Na podlagi petega odstavka 23. člena zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 – popr. in 2/04) izdaja minister za finance

(1) S tem pravilnikom se določa vrsto, vsebino in roke finančnih zavarovanj, ki jih mora ponudnik predložiti v postopkih oddaje javnih naročil za zavarovanje svojih obveznosti v teh postopkih.
(2) Vzorci bančnih garancij so sestavni del tega pravilnika.

(1) V postopkih javnega naročanja se uporabljajo vrste finančnih zavarovanj, kot na primer:
a) bančne garancije ali kavcijsko zavarovanje pri zavarovalnicah,
b) poroštvo,
c) menice,
č) zastava premičnin ali vrednostnih papirjev,
d) denarni depozit.
(2) Naročnik sme v razpisni dokumentaciji določiti tudi drugo vrsto finančnega zavarovanja, če meni, da nudi zadostno zavarovanje za izpolnitev naročnikovih obveznosti. Naročnik ne sme dovoliti predložitve različnih vrst finančnih zavarovanj v istem postopku oddaje javnega naročila, razen če ponudnik predloži kvalitetnejše zavarovanje od zahtevanega.
(3) Vrsto finančnih zavarovanj in način predložitve, višino, roke ter vzorec finančnega zavarovanja mora naročnik določiti že v razpisni dokumentaciji. Določbe v tem pravilniku, ki se nanašajo na bančne garancije, veljajo tudi za instrumente kavcijskega zavarovanja pri zavarovalnici.
(4) Ponudnikova predložena bančna garancija ne sme bistveno odstopati od vzorca iz razpisne dokumentacije, vendar pa predložena bančna garancija ne sme vsebovati dodatnih pogojev za izplačilo, krajših rokov, kot jih določi naročnik, nižjega zneska zavarovanja, kot ga določi naročnik ali spremenjene krajevne pristojnosti za reševanje sporov med upravičencem in banko oziroma zavarovalnico.
(5) Vrsto finančnega zavarovanja naročnik zahteva od ponudnikov kot sestavni del ponudbene dokumentacije. Če ponudnik ne predloži instrumenta finančnega zavarovanja se šteje njegova ponudba kot nepravilna in se obvezno izloči iz nadaljnjega postopka.

(1) Trajanje finančnega zavarovanja mora biti najmanj toliko, kolikor traja rok za izpolnitev ponudnikove obveznosti. Naročnik ne sme vrniti ponudniku instrumenta finančnega zavarovanja pred potekom roka trajanja, razen če je ponudnik v celoti izpolnil svojo obveznost, ki je zavarovana.
(2) V primeru dogovorjenega predplačila naročnik ne sme izplačati nobenega zneska, preden ne prejme zahtevanega instrumenta finančnega zavarovanja za vrnitev predplačila.
(3) Če izbrani ponudnik ne sklene pogodbe z naročnikom, ali ne izpolni drugih dodatnih pogojev, ne glede na razlog, razen če je razlog na naročnikovi strani, mora naročnik unovčiti instrument finančnega zavarovanja.

(1) Če ocenjena vrednost javnega naročila presega znesek, nad katerim mora naročnik objaviti oddajo javnega naročila na enotnem informacijskem portalu Urada za javna naročila, mora naročnik zahtevati od ponudnikov, da zavarujejo izpolnitev svoje obveznosti:
– v odprtem postopku,
– v drugi fazi omejenega postopka in v drugi fazi postopka s pogajanji,
– ob sklenitvi pogodbe na podlagi okvirnega sporazuma ali sklenitvi pogodbe po kvalifikacijskem sistemu.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek naročniku ni treba zahtevati:
– bančne garancije za resnost ponudbe, če se naročilo oddaja po sklopih in je vrednost posameznega sklopa ali sklopov nižja od zneska, ko je potrebna objava na enotnem informacijskem portalu Urada za javna naročila, ponudnik pa predloži ponudbo le za en sklop ali več sklopov, katerih vrednost je nižja od zneska, ki je določen za posamezno proračunsko obdobje v predpisu, ki ureja izvrševanje proračuna Republike Slovenije,
– finančnega zavarovanja za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, če je rok izvršitve pogodbenih obveznosti manj kot 30 dni, šteto od podpisa pogodbe,
– bančne garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti in bančne garancije za odpravo napak v garancijskem roku, če je pogodba sklenjena za nižjo vrednost od vrednosti, ko mora naročnik opraviti objavo na enotnem informacijskem portalu Urada za javna naročila.

(1) Naročnik mora, upoštevaje vrsto in višino vrednosti predmeta javnega naročila, zahtevati naslednje vrste bančnih garancij:
– garancijo za resnost ponudbe,
– garancijo za vrnitev predplačila,
– garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti,
– garancijo za odpravo napak v garancijskem roku.
(2) Naročnik sme po svoji presoji zahtevati tudi druge vrste bančnih garancij, glede na vrsto posameznega javnega naročila.

(1) Vsaka bančna garancija mora imeti naslednje obvezne sestavine:
– naziv banke-garanta,
– naziv naročnika (ponudnika oziroma izvajalca) bančne garancije,
– naziv upravičenca (naročnika v javnem naročilu) bančne garancije,
– datum izdaje in številko bančne garancije,
– podlago za izdajo bančne garancije,
– maksimalni garantirani znesek,
– zavezo banke za izpolnitev bančne garancije, ki mora biti brezpogojna in plačljiva na prvi poziv,
– trajanje bančne garancije,
– navedbo, da se v primeru spora med naročnikom in banko garantom uporabi pravo Republike Slovenije, če garancijo izda tuja banka.
(2) Če ponudnik predloži garancijo tuje banke, mora naročnik obvezno preveriti boniteto tuje banke pri Banki Slovenije.

(1) Garancija za resnost ponudbe se izda v višini do največ 10% od vrednosti javnega naročila ali dela javnega naročila, na katerem konkurira ponudnik. Trajanje garancije je 30 dni po datumu, ki je določen za sprejem odločitve o izbiri najugodnejše ponudbe. Pri tem mora naročnik upoštevati tudi čas, ki je potreben za rešitev spora v primeru vložitve revizijskega zahtevka.
(2) Naročnik sme dodatno zahtevati, da mora v roku trajanja te garancije ponudnik skleniti pogodbo in izročiti garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti.

Garancijo za vrnitev predplačila mora zahtevati naročnik v primerih, ko naročnik predvideva predplačilo. Garancija se izda v višini plačanega predplačila in mora trajati vse do dokončne dobave ali izvedbe posla. Izjemoma se lahko zmanjšuje, če pokriva delne ali sukcesivne dobave ali situacijske izvedbe del, kadar so le-te dovoljene, pri čemer mora biti naveden način zmanjševanja vrednosti garantiranega zneska.

(1) Garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti mora zahtevati naročnik vedno v višini do 10% od vrednosti pogodbe, pri čemer se upošteva čas izvedbe posla. Garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti mora ponudnik izročiti naročniku najkasneje v desetih dneh od sklenitve pogodbe. Pogodba se sklepa z odložnim pogojem, da postane veljavna šele s predložitvijo garancije za dobro izvedbo posla. Garancija za dobro izvedbo posla lahko pokriva tudi pravočasnost izvedbe, kadar je pravočasna izvedba fiksno določena. Veljavnost garancije za dobro izvedbo posla je še vsaj en dan po preteku roka za dokončno izvedbo posla. Naročnik mora pri tem opredeliti, kaj pomeni dokončna dobava oziroma izdelava: montaža, zagon, poskusno delovanje, komisijski pregled, naknadno odpravljanje napak, vendar še pred dokončno primopredajo ipd., glede na vsebino pravnega posla. Če se med trajanjem izvedbe pogodbe spremenijo roki za izvedbo posla, vrsta blaga, gradbenega dela ali storitve, kvaliteta in količina, se mora temu ustrezno spremeniti tudi garancija oziroma podaljšati njena veljavnost.
(2) Če poleg glavnega izvajalca sodelujejo v izvedbi javnega naročila tudi njegovi podizvajalci, mora glavni izvajalec za zavarovanje svoje obveznosti iz naslova plačila podizvajalcem izročiti naročniku bančno garancijo, določeno v 5. členu odredbe o finančnem poslovanju proračunskih porabnikov (Uradni list RS, št. 71/99, 78/99 in 64/01).

Garancijo za odpravo napak v garancijskem roku mora naročnik zahtevati v primerih, kjer predmet pogodbe zahteva še garancijo za brezhibno delovanje. Garancijo mora izvajalec izročiti naročniku ob primopredaji. Brez predložene garancije primopredaja ni opravljena. Garancija mora pokrivati primere, če prodajalec ali izvajalec v primeru okvare ali v primeru kakršnega koli drugega dogodka, ki bi zmanjšal možnost uporabe predmeta pogodbe v garancijskem roku, ni izvršil svoje obveznosti. Rok trajanja garancije je za en dan daljši kot je garancijski rok, ki je določen v pogodbi. Garancijski znesek znaša do 10% vrednosti posla, za katerega se daje.

Druge instrumente finančnih zavarovanj naročnik unovči v enakih primerih, kot veljajo za unovčitev bančne garancije. Pri unovčitvi drugih instrumentov se naročnik ravna po predpisih, ki urejajo unovčitev instrumenta finančnega zavarovanja, ki ga je sprejel.

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.