohranjanje kolobarja iz 1. točke prvega odstavka 18. člena te uredbe lahko uveljavljajo upravičenci, ki se v izvajanje tega ukrepa vključijo z vsemi njivskimi površinami v rabi.
(2) Za površine, za katere upravičenci v letu 2004 uveljavljajo plačila za ukrep III. ozelenitev njivskih površin iz 1. točke prvega odstavka 18. člena te uredbe, lahko v letu 2005 uveljavljajo plačila za ukrep II. ohranjanje kolobarja, če ozelenitev teh površin ni mogoča. Če upravičenci na teh površinah v letu 2005 ne uveljavljajo plačil za ukrep II. ohranjanje kolobarja oziroma III. ozelenitev njivskih površin, morajo na teh površinah izvajati najmanj enostaven kolobar, ki vključuje vsaj tri poljščine.
(3) Plačila za ukrep IV. integrirano poljedelstvo iz 1. točke prvega odstavka 18. člena te uredbe lahko uveljavljajo upravičenci, ki upoštevajo predpis, ki ureja integrirano pridelavo poljščin.
(4) Plačila za ukrep VIII. ekološko kmetovanje iz 1. točke prvega odstavka 18. člena te uredbe lahko uveljavljajo upravičenci, ki upoštevajo predpis, ki ureja ekološko pridelavo in predelavo kmetijskih pridelkov oziroma živil.
(5) Pri ukrepu IX. planinska paša iz 2. točke prvega odstavka 18. člena te uredbe lahko upravičenci uveljavljajo plačilo za planinsko pašo brez dodatka za pastirja ali pa plačilo za planinsko pašo z dodatkom za pastirja, pri čemer je ta dodatek možno uveljavljati samo za enega pastirja na planini. Upravičenci morajo kopijo pogodbe s pastirjem posredovati Agenciji Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu: agencija) v roku in na način, ki ju določa predpis o izvedbi ukrepov kmetijske politike.
(6) KMG – planina lahko uveljavlja plačila za ukrep IX. planinska paša iz 2. točke prvega odstavka 18. člena te uredbe in ukrep XVII. ohranjanje obdelane in poseljene krajine na zavarovanih območjih iz 3. točke prvega odstavka 18. člena te uredbe. Če KMG – planina izpolnjuje pogoje za ekološko kmetovanje, upravičenci lahko pridobijo tudi plačila iz druge alinee drugega odstavka 18. člena te uredbe.
(7) Plačila za ukrep XIII. reja avtohtonih in tradicionalnih pasem domačih živali iz 2. točke prvega odstavka 18. člena te uredbe upravičenci lahko uveljavljajo za naslednje avtohtone in tradicionalne pasme domačih živali:
1. govedo:
– cikasto govedo;
2. konji:
– lipicanski konj,
– posavski konj,
– slovenski hladnokrvni konj,
– ljutomerski kasač;
3. prašiči:
– krškopoljski prašič;
4. ovce:
– jezersko-solčavska ovca,
– bovška ovca,
– istrska pramenka – istrijanka,
– belokranjska pramenka;
5. koze:
– drežniška koza,
– slovenska sanska koza,
– slovenska srnasta koza;
6. perutnina:
– štajerska kokoš,
– slovenska grahasta kokoš,
– slovenska srebrna kokoš;
7. čebele:
– kranjska čebela.
(8) Upravičenci lahko uveljavljajo plačila za ukrep iz prejšnjega odstavka za najmanj 1 glavo velike živine (v nadaljnjem besedilu: GVŽ). Pri vzreji perutnine morajo upravičenci rediti vsaj 100 odraslih živali, čebelarji pa morajo imeti vsaj 20 panjev. Čebelje družine morajo biti vpisane v register pri Veterinarskem inštitutu Republike Slovenije. Za mlado govedo staro manj kot eno leto, to je za teleta za zakol (bikci, teličke), za žrebeta do enega leta, za drobnico staro manj kot eno leto in za pujske do 20 kg, upravičenci ne morejo uveljavljati plačil za ukrep iz prejšnjega odstavka.
(9) Za izračun višine plačil za ukrep iz sedmega odstavka tega člena se za preračun števila živali v GVŽ upoštevajo naslednji koeficienti:

Vrsta živali            Koeficient
Govedo                  1,0
Ovce                    0,15
Koze                    0,15
Konji                   1,0
Prašiči                 0,4
Perutnina               0,014.

(10) Koeficienti iz prejšnjega odstavka se upoštevajo tako, da se pri dejanskem izračunu števila GVŽ za posamezno vrsto živali iz tega člena, upoštevajo podatki za posamezne živalske vrste navedeni na obrazcu iz predpisa, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike
(11) Plačila za ukrep XIV. pridelava avtohtonih in tradicionalnih sort kmetijskih rastlin iz 2. točke prvega odstavka 18. člena te uredbe upravičenci lahko uveljavljajo za naslednje avtohtone in tradicionalne sorte kmetijskih rastlin:
1. žita:
– ajda: ‘Darja’, ‘Siva’;
2. koruza:
– ‘Lj – 275 t (FAO 200)’;
3. krmne rastline:
– visoka pahovka: ‘Sora’,
– krmna ogrščica: ‘Starška’,
– podzemna koleraba: ‘Rumena maslena’,
– strniščna repa: ‘Kranjska okrogla’,
– črna detelja: ‘Živa’, ‘Poljanka’,
– rdeča bilnica: ‘Jasna’,
– mnogocvetna ljuljka: ‘Draga’;
4. zelenjadnice:
– čebula: ‘Belokranjka’, ‘Ptujska rdeča’,
– česen: ‘Ptujski jesenski’, ‘Ptujski spomladanski’,
– korenje: ‘Ljubljansko rumeno’,
– belo zelje: ‘Kranjsko okroglo’, ‘Emona’, ‘Ljubljansko’, ‘Varaždinsko’,
– radič: ‘Anivip’, ‘Monivip’, ‘Solkanski’,
– glavnata solata: ‘Dalmatinska ledenka’,
– motovilec: ‘Ljubljanski motovilec’,
– preklarji, visoki stročji fižol in visoki fižol za zrnje: ‘Jabelski stročnik’, ‘Jabelski pisanec’, ‘Jeruzalemski’, ‘Klemen’, ‘Semenarna 22’, ‘Ptujski maslenec’;
5. krompir:
– ‘Kresnik’, ‘Jana’, ‘Cvetnik’, ‘Vesna’,
6. oljnice:
– oljna buča: ‘Slovenska golica’;
7. hmelj:
– ‘Savinjski golding’;
8. sadne rastline:
– jablana: ‘Bobovec’, ‘Boskopski kosmač’, ‘Beličnik’, ‘Carjevič’, ‘Dolenjska voščenka-Sevniška voščenka’, ‘Gorenjska voščenka-Besniška voščenka’, ‘Goriška sevka-Tolminka’, ‘Grafenštajnc’, ‘Kanadka’, ‘Krivopecelj’, ‘Londonski peping’, ‘Štajerski mošancelj-Zimski mošancelj’, ‘Lonjon’, ‘Majda’, ‘Ovčji nos’, ‘Pisani kardinal’, ‘Zlata parmena’, ‘Priolov delišes’,
– hruška: ‘Tepka’, ‘Rjavka’, ‘Pohorska moštnica’, ‘Vinska moštnica’,
– sliva: ‘Domača češplja’
– češnja: ‘Vipavka’
– oljka: ‘Istrska belica’, ‘Črnica’, ‘Buga’, ‘Štorta’;
9. vinska trta:
– ‘Maločrn’, ‘Pinela’, ‘Ranfol’, ‘Radgonska ranina’, ‘Rebula’, ‘Refošk’, ‘Rumeni plavec’, ‘Šipon’, ‘Zelen’, ‘Žametovka’, ‘Kraljevina’, ‘Malvazija’.
(12) Upravičenci lahko uveljavljajo plačila za avtohtone in tradicionalne sorte sadnih rastlin iz prejšnjega odstavka, če gostota dreves znaša 50-200 dreves/ha, pri travniških visokodebelnih sadovnjakih in v nasadih pri oljčnikih najmanj 150 dreves/ha, pri orehu in kostanju najmanj 120 dreves/ha ter pri ostalih sadnih vrstah najmanj 200 dreves/ha.
(13) Plačila za ukrep XVII. ohranjanje obdelane in poseljene krajine na zavarovanih območjih iz 3. točke prvega odstavka 18. člena te uredbe lahko uveljavljajo upravičenci, katerih parcele se nahajajo na zavarovanih območjih, ki so določena v prilogi 2, ki je sestavni del te uredbe.
(14) Plačila za ukrep XVIII. reja domačih živali v osrednjem območju pojavljanja velikih zveri iz 3. točke prvega odstavka 18. člena te uredbe lahko upravičenci uveljavljajo za travinje (travnike in pašnike), če se njihove parcele nahajajo v katastrskih občinah, navedenih v seznamu katastrskih občin osrednjega območja pojavljanja velikih zveri (Uradni list RS, 65/03).
(15) Pri izvajanju ukrepa XIX. ohranjanje posebnih traviščnih habitatov iz 3. točke prvega odstavka 18. člena te uredbe morajo upravičenci upoštevati, da obtežba pred 15. junijem v tekočem letu ne sme preseči 0,75 GVŽ/ha.
(16) Plačila za ukrep iz prejšnjega odstavka lahko uveljavljajo upravičenci, katerih parcele se nahajajo na ekološko pomembnih območjih, ki so določena v prilogi 3, ki je sestavni del te uredbe.
(17) Pri izvajanju ukrepa XX. pokritost tal na vodo varstvenem območju iz 3. točke prvega odstavka 18. člena te uredbe morajo upravičenci izpolnjevati naslednje pogoje:
– v shemo ukrepov SKOP mora biti vključeno celotno KMG, če leži na vodo varstvenem območju oziroma vsa tista kmetijska zemljišča v rabi, ki se nahajajo na vodo varstvenem območju,
– 5-letni kolobar mora vključevati vsaj 3 poljščine,
– celoletni zeleni pokrov,
– gnojenje na podlagi gnojilnega načrta,
– enkratni odmerek dušika ne sme preseči 30 kg/ha,
– uporaba le na kmetiji pridelane organske mase (odpadkov),
– zgornja meja obtežbe ne sme preseči 1,9 GVŽ/ha,
– posevkom, stanju tal in času primerna obdelava površin,
– vsaj 2-kratna košnja in spravilo na travinju,
– ugotavljanje ostankov nitratov v tleh po spravilu oziroma pred zimo.
(18) Plačila za ukrep XXI. zatravljanje in zelena praha iz 3. točke prvega odstavka 18. člena te uredbe upravičenci lahko uveljavljajo samo za tiste površine, ki so bile v letu 2003 njivske površine. Njivske površine morajo biti zatravljene za obdobje 5 let oziroma 20 let v primeru podaljšanja trajanja ukrepov SKOP.
(19) Plačila za ukrepa iz sedemnajstega in osemnajstega odstavka tega člena lahko uveljavljajo upravičenci, katerih parcele se nahajajo na najožjih vodo varstvenih območjih, ki so določena v prilogi 4, ki je sestavni del te uredbe.
(20) Natančnejši vpogled v seznam katastrskih občin in parcel območij grbinastih travnikov, osrednjega območja pojavljanja velikih zveri, zavarovanih območij, ekološko pomembnih območij in vodo varstvenih območij je možen na spletnih straneh ministrstva ter izpostavah kmetijske svetovalne službe Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije.
(21) Najmanjša velikost enote kmetijskega zemljišča iste rabe, za katero je mogoče pridobiti plačilo za en ukrep SKOP je 0,1 ha, na KMG pa mora biti skupno vsaj 0,3 ha kmetijskih zemljišč za ta ukrep, razen če za posamezne ukrepe SKOP ni drugače določeno.

(1) Ministrstvo, pristojno za okolje, mora za namene izvajanja te uredbe, agenciji in ministrstvu najkasneje do 26. marca 2004 posredovati uradno evidenco grbinastih travnikov, zavarovanih, ekološko pomembnih in vodo varstvenih območij (v računalniški obliki) z navedbo imen teh območij, katastrskih občin (ime in šifra k.o.) in podatkov o parcelah (parcelne številke) po stanju zemljiškega katastra na dan 10. marec 2004.
(2) Zavod za gozdove Slovenije mora, za namene izvajanja te uredbe, agenciji in ministrstvu najkasneje do 26. marca 2004 posredovati uradno evidenco osrednjega območja pojavljanja velikih zveri (v računalniški obliki) z navedbo imen katastrskih občin (ime in šifra k.o.) in podatkov o parcelah (parcelne številke) po stanju zemljiškega katastra na dan 10. marec 2004.

Izvajanje monitoringa o stanju okolja, habitatih in biotski raznovrstnosti zagotavlja ministrstvo, pristojno za okolje, podatke o monitoringu rjavega medveda pa Zavod za gozdove Slovenije. Sistem monitoringa mora biti prilagojen potrebam izvajanja te uredbe.

Namen ukrepa je izboljšanje neugodne starostne strukture nosilcev KMG in socialnega statusa starejših kmetov (v nadaljnjem besedilu: prenosniki), ki se odločijo za prenos KMG na mlajšega kmeta (v nadaljnjem besedilu: prevzemnik) oziroma pospešiti strukturne in organizacijske spremembe na kmetijah.

(1) V letu vstopa v ukrep mora prenosnik zemljišč izpolnjevati naslednje pogoje:
– biti mora starejši od 55 let in mlajši od 65 let;
– na dan 10. marec 2004 mora imeti v lasti najmanj 3 ha primerljivih kmetijskih zemljišč in predati KMG vsaj v obsegu kot ga je le-to imelo po stanju na dan 20. marec 2003;
– vsaj zadnjih 10 let mora že kmetovati;
– vsaj zadnjih 5 let mora biti pokojninsko in invalidsko zavarovan kot kmet ali kot član kmečke družine;
– obvezati se mora, da bo po prenosu KMG v celoti in trajno prenehal s komercialno kmetijsko proizvodnjo, pri čemer za lastno uporabo lahko obdrži največ 0,5 ha zemljišč;
– ne sme še biti upokojen po nacionalni shemi;
– pridobiti mora znanega prevzemnika zemljišč, ki izpolnjuje pogoje iz drugega odstavka tega člena in z njim skleniti ustrezno pogodbo o lastninskem prenosu in predaji KMG.
(2) Prevzemnik zemljišč pa mora ob vstopu v ukrep izpolnjevati naslednje pogoje:
– v času prevzema mora biti starejši od 18 let in mlajši od 50 let;
– naslediti mora prenosnika kot lastnik in postati nosilec KMG;
– obvezati se mora, da bo na prevzetih zemljiščih kmetoval vsaj 10 let v skladu z načeli dobre kmetijske prakse iz 41. člena te uredbe;
– imeti mora najmanj 5 let izkušenj s kmetovanjem ali dokončano najmanj 3-letno srednjo šolo s področja kmetijstva ali druge ustrezne smeri ali imeti najmanj 3 leta izkušenj s kmetovanjem in opraviti izobraževanje s področja kmetijstva oziroma dopolnilnih dejavnosti v skupnem obsegu najmanj 50 ur.
(3) Medsebojne pravice in obveznosti med agencijo, prenosnikom zemljišč in prevzemnikom zemljišč, ki izhajajo iz te uredbe in se nanašajo na izplačevanje letne rente, se podrobneje uredijo s pogodbo.

(1) Letna renta je sestavljena iz:
– fiksnega dela, ki za leto 2004 znaša 1.000.000,00 SIT/KMG;
– dela, ki je odvisen od obsega prenesenih zemljišč in za leto 2004 znaša 85.000,00 SIT/ha primerljivih kmetijskih zemljišč, vendar največ do vključno 24 ha primerljivih kmetijskih zemljišč; če je preneseno KMG večje, se površine primerljivih kmetijskih zemljišč nad 24 ha v izračunu rente ne upoštevajo.
(2) Letna renta se izračuna tako, da se sešteje znesek rente iz prve in druge alinee prejšnjega odstavka.
(3) Letna renta se izplačuje mesečno po dvanajstinah za obdobje 10 let in se začne izplačevati za naslednji mesec po vložitvi popolne vloge, ki dokazuje, da upravičenec izpolnjuje vse zahtevane pogoje, potem ko stranke sklenejo pogodbo iz tretjega odstavka prejšnjega člena.
(4) Višina letne rente se vsako leto ustrezno revalorizira.

(1) Za 1 ha primerljivih kmetijskih zemljišč se šteje:
– 1 ha njiv ali vrtov,
– 2 ha trajnih travnikov,
– 2 ha ekstenzivnih sadovnjakov,
– 0,25 ha intenzivnih sadovnjakov ali vinogradov ali oljčnikov ali hmeljišč ali vrtnin v zavarovanih prostorih,
– 8 ha gozda,
– 5 ha plantaž gozdnega drevja.
(2) Za izračun primerljivih kmetijskih zemljišč se upošteva dejanska raba zemljišč v letu vstopa v ukrep iz zbirne vloge v skladu s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike.

Če sta solastnika KMG dva ali več in vsi izpolnjujejo pogoje za vstop v ukrep, se lahko dogovorijo, da vsak od solastnikov prejema, glede na solastniški delež, pripadajoči del rente. V tem primeru se morajo solastniki dogovoriti za istočasen prenos KMG na enega prevzemnika in hkrati zahtevkom priložiti vsa zahtevana dokazila za vse solastnike.

Če prejemnik rente umre v obdobju prejemanja rente, se renta lahko prenese na zakonskega partnerja oziroma na osebo, s katero prejemnik rente živi v dalj časa trajajoči izven zakonski skupnosti skladno z zakonom, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja (v nadaljnjem besedilu: partner), ali nepreskrbljene otroke, če dohodki partnerja oziroma otrok ne presegajo minimalne bruto plače zaposlenega v Republiki Sloveniji v preteklem letu.

(1)V času prejemanja rente je upravičenec dolžan plačevati prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje do izpolnitve pogojev za pridobitev pokojnine po nacionalni shemi.
(2) Status zavarovanca se upravičencu zaradi vstopa v ukrep zgodnje upokojevanje ne spremeni.
(3) Ko upravičenec izpolni pogoje za pridobitev pokojnine po nacionalni shemi, mora vstopiti v sistem upokojevanja po nacionalni shemi ter to sporočiti agenciji in jo seznaniti z datumom prejema in višino odobrene pokojnine kot to določa četrti odstavek 42. člena te uredbe.
(4) Upravičenec, ki se upokoji po nacionalni shemi v času prejemanja rente, le-to prejema do izteka 10 letnega obdobja, vendar se mu višina rente po začetku prejemanja pokojnine zmanjša za znesek odobrene pokojnine.

(1) Agencija po potrebi ustanovi komisijo za pregled in odobritev izplačevanja rente.
(2) Komisija je sestavljena iz najmanj treh članov. V komisijo se vključijo predstavnik ministrstva, agencije in pravnik. Komisija pripravi predloge in jih posreduje direktorici agencije.

Ukrep podpora izvajanju EU standardov na KMG (v nadaljnjem besedilu: EU standardi) je namenjen KMG kot pomoč za izvajanje oziroma za prilagajanje KMG EU standardom na področju varstva okolja, dobrobiti živali, zdravja rastlin ter varstva pri delu.

Upravičenci lahko pridobijo plačila za izvajanje EU standarda, ki se nanaša na varstvo pri delu, če je kmet ali fizična oseba, ki opravlja kmetijsko dejavnost, delodajalec v skladu z zakonom, ki ureja varnost in zdravje pri delu.

V letu 2004 se dodelijo plačila za izvajanje EU standardov, ki so določeni v prilogi 5, ki je sestavni del te uredbe.

(1) Plačila se dodelijo KMG, ki:
– že izvajajo EU standarde iz priloge 5 te uredbe;
– ne izpolnjujejo osnovnih zahtev standarda nitratne direktive in zato investirajo v izgradnjo ustreznih kapacitet za odpadne snovi v kmetijstvu;
– investirajo v prilagoditev reje pri ekološki živinoreji za obstoječe kapacitete hlevov.
(2) V skladu s predpisom, ki ureja vrste zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, pogoje za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in vrste del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči, morajo upravičenci za investicijo iz druge alinee prvega odstavka tega člena, pridobiti gradbeno dovoljenje, če pri objektu za skladiščenje hlevskega gnoja (gnojišču) njegova tlorisna površina presega 60 m2 oziroma pri objektu za skladiščenje gnojnice ali gnojevke (gnojni jami) njegova prostornina presega 150 m3.

Pri izvajanju EU standardov morajo upravičenci upoštevati:
a) pri standardu nitratna direktiva:
– da mora biti količina uporabljenega organskega dušika manjša od 170 kg/ha letno (v izračunu se upošteva število vseh živali na KMG oziroma vsa uporabljena količina živinskih gnojil in vsa kmetijska zemljišča v rabi);
– da mora biti prostor za skladiščenje hlevskega gnoja, gnojevke oziroma gnojnice vodo tesno zgrajen, tako da ne predstavlja vira onesnaževanja okolja (podtalnice);
– da mora kapaciteta skladiščnega prostora za živinska gnojila zadoščati za več kot 6 mesecev;
– da je mogoče gnojiti le na osnovi analize tal;
– da je gnojenje treba opraviti v skladu s predpisom, ki ureja izvajanje dobre kmetijske prakse pri gnojenju;
b) pri standardu zdravstveno varstvo kmetijskih rastlin:
– da je treba pridobiti dokazilo o pridobitvi znanja iz fitomedicine za izvajalce ukrepov;
– da se sme uporabljati le certificirane naprave za nanašanje fitofarmacevtskih sredstev (v nadaljnjem besedilu: FFS), ki brezhibno delujejo in imajo opravljen redni pregled in pridobljeno nalepko o rednem pregledu;
– da je treba skladiščenje FFS glede časa in količine omejiti na nujni minimum;
– da je treba pri prevozu FFS poskrbeti oziroma preprečiti, da ne bi prišlo do poškodb embalaže in onesnaženja okolja;
– da je treba pri pripravi škropilne brozge izvajati priporočene preventivne ukrepe zaradi varovanja uporabnika, tretjih oseb in naravnega krogotoka;
– da se neočiščene posode in naprave za nanašanje FFS nikoli ne sme pustiti brez nadzora, da se ne bi ogrožalo tretjih oseb;
– da je treba onesnažene posode in naprave za nanašanje FFS zaščititi pred padavinami;
– da je treba izvajati ustrezne higienske ukrepe med in po uporabi FFS, da so tveganja za uporabnika čim manjša (npr. uporabljene rokavice temeljito oprati, preden se jih sname ipd.);
– da se morajo ostanki in odvečne količine FFS ter njihova embalaža hraniti ločeno in biti ustrezno uničeni;
c) pri standardu varnost in zdravje pri delu, da je treba:
– pridobiti izjavo o varnosti z oceno tveganja za delo na kmetiji;
– zagotoviti, da so delavci usposobljeni za varno in zdravo delo;
– zagotoviti kontrolo, testiranje in meritve delovne opreme in pripomočkov;
– zagotoviti zdravniške preglede delavcem, zaposlenim na kmetiji.

(1) Pri investiranju v prilagoditev KMG EU standardom morajo upravičenci upoštevati:
a) pri standardu nitratna direktiva:
– da je treba prostor za skladiščenje hlevskega gnoja, gnojevke oziroma gnojnice zgraditi vodo tesno, tako da ne predstavlja vira onesnaževanja okolja (podtalnice);
– da mora kapaciteta skladiščnega prostora za živinska gnojila zadoščati za več kot 6 mesecev;
– da je treba investicijo zaključiti v 3 letih od vstopa v ukrep;
b) pri standardu prilagoditev reje pri ekološki živinoreji za obstoječe kapacitete hlevov:
– da mora biti KMG vključeno v kontrolo ekološke pridelave in predelave;
– da je treba ob končani investiciji v celoti upoštevati predpise, ki urejajo ekološko pridelavo in predelavo ter pridobiti certifikat;
– da je treba obstoječe pogoje reje prilagoditi skladno s predpisi, ki urejajo ekološko pridelavo in predelavo;
– da je treba investicijo zaključiti v 3 letih od vstopa v ukrep.
(2) KMG, ki investirajo v prilagoditev EU standardom, morajo v vseh drugih elementih izvajati dobro kmetijsko prakso iz 41. člena te uredbe.

(1) Plačila so standardizirana in se izplačajo do maksimalne skupne višine 5.000.000,00 SIT letno, pri čemer se plačila za izvajanje EU standardov in plačila za standardne investicijske stroške seštevajo. Plačila za izvajanje standardov upravičenci uveljavljajo vsako leto do višine plačila iz drugega odstavka tega člena, plačila za standardne investicijske stroške pa v triletnem obdobju do višine plačil iz tretjega odstavka tega člena. Če se investicija zaključi pred potekom triletnega obdobja, lahko upravičenci uveljavljajo plačila za izvajanje tovrstnih standardov iz drugega odstavka tega člena, ki se izplačujejo letno v enakomernih padajočih odstotkih. V prvem letu po izvedeni investiciji je plačilo 100%, nato pa enakomerno pada do konca petletnega obdobja, v katerega pa se šteje tudi obdobje izvajanja investicije.
(2) V letu 2004 znašajo plačila za izvajanje EU standarda za:
1. nitratno direktivo:
– KMG z živinorejsko proizvodnjo: 66.500 SIT/GVŽ,
– KMG z rastlinsko proizvodnjo: 25.000 SIT/KMG,
2. zdravstveno varstvo kmetijskih rastlin: 43.200 SIT/KMG,
3. varnost in zdravje pri delu: 250.000 SIT/delavca zaposlenega na kmetiji, ki ga določa zakon, ki ureja varnost in zdravje pri delu.
(3) Plačila za standardne investicijske stroške v letu 2004 znašajo za:
1. izgradnjo ustreznih kapacitet za odpadne snovi v kmetijstvu skladno z nitratno direktivo: 154.300 SIT/GVŽ, vendar največ do 1,9 GVŽ na ha kmetijskih zemljišč v rabi,
2. prilagoditev reje pri ekološki živinoreji za obstoječe kapacitete hlevov:
– krave molznice: 210.000 SIT/stojišče,
– plemenske svinje: 90.000 SIT/stojišče,
– ostale kategorije živali: 60.000 SIT/stojišče.
(4) Upravičenci, ki že izvajajo standarde iz prve alinee prvega odstavka 34. člena te uredbe, so do plačil za izvajanje standarda upravičeni 5 let. V prvem letu uveljavljanja plačil so upravičeni do 100% višine plačil iz drugega odstavka tega člena, v naslednjih letih pa se ta plačila postopno znižujejo in dosežejo:
– 80% v drugem letu,
– 60% v tretjem letu,
– 40% v četrtem letu,
– 20% v petem letu.
(5) Upravičenci iz tretje alinee prvega odstavka 34. člena te uredbe so do plačil za standardne investicijske stroške upravičeni 3 leta. V tem času in v naslednjih dveh letih ne morejo pridobiti plačil za izvajanje tega standarda, lahko pa istočasno uveljavljajo plačila za standardne investicijske stroške iz druge alinee tretjega odstavka tega člena in plačila za ukrep SKOP, VIII. ekološko kmetovanje iz 1. točke prvega odstavka 18. člena te uredbe.

(1) Ukrep tehnične pomoči (v nadaljnjem besedilu: tehnična pomoč) je namenjen predvsem pripravi za programiranje in izvajanje ukrepov PRP ter vzdrževanju in posodabljanju podatkovnih baz, postavitvi pilotnih projektov, študij, strokovnemu delu za pripravo in izvedbo ukrepov, monitoringu, evalvaciji, kontroli in izboljšanju ter optimizaciji nadaljnjega izvajanja ukrepov PRP, promociji PRP, obveščanju o poteku PRP, osveščanju in informiranju javnosti, sodelovanju z nevladnimi organizacijami.
(2) Vsebine, ki so vključene v program dela kmetijske svetovalne službe oziroma drugih programov in projektov različnih izvajalcev, ki so financirani iz proračunskih sredstev, niso predmet tega ukrepa in zanje sredstva ne bodo podeljena.

Do sredstev so upravičene pravne in fizične osebe, ki so izbrane kot izvajalci na podlagi javnega razpisa iz drugega odstavka 40. člena te uredbe.

(1) Izvajanju tehnične pomoči se v letu 2004 skupno namenja največ do 2% skupnih sredstev PRP.
(2) Sredstva iz prejšnjega odstavka se dodelijo na podlagi javnega razpisa ministrstva.

(1) Upravičenci, ki uveljavljajo plačila za ukrepe iz te uredbe, morajo kmetovati v skladu z načeli dobre kmetijske prakse, razen pri ukrepu EU standardi iz druge in tretje alinee 34. člena te uredbe in ukrepu tehnična pomoč iz 38. člena te uredbe.
(2) Dobra kmetijska praksa vključuje izvajanje načel:
– dobrega gospodarja, skladno s predpisom, ki ureja podrobnejša merila za presojo, ali obdelovalec ravna kot dober gospodar;
– dobre kmetijske prakse pri gnojenju, skladno s predpisom, ki ureja izvajanje dobre kmetijske prakse pri gnojenju;
– dobre kmetijske prakse varstva rastlin.

(1) Zahtevke za dodelitev plačil za ukrepe iz prvega odstavka 14. člena in prvega odstavka 18. člena te uredbe morajo upravičenci vsako leto vložiti na agencijo v roku in na način, ki ju določa predpis o izvedbi ukrepov kmetijske politike in ta uredba.
(2) Upravičenci uveljavljajo plačila za ukrep zgodnje upokojevanje na obrazcu »I – Zahtevek za plačila za ukrep zgodnje upokojevanje«, ki je kot priloga 6 sestavni del te uredbe in ga vložijo po 15. maju do konca koledarskega leta. Pred oddajo tega zahtevka morajo v tekočem letu oddati tudi zbirno vlogo v skladu s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike.
(3) Zahtevku je potrebno priložiti naslednje priloge:
a) prenosnik:
– potrdilo o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, iz katerega je razvidno, da je prenosnik vsaj zadnjih 5 let pokojninsko in invalidsko zavarovan kot kmet ali kot član kmečke družine,
– kopije komercialnih pogodb, ki se že glasijo na prevzemnika,
– kopijo overjene pogodbe o lastninskem prenosu in predaji KMG med prenosnikom in prevzemnikom,
b) prevzemnik:
– zahtevek za spremembo nosilca KMG na obrazcu »Sprememba nosilca kmetijskega gospodarstva«, ki ga določa predpis o izvedbi ukrepov kmetijske politike,
– izjavo nosilca oziroma nosilcev KMG, kjer je prevzemnik pridobil vsaj 5 let izkušenj s kmetovanjem ali kopijo spričevala o zaključeni najmanj 3-letni srednji šoli s področja kmetijstva ali druge ustrezne smeri ali izjavo nosilca oziroma nosilcev KMG, kjer je prevzemnik pridobil vsaj 3 leta izkušenj s kmetovanjem in kopijo potrdila o opravljenem izobraževanju s področja kmetijstva oziroma dopolnilnih dejavnosti v skupnem obsegu najmanj 50 ur.
(4) Upravičenci morajo agenciji sporočiti datum prejema prve pokojnine in višino odobrene pokojnine po nacionalni shemi sistema upokojevanja na obrazcu »J – Obvestilo o datumu prejema in višini pokojnine iz nacionalne sheme upokojevanja«, ki je kot priloga 7 sestavni del te uredbe ter priložiti kopijo odločbe o priznani pravici do pokojnine najkasneje v roku 8 dni od prejema le-te s strani Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
(5) Za ukrep iz 34. člena te uredbe upravičenci uveljavljajo plačila na obrazcu »K – Zahtevek za plačila za ukrep EU standardi za leto 2004«, ki je kot priloga 8 sestavni del te uredbe in ga morajo posredovati agenciji najkasneje do 31. avgusta 2004. Pred oddajo tega zahtevka morajo v tekočem letu oddati tudi zbirno vlogo v skladu s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike.
(6) Upravičenci, ki uveljavljajo plačila za izvajanje EU standardov iz drugega odstavka 37. člena te uredbe, morajo agenciji najkasneje do 31. avgusta 2004 skupaj z obrazcem »K-1 – Priloge k zahtevku za uveljavljanje plačil za ukrep EU standardi – izvajanje standardov za leto 2004«, ki je kot priloga 9 sestavni del te uredbe, posredovati tudi naslednje priloge:
a) pri standardu zdravstveno varstvo kmetijskih rastlin:
– kopijo dokazila o pridobitvi znanja iz fitomedicine za izvajalce ukrepov,
b) pri standardu varnost in zdravje pri delu:
– kopijo izjave o varnosti,
– kopijo dokazila o usposobljenosti za varno in zdravo delo,
– kopijo zdravniškega spričevala delavca/delavcev zaposlenih na kmetiji.
(7) Upravičenci, ki uveljavljajo plačila za standardne investicijske stroške po standardu nitratne direktive iz prve točke tretjega odstavka 37. člena te uredbe oziroma standardne investicijske stroške za prilagoditev reje pri ekološki živinoreji za obstoječe kapacitete hlevov iz druge točke tretjega odstavka 37. člena te uredbe, morajo agenciji najkasneje do 31. decembra 2004 skupaj z obrazcem »K-2 – Priloge k zahtevku za uveljavljanje plačil za ukrep EU standardi – standardni investicijski stroški za leto 2004«, ki je kot priloga 10 sestavni del te uredbe, posredovati dvojnike računov, ki izkazujejo standardne investicijske stroške za izgradnjo ustreznih kapacitet za odpadne snovi v kmetijstvu oziroma prilagoditev reje pri ekološki živinoreji za obstoječe kapacitete hlevov, ki so nastali v tekočem letu.
(8) Upravičenci, ki uveljavljajo plačila za standardne investicijske stroške po standardu nitratne direktive iz prve točke tretjega odstavka 37. člena te uredbe morajo agenciji najkasneje do 31. decembra 2004 skupaj z obrazcem iz prejšnjega odstavka posredovati tudi kopijo gradbenega dovoljenja, če pri objektu za skladiščenje hlevskega gnoja (gnojišču) njegova tlorisna površina presega 60 m2 oziroma pri objektu za skladiščenje gnojnice ali gnojevke (gnojni jami) njegova prostornina presega 150 m3.

Vloge za pridobitev plačil po tej uredbi se lahko vložijo še pred uveljavitvijo PRP, o njih pa se odloča v skladu s PRP.

Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati uredba o kriterijih za določitev območij z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (Uradni list RS, št. 18/03).

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

* Ta uredba vsebinsko povzema Uredbi Sveta (ES) št. 1257/99, 1783/03 in Uredbe Komisije (ES) št. 445/02, 963/03, 27/04, 141/04.