Na podlagi četrtega odstavka 13. člena, četrtega odstavka 14. člena in drugega odstavka 15. člena zakona o veterinarstvu (Uradni list RS, št. 33/01) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
P R A V I L N I K
o ukrepih za ugotavljanje, preprečevanje
in zatiranje afriške prašičje kuge
1. člen
(vsebina)
Ta pravilnik določa minimalne ukrepe za ugotavljanje, preprečevanje in zatiranje afriške prašičje kuge v skladu z Direktivo Sveta 2002/60/ES (UL L 192) z vsemi spremembami.
2. člen
(izrazi)
Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:
– prašiči so živali iz družine Suidae, vključno z divjimi prašiči;
– divji prašiči so prašiči, ki se ne vzrejajo oziroma gojijo na gospodarstvu;
– gospodarstvo je objekt s pripadajočim zemljiščem, kjer se stalno ali začasno redijo oziroma gojijo prašiči, razen klavnic, prevoznih sredstev in ograjenih območij (obore), v katerih se lahko gojijo in lovijo divji prašiči, če je velikost in struktura obore takšna, da ukrepi iz tretjega odstavka 5. člena tega pravilnika niso izvedljivi;
– diagnostični priročnik je priročnik za diagnosticiranje afriške prašičje kuge, ki ga pripravi Veterinarska uprava Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: VURS) v sodelovanju z Nacionalnim veterinarskim inštitutom (v nadaljnjem besedilu: NVI);
– prašič, sumljiv na okužbo z virusom afriške prašičje kuge, je prašič oziroma truplo prašiča, ki kaže klinične znake oziroma postmortalne spremembe ali reakcijo na opravljene laboratorijske preiskave, ki kažejo na možnost prisotnosti afriške prašičje kuge;
– primer afriške prašičje kuge ali prašič, okužen z virusom afriške prašičje kuge, je prašič oziroma truplo prašiča, kjer so bili uradno potrjeni klinični znaki oziroma postmortalne spremembe ali uradno potrjena prisotnost bolezni na podlagi opravljene laboratorijske preiskave;
– žarišče afriške prašičje kuge pomeni gospodarstvo, na katerem je bil ugotovljen en ali več primerov afriške prašičje kuge;
– okuženo območje je območje s polmerom najmanj treh kilometrov od okuženega gospodarstva, kjer se uvedejo ukrepi za izkoreninjenje bolezni v skladu s 15. ali 16. členom tega pravilnika;
– primarni izbruh afriške prašičje kuge je izbruh afriške prašičje kuge, ki ni epizootiološko vezan na predhodne izbruhe afriške prašičje kuge na istem območju ali prvi izbruh afriške prašičje kuge na drugem območju;
– primarni pojav afriške prašičje kuge pri divjih prašičih je katerikoli pojav afriške prašičje kuge pri divjih prašičih na območju, kjer niso uvedeni ukrepi za izkoreninjenje bolezni;
– kontaktno gospodarstvo je vsako gospodarstvo, kjer bi lahko prišlo do okužbe z afriško prašičjo kugo zaradi lokacije, gibanja ljudi, prašičev, vozil ali drugih razlogov;
– imetnik živali je pravna ali fizična oseba, ki je lastnik živali oziroma se ukvarja z rejo, varstvom, uporabo, gojitvijo, gospodarjenjem, šolanjem, prevozom ali prodajo živali;
– neškodljivo uničenje je oblika odstranitve živalskih odpadkov, ki je predpisana za živalska tkiva z visokim tveganjem v skladu z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta 1774/2002/ES;
– pokončanje je postopek usmrtitve živali iz veterinarskih razlogov, ko je treba živalska tkiva neškodljivo uničiti (konfiskat);
– zakol je postopek usmrtitve živali z namenom nadaljnje obdelave živalskih tkiv v prehrani ljudi, obdelave krzna in kož ali v farmacevtske in kozmetične namene;
– vektor je klop vrste Ornithodorus erraticus.
3. člen
(prijavljanje afriške prašičje kuge)
(1) Vsak pojav ali sum na afriško prašičjo kugo je treba nemudoma javiti VURS.
(2) Ob potrditvi afriške prašičje kuge VURS:
a) prijavi bolezen v skladu s pravilnikom, ki ureja kužne bolezni živali, ter Evropski komisiji in državam članicam Evropske unije v skladu s prilogo 1, ki je sestavni del tega pravilnika, posreduje podatke o:
– izbruhih afriške prašičje kuge, ki so potrjeni na gospodarstvih,
– primerih afriške prašičje kuge, ki so potrjeni v klavnici ali na prevoznih sredstvih,
– primarnih pojavih afriške prašičje kuge, potrjenih pri divjih prašičih,
– rezultatih epizootiološke poizvedbe, opravljene v skladu z 8. členom tega pravilnika;
b) Evropski komisiji in državam članicam Evropske unije posreduje v skladu s točko a) četrtega odstavka in petega odstavka 16. člena tega pravilnika podatke o nadaljnjih potrjenih primerih afriške prašičje kuge pri divjih prašičih na okuženem območju.
4. člen
(ukrepi v primeru suma na afriško prašičjo kugo
na gospodarstvu)
(1) Veterinarska organizacija je dolžna ob sumu ali obvestitvi, da se je pojavila afriška prašičja kuga, brez odlašanja potrditi ali ovreči sum bolezni v skladu s postopki iz diagnostičnega priročnika in o vsakem sumu nemudoma obvestiti VURS in NVI.
(2) VURS mora nemudoma sklicati člane Državnega središča za nadzor bolezni (v nadaljnjem besedilu: DSNB), ki vodi in nadzira ukrepe za ugotavljanje, preprečevanje in zatiranje bolezni.
(3) Veterinarska organizacija mora takoj po prijavi suma bolezni v skladu z navodili DSNB:
– poslati truplo poginulih živali in krvne vzorce sumljivih živali v preiskavo;
– opraviti epizootiološko poizvedovanje na območju, kjer je prijavljen sumljiv primer in s pisnim navodilom določiti ukrepe za preprečitev širjenja bolezni;
– zagotoviti neškodljivo uničenje trupel poginulih živali.
(4) Če suma na afriško prašičjo kugo ni mogoče izključiti, odredi veterinarski inšpektor uradni nadzor na sumljivem gospodarstvu ter izvajanje naslednjih ukrepov, ki jih v skladu z navodili DSNB izvaja veterinarska organizacija:
– zaporo žarišča okužbe;
– popis vseh živali na sumljivem gospodarstvu ter posebej živali, dovzetnih za bolezen, bolnih in sumljivih živali ter poginulih živali. Popis živali mora biti redno ažuriran, vključno z novorojenimi živalmi ter živalmi, ki poginejo v obdobju suma bolezni. Za namen uradnega nadzora morajo biti ti podatki stalno na razpolago;
– osamitev prašičev oziroma prepoved gibanja prašičev znotraj sumljivega gospodarstva;
– prepoved prometa in gibanja prašičev iz oziroma na sumljivo gospodarstvo. Glede na nevarnost širjenja okužbe, lahko veterinarski inšpektor prepove tudi gibanje drugih živalskih vrst in zahteva izvedbo dezinfekcije, dezinsekcije in deratizacije;
– prepoved odvoza trupel poginulih živali z gospodarstva, razen z dovoljenjem VURS;
– prepoved prometa z mesom, proizvodi, semenom, jajčeci in zarodki prašičev, krmo, odpadki in opremo, ki bi lahko bili vzrok za širjenje bolezni, razen če to dovoli VURS, pri čemer je ne glede na navedeno prepovedan promet z mesom in proizvodi prašičev ter semenom, jajčeci in zarodki prašičev znotraj Evropske unije;
– prepoved gibanja oseb in prevoznih sredstev iz oziroma na sumljivo gospodarstvo, razen če to pisno dovoli VURS;
– postavitev razkuževalnih barier na vhodu in izhodu na sumljivo gospodarstvo in v posamezne objekte na sumljivem gospodarstvu. Osebe, ki prihajajo in zapuščajo sumljivo gospodarstvo, morajo razkužiti obutev in upoštevati druge higienske ukrepe, ki so potrebni za zmanjšanje nevarnosti širjenja bolezni;
– razkuževanje vsakega prevoznega sredstva, preden zapusti sumljivo gospodarstvo;
– epizootiološko poizvedovanje v skladu z 8. členom tega pravilnika;
– ostale ukrepe za preprečitev širjenja bolezni.
(5) Ukrepe iz prejšnjega odstavka se lahko uvede tudi na drugih gospodarstvih, za katera se sumi, da so okužena.
(6) Če tako zahteva epizootiološko stanje in še posebej v primeru, če se sumljivo gospodarstvo nahaja na območju z visoko gostoto prašičev, lahko veterinarski inšpektor po posvetovanju z DSNB odredi ukrepe iz tretjega odstavka 5. člena tega pravilnika. Če pogoji dopuščajo, veterinarski inšpektor izvajanje teh ukrepov omeji samo na prašiče, ki so sumljivi na okužbo z virusom afriške prašičje kuge in le na tiste objekte, kjer so bili ti prašiči nastanjeni, pod pogojem, da so bili ti prašiči nastanjeni in krmljeni povsem ločeno od drugih prašičev na gospodarstvu. V vsakem primeru je potrebno po pokončanju prašičev odvzeti zadostno količino vzorcev, da se v skladu z določili diagnostičnega priročnika, prisotnost virusa afriške prašičje kuge potrdi ali izključi.
(7) Okrog sumljivega gospodarstva lahko veterinarski inšpektor določi začasno območje nadzora, znotraj katerega se izvajajo ukrepi iz četrtega odstavka tega člena.
(8) Ukrepi iz četrtega odstavka tega člena se izvajajo, dokler ni sum na afriško prašičjo kugo uradno izključen.
(9) Ob vsakem obisku gospodarstva uradni veterinar izvede tudi pregled registra in identifikacijskih številk živali.
5. člen
(ukrepi po potrditvi afriške prašičje kuge na gospodarstvu)
(1) Prisotnost afriške prašičje kuge uradno potrdi ali izključi VURS na podlagi kliničnih znakov in rezultatov laboratorijskih preiskav.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko VURS v primeru epidemije uradno potrdi prisotnost afriške prašičje kuge zgolj na podlagi kliničnih znakov afriške prašičje kuge oziroma rezultatov epizootioloških poizvedovanj.
(3) Ko je afriška prašičja kuga uradno potrjena, mora veterinarski inšpektor poleg ukrepov iz četrtega odstavka 4. člena tega pravilnika na okuženem gospodarstvu odrediti naslednje ukrepe:
– takojšnje pokončanje vseh prašičev na okuženem gospodarstvu, na način, da se med pokončanjem in prevozom prepreči tveganje širjenja virusa afriške prašičje kuge;
– v skladu z določili diagnostičnega priročnika odvzem vzorcev tkiva oziroma krvi od pokončanih prašičev, da se ugotovi način vnosa virusa na gospodarstvo in trajanje okužbe pred uradno prijavo bolezni;
– uničenje trupel poginulih in pokončanih prašičev pod uradnim nadzorom;
– uničenje mesa prašičev, ki so bili zaklani v obdobju med verjetnim vnosom afriške prašičje kuge in uvedenimi ukrepi pod uradnim nadzorom;
– uničenje semena, jajčec in zarodkov prašičev, ki so bili odvzeti v obdobju med verjetnim vnosom afriške prašičje kuge in uvedenimi ukrepi pod uradnim nadzorom;
– prepoved prometa z živalmi, živili, surovinami, odpadki, krmo ter z drugimi predmeti, s katerimi se lahko bolezen prenese;
– obdelava vseh snovi in odpadkov, ki bi lahko bili kontaminirani (npr. krma), na način da je zagotovljeno uničenje virusa afriške prašičje kuge, v skladu z navodili veterinarskega inšpektorja;
– uničenje vsega materiala za enkratno uporabo, ki bi lahko bil kontaminiran, zlasti tistega, ki se je uporabljal v postopku klanja, v skladu z navodili veterinarskega inšpektorja;
– v primeru primarnega izbruha afriške prašičje kuge: za določitev genetskega tipa virusa, uporaba izolata virusa afriške prašičje kuge v laboratorijskem postopku, ki je določen z diagnostičnim priročnikom;
– izvedba epizootiološkega poizvedovanja v skladu z 8. členom tega pravilnika;
– čiščenje in dezinfekcija objektov, vozil in opreme v skladu z določili 12. člena tega pravilnika;
– drugi ukrepi za sanacijo okuženega gospodarstva.
(4) V primeru ugotovitve afriške prašičje kuge v laboratoriju, živalskem vrtu, parku z divjimi živalmi ali ograjenem območju, kjer so prašiči nastanjeni v znanstvene namene, namene ohranjanja vrste in redkih pasem, lahko VURS dovoli odstopanja od ukrepov iz prve in pete alinee prejšnjega odstavka, pri čemer ne sme obstajati nevarnost širjenja okužbe na teritoriju Republike Slovenije in Evropske unije.
(5) O odločitvi iz prejšnjega odstavka VURS nemudoma obvesti Evropsko komisijo.
6. člen
(ukrepi po potrditvi afriške prašičje kuge na gospodarstvu, sestavljenem iz različnih proizvodnih enot)
(1) Če je afriška prašičja kuga potrjena na gospodarstvu, ki je sestavljeno iz dveh ali več ločenih proizvodnih enot, lahko VURS za neokužene proizvodne enote dovoli odstopanje od ukrepov iz prve alinee tretjega odstavka 5. člena tega pravilnika, pod pogojem, da veterinarski inšpektor potrdi, da so proizvodne enote popolnoma ločene glede prostorov, skrbnikov živali, reje in krmljenja, tako da je onemogočeno širjenje virusa iz ene proizvodne enote v drugo. V tem primeru pripravi VURS natančna navodila za preprečitev širjenja bolezni.
(2) O dovoljenem odstopanju iz prejšnjega odstavka VURS nemudoma obvesti Evropsko komisijo.
7. člen
(ukrepi na kontaktnih gospodarstvih)
(1) Gospodarstva se označijo kot kontaktna gospodarstva, če veterinarski inšpektor ugotovi ali sklepa na podlagi epizootiološke poizvedbe iz 8. člena tega pravilnika, da bi afriška prašičja kuga lahko bila zanesena iz drugih gospodarstev na sumljivo ali okuženo gospodarstvo ali iz sumljivega ali okuženega gospodarstva na druga gospodarstva.
(2) Na kontaktnih gospodarstvih odredi veterinarski inšpektor ukrepe iz 4. člena tega pravilnika, ki se izvajajo, dokler ni sum na afriško prašičjo kugo uradno izključen.
(3) Če je epizootiološko stanje neugodno (na primer visoka populacija prašičev, prisotnost vektorjev, oddaljenost drugih gospodarstev), lahko veterinarski inšpektor po posvetovanju z DSNB odredi na kontaktnih gospodarstvih tudi ukrepe iz tretjega odstavka 5. člena tega pravilnika. V skladu z diagnostičnim priročnikom se pokončanim prašičem odvzame zadostno količino vzorcev krvi oziroma tkiva, da se potrdi ali izključi prisotnost virusa afriške prašičje kuge na kontaktnih gospodarstvih.
8. člen
(epizootiološka poizvedba)
(1) Na podlagi vprašalnikov, ki so pripravljeni v okviru načrta ukrepov za izkoreninjenje afriške prašičje kuge ter prilogo 2, ki je sestavni del tega pravilnika, izvede veterinarska organizacija epizootiološko poizvedbo v povezavi s sumljivimi primeri ali izbruhi afriške prašičje kuge, ki mora vsebovati vsaj naslednje podatke:
– čas, ki je pretekel od možnega obstoja virusa afriške prašičje kuge na gospodarstvu do postavitve suma oziroma prijave afriške prašičje kuge,
– možen izvor afriške prašičje kuge na gospodarstvu in določitev vseh ostalih gospodarstev, kjer bi se lahko prašiči okužili na isti način,
– navedbo premikov ljudi, vozil, živali, trupov, semena, mesa ali drugih materialov, ki bi lahko bili vektor za prenos virusa,
– preveritev možnosti, da so vzrok za širjenje bolezni vektorji ali divji prašiči.
(2) Če pokaže epizootiološka poizvedba, da se je afriška prašičja kuga lahko razširila iz ali na gospodarstva, ki se nahajajo na območju drugih držav članic Evropske unije, VURS o tem nemudoma obvesti Evropsko komisijo in zadevne države članice.
9. člen
(okuženo in ogroženo območje)
(1) Po uradni potrditvi afriške prašičje kuge na gospodarstvu veterinarski inšpektor takoj določi meje okuženega območja s polmerom najmanj tri km in meje ogroženega območja s polmerom najmanj deset km, pri čemer je treba upoštevati geografske, administrativne, ekološke in epizootiološke faktorje glede na bolezen in možen nadzor.
(2) Na okuženem in ogroženem območju veterinarski inšpektor odredi ustrezne ukrepe iz 10. in 11. člena tega pravilnika.
(3) Velikost okuženega in ogroženega območja lahko VURS spremeni glede na:
– rezultate epizootiološke poizvedbe iz prejšnjega člena;
– geografski položaj, predvsem naravne in umetne meje;
– položaj in bližino drugih gospodarstev;
– vzorce premikov prašičev, njihov promet in razpoložljivost klavnic;
– sredstva in zmožnost osebja, ki lahko kontrolira premike prašičev znotraj območja, zlasti če je potrebno prašiče pokončati in premakniti iz izvornega gospodarstva;
– uvedene ukrepe.
(4) Če okuženo ali ogroženo območje vključuje del ozemlja drugih držav članic v okviru Evropske unije, se okuženo oziroma ogroženo območje določi v sodelovanju s pristojnimi organi zadevnih držav članic.
(5) VURS sprejme vse potrebne ukrepe, vključno s postavitvami vidnih oznak in opozorilnih napisov ter uporabo medijev kot sta televizija in tisk, da se zagotovi, da se vse osebe znotraj okuženega in ogroženega območja v celoti seznanijo z uvedenimi ukrepi iz 10. in 11. člena tega pravilnika.
10. člen
(ukrepi na okuženem območju)
(1) Na okuženem območju veterinarski inšpektor:
a) odredi izvedbo popisa vseh gospodarstev, kjer se redijo prašiči. Najkasneje v sedmih dneh po določitvi okuženega območja mora tamkajšnja gospodarstva obiskati veterinar veterinarske organizacije in opraviti klinični pregled prašičev ter pregled registra in identifikacijskih oznak prašičev;
b) prepove premike in prevoz prašičev, razen:
– v izjemnih primerih, ko zaradi izvedbe določb drugega odstavka tega člena, veterinarski inšpektor po predhodnem posvetovanju z VURS, določi oskrbovalne poti gospodarstva,
– za tranzit prašičev po cesti ali železnici, kjer poteka prevoz brez raztovarjanja in ustavljanja,
– za zakol prašičev, ki prihajajo izven okuženega območja in so namenjeni neposrednemu zakolu znotraj okuženega območja;
c) v skladu z določbami 12. člena tega pravilnika odredi čiščenje in dezinfekcijo prevoznih sredstev in opreme, ki se uporabljajo za prevoz prašičev, drugih živali ali stvari (npr. trupi, krma, gnoj, gnojevka), ki bi lahko bili okuženi. Nobeno prevozno sredstvo, ki je bilo uporabljeno za prevoz prašičev, ne sme zapustiti okuženega območja, ne da bi bilo prej očiščeno, razkuženo in s strani veterinarskega inšpektorja pregledano in odobreno;
d) prepove premike in promet z živalmi, dovzetnimi za bolezen iz in na gospodarstvo, razen v izjemnih primerih, po predhodnem posvetovanju z DSNB;
e) odredi, da je potrebno vsak pogin ali bolnega prašiča na gospodarstvu nemudoma prijaviti veterinarskemu inšpektorju, ki opravi ustrezne preiskave v skladu s postopki, določenimi v diagnostičnem priročniku;
f) prepove premike prašičev iz neokuženih gospodarstev, kjer morajo ostati najmanj 40 dni po opravljenem čiščenju in dezinfekciji na okuženih gospodarstvih. Po 40 dneh se lahko premike dovoli pod pogoji iz tretjega odstavka tega člena in le za prevoz:
– v neposredni zakol v klavnico znotraj okuženega ali ogroženega območja,
– v kafilerijo ali drug primeren objekt, kjer se prašiče takoj pokonča in neškodljivo uniči pod uradnim nadzorom,
– v izjemnih primerih na druga gospodarstva znotraj okuženega območja. O tej izjemi VURS v okvru Stalnega veterinarskega odbora nemudoma obvesti Evropsko komisijo;
g) prepove promet s semenom, jajčeci in zarodki prašičev iz gospodarstev, ki se nahajajo znotraj okuženega območja;
h) odredi, da morajo osebe, ki prihajajo in zapuščajo gospodarstvo na okuženem območju, upoštevati ustrezne higienske ukrepe, ki so potrebni za zmanjšanje nevarnosti širjenja afriške prašičje kuge.
(2) Če ostanejo ukrepi iz prejšnjega odstavka zaradi novih izbruhov v veljavi dlje kot 40 dni in je ogroženo dobro počutje živali ali se pojavijo drugi problemi zaradi zadrževanja živali, lahko veterinarski inšpektor, po predhodnem posvetovanju z DSNB, na podlagi utemeljene vloge imetnika živali, dovoli odpremo prašičev iz neokuženega gospodarstva znotraj okuženega območja direktno:
– v neposredni zakol v klavnico znotraj okuženega ali ogroženega območja,
– v kafilerijo ali drug primeren objekt, kjer se prašiče takoj pokonča in neškodljivo uniči,
– v izjemnih primerih v druge objekte znotraj okuženega območja. O tej izjemi VURS v okviru Stalnega veterinarskega odbora nemudoma obvesti Evropsko komisijo.
(3) Veterinarski inšpektor lahko dovoli odpremo prašičev iz prejšnjega odstavka pod naslednjimi pogoji:
a) da je veterinar opravil klinični pregled prašičev na gospodarstvu, zlasti tistih, ki so namenjeni za odpremo, vključno z merjenjem telesne temperature pri določenem odstotku prašičev, in kontrolo registra in identifikacije prašičev, pri čemer ta pregled ne pokaže znakov afriške prašičje kuge;
b) da se prašiče prevaža v zapečatenih prevoznih sredstvih,
c) da so prevozna sredstva in oprema v skladu z določbami 12. člena tega pravilnika očiščena in razkužena takoj po opravljenem prevozu,
d) da se v primeru zakola ali pokončanja v skladu z diagnostičnim priročnikom odvzame zadostno število vzorcev, da se lahko prisotnost virusa afriške prašičje kuge na gospodarstvih potrdi ali izključi,
e) če so prašiči namenjeni neposrednemu zakolu v klavnici:
– da je o prihodu prašičev v klavnico obveščen uradni veterinar v klavnici, ki mora o prihodu prašičev nemudoma obvestiti območni urad VURS, ki je prašiče poslal,
– da se prašiči nastanijo in koljejo ločeno od drugih prašičev,
– da uradni veterinar pri pregledu pred in po zakolu pazi na morebitne znake okužbe z afriško prašičjo kugo;
– da je meso zaklanih prašičev neškodljivo uničeno ali poslano v nadaljnjo obdelavo, pri čemer mora biti meso posebej označeno z žigom, ki je predpisan za veterinarsko oznako prepovedi dajanja živila v promet v skladu s pravilnikom, ki ureja veterinarsko oznako zdravstvene ustreznosti živil živalskega izvora, označevanje šarže in certificiranje. Obdelava se mora izvesti v obratu, ki ga določi veterinarski inšpektor. Pošiljka mora biti zapečatena ob odhodu in ves čas prevoza do obrata.
(4) Ukrepi na okuženem območju morajo ostati v veljavi najmanj:
– dokler na okuženih gospodarstvih nista bila opravljena čiščenje in dezinfekcija in
– dokler niso na vseh gospodarstvih zaključene klinične in laboratorijske preiskave v skladu z diagnostičnim priročnikom. Preiskave se ne smejo opraviti pred potekom 45 dni po opravljenem predhodnem čiščenju in dezinfekciji na okuženih gospodarstvih.
(5) VURS lahko skrajša roke iz tega člena s 40 in 45 dni na 30 dni, če je bil v skladu z diagnostičnim priročnikom izveden intenzivni program vzorčenja in preiskav ter s tem omogočeno, da se prisotnost afriške prašičje kuge na preiskovanem gospodarstvu uradno izključi.
11. člen
(ukrepi na ogroženem območju)
(1) Na ogroženem območju veterinarski inšpektor:
a) odredi izvedbo popisa vseh gospodarstev, kjer se redijo prašiči;
b) prepove premike in prevoz prašičev, razen:
– v izjemnih primerih iz tega člena po oskrbovalnih poteh, ki jih določi veterinarski inšpektor po predhodnem posvetovanju z VURS,
– za tranzit prašičev po cesti ali železnici, kjer poteka prevoz brez raztovarjanja in ustavljanja,
– za zakol, če pridejo prašiči iz neogroženega območja in so namenjeni neposrednemu zakolu znotraj ogroženega območja;
c) v skladu z določbami 12. člena tega pravilnika odredi čiščenje in dezinfekcijo prevoznih sredstev in opreme, ki se uporabIjajo za prevoz prašičev, drugih živali ali stvari (npr. trupi, krma, gnoj, gnojevka), ki bi lahko bili okuženi. Nobeno prevozno sredstvo, ki je bilo uporabljeno za prevoz prašičev, ne sme zapustiti ogroženega območja, ne da bi bilo prej očiščeno, razkuženo, pregledano in odobreno s strani veterinarskega inšpektorja;
d) v prvih sedmih dneh po določitvi ogroženega območja prepove premike domačih živali iz in na gospodarstvo, razen če to dovoli veterinarski inšpektor po predhodnem posvetovanju z DSNB;
e) odredi, da je potrebno vsak pogin ali bolnega prašiča na gospodarstvu nemudoma prijaviti veterinarski organizaciji, ki opravi ustrezne preiskave v skladu s postopki, določenimi v diagnostičnem priročniku;
f) prepove promet s semenom, jajčeci in zarodki prašičev iz gospodarstev, ki se nahajajo znotraj ogroženega območja;
g) odredi, da morajo osebe, ki prihajajo in zapuščajo gospodarstvo, upoštevati ustrezne higienske ukrepe, ki so potrebni za zmanjšanje nevarnosti širjenja bolezni;
h) pod pogoji iz tretjega odstavka prejšnjega člena lahko po preteku 30 dni od opravljenega čiščenja in dezinfekcije na okuženih gospodarstvih dovoli odpremo prašičev iz gospodarstev, ki se nahajajo na ogroženem območju:
– v neposredni zakol v klavnico znotraj okuženega ali ogroženega območja. V tem primeru lahko Evropska komisija na obrazloženo zahtevo VURS dovoli odstopanja od pogojev iz točke d) in četrte alinee točke e) tretjega odstavka prejšnjega člena, zlasti glede označevanja mesa teh prašičev in njegove nadaljnje uporabe ter namembnosti obdelanih proizvodov;
– v kafilerijo ali drug primeren objekt, kjer se prašiče takoj pokonča in neškodljivo uniči pod uradnim nadzorom;
– v izjemnih primerih na druga gospodarstva znotraj okuženega ali ogroženega območja, o čemer VURS v okviru Stalnega veterinarskega odbora nemudoma obvesti Evropsko komisijo.
(2) Če se prašiči prepeljejo v klavnico, lahko VURS ob ustrezni utemeljitvi in predhodni obvestitvi Evropske komisije, dovoli odstopanje od točke d) tretjega odstavka in četrte alinee točke e) tretjega odstavka prejšnjega člena, zlasti z ozirom na označevanje mesa teh prašičev in kasnejše uporabe mesa ter namena obdelanih proizvodov.
(3) Če ostanejo ukrepi iz prvega in drugega odstavka tega člena zaradi novih izbruhov afriške prašičje kuge v veljavi dlje kot 40 dni in je ogroženo dobro počutje živali ali se pojavijo drugi problemi zaradi zadrževanja živali, lahko veterinarski inšpektor po predhodnem posvetovanju z DSNB, pod pogoji iz tretjega odstavka prejšnjega člena in utemeljene vloge imetnika živali, dovoli odpremo prašičev iz gospodarstva znotraj ogroženega območja direktno:
– v neposredni zakol v klavnico znotraj okuženega ali ogroženega območja;
– v kafilerijo ali drug primeren objekt, kjer se prašiče takoj pokonča in neškodljivo uniči pod uradnim nadzorom;
– v izjemnih primerih v druge objekte znotraj okuženega ali ogroženega območja, o čemer VURS v okviru Stalnega veterinarskega odbora nemudoma obvesti Evropsko komisijo.
(4) Ukrepi na ogroženem območju morajo ostati v veljavi najmanj:
– dokler na okuženih gospodarstvih nista bila opravljena čiščenje, dezinfekcija in po potrebi dezinsekcija in
– dokler niso na vseh gospodarstvih zaključene klinične in laboratorijske preiskave v skladu z diagnostičnim priročnikom. Preiskave se ne smejo opraviti pred potekom 40 dni po opravljenem predhodnem čiščenju in dezinfekciji na okuženih gospodarstvih.
(5) Ne glede na določbe točke h) prvega odstavka ter tretjega in četrtega odstavka tega člena je roke možno skrajšati s 30 na 21 dni in iz 40 na 30 dni (tretji odstavek tega člena) ali 20 dni (četrti odstavek tega člena), če je bil izveden v skladu z diagnostičnim priročnikom intenzivni program vzorčenja in preiskav ter s tem omogočeno, da se prisotnost afriške prašičje kuge na preiskovanem gospodarstvu izključi.
12. člen
(čiščenje, dezinfekcija in dezinsekcija)
(1) Razkužila in insekticidi ter njihove koncentracije, ki se uporabljajo za čiščenje, dezinfekcijo in dezinsekcijo mora odobriti VURS.
(2) Čiščenje, dezinfekcija in po potrebi dezinsekcija se morajo opraviti pod uradnim nadzorom ter na podlagi navodil veterinarskega inšpektorja in postopkov, ki so navedeni v Prilogi 3 tega pravilnika.
13. člen
(ponovna naselitev prašičev)
(1) Na gospodarstvo, ki je bilo okuženo, se prašičev ne sme ponovno naseliti pred potekom 40 dni od opravljenega čiščenja, dezinfekcije in po potrebi dezinsekcije iz prejšnjega člena.
(2) Pri ponovni naselitvi mora VURS upoštevati način reje prašičev na zadevnem gospodarstvu.
(3) Za gospodarstva, kjer pojav bolezni ni bil povezan z vektorji, se uporabi naslednji postopek:
a) v primeru proste reje se najprej naseli prašiče, pri katerih s serološko preiskavo niso bila ugotovljena protitelesa proti virusu afriške prašičje kuge, ali prašiče, ki izvirajo iz gospodarstev, na katerih ni bilo kakršnihkoli omejitev zaradi afriške prašičje kuge. Prašiče se v skladu z navodili VURS enakomerno razporedi, po celotnem gospodarstvu. Če prisotnost protiteles na podlagi preiskav v skladu z diagnostičnim priročnikom po 45 dneh od naselitve ni ugotovljena, se lahko izvede ponovna naselitev (repopulacija). Dokler niso rezultati seroloških preiskav negativni, so premiki prašičev iz gospodarstva prepovedani;
b) v primeru vseh drugih oblik reje se lahko ponovna naselitev izvede na način iz prejšnje točke ali pa se celotna naselitev vseh prašičev izvede v roku 20 dni. Prašiči morajo izhajati iz gospodarstev, kjer ni bilo kakršnihkoli omejitev zaradi afriške prašičje kuge. Vsi prašiči morajo biti podvrženi serološkim preiskavam v skladu z diagnostičnim priročnikom, ki ne smejo biti opravljene pred potekom 45 dni od naselitve zadnjih prašičev na gospodarstvo. Dokler niso rezultati seroloških preiskav negativni, so premiki prašičev iz gospodarstva prepovedani.
(4) Na gospodarstva, pri katerih se pojav bolezni povezuje z vektorji, se ponovna naselitev prašičev ne sme izvesti najmanj šest let, razen:
a) če so bili pod uradnim nadzorom uspešno izvedeni posebni ukrepi za uničenje vektorja v objektih in na krajih, kjer so se vzrejali prašiči ali kjer bi lahko prišli v stik z vektorjem, ali
b) če je možno dokazati, da učinek vektorja ne predstavlja več večjega tveganja prenosa afriške prašičje kuge.
(5) Za namene četrtega odstavka tega člena se izvedejo primerni ukrepi iz točke a) tretjega odstavka tega člena. Poleg teh ukrepov morajo biti prašiči podvrženi serološkim preiskavam v skladu z diagnostičnim priročnikom, ki ne smejo biti opravljene pred potekom 60 dni po izvedbi popolne ponovne naselitve. Dokler niso rezultati seroloških preiskav negativni, so premiki prašičev iz gospodarstva prepovedani.
(5) Če pojav bolezni ni povezan z vektorji in je preteklo več kot šest mesecev po izvedbi postopkov čiščenja in dezinfekcije na gospodarstvu, lahko VURS ob upoštevanju epidemiološke situacije dovoli odstopanje od določb tretjega odstavka tega člena
(6) Vhlevljanje novih drugih vrst domačih živali na gospodarstva, dovoli VURS ob upoštevanju tveganja razširitve okužbe ali možne prisotnosti vektorja pri takšnem vhlevljanju.
14. člen
(ukrepi ob sumu oziroma potrditvi afriške prašičje kuge v klavnici ali pri prevozu živali)
(1) Veterinarski inšpektor, uradni veterinar ali veterinar veterinarske organizacije je v primeru pojava suma na afriško prašičjo kugo v klavnici ali na prevoznih sredstvih dolžan nemudoma potrditi ali ovreči sum in o tem nemudoma obvestiti VURS.
(2) Če se bolezen ugotovi v klavnici ali pri prevozu živali, mora veterinarski inšpektor odrediti:
– pokončanje vseh prašičev v klavnici ali prevoznem sredstvu;
– neškodljivo uničenje trupel in odpadkov prašičev, pod uradnim nadzorom;
– čiščenje, dezinfekcijo in dezinsekcijo objektov, opreme in vozil pod uradnim nadzorom v skladu z 12. členom tega pravilnika;
– smiselno epizootiološko poizvedbo v skladu z 8. členom tega pravilnika;
– laboratorijske preiskave izolata virusa afriške prašičje kuge v skladu z diagnostičnim priročnikom za določitev genotipa virusa;
– ukrepe iz 7. člena tega pravilnika na gospodarstvih, od koder so prišli okuženi prašiči in vseh kontaktnih gospodarstvih;
– ukrepe iz 5. člena tega pravilnika na izvornem gospodarstvu, od koder so bili okuženi prašiči ali trupi.
(3) Živali se lahko ponovno koljejo ali prevažajo 24 ur po opravljenem čiščenju, dezinfekciji in dezinsekciji iz 12. člena tega pravilnika.
15. člen
(ukrepi ob sumu oziroma potrditvi afriške prašičje kuge pri divjih prašičih)
(1) VURS mora o sumu na afriško prašičjo kugo obvestiti rejce prašičev in lovce na območju, kjer je bil ugotovljen sum na afriško prašičjo kugo ter odrediti laboratorijsko in druge preiskave vseh poginulih in ustreljenih divjih prašičev.
(2) Takoj po potrditvi primarnega izbruha bolezni pri divjih prašičih VURS z namenom zmanjšanja širjenja bolezni nemudoma:
a) ustanovi strokovno skupino, ki vključuje veterinarje, lovce, biologe in epizootiologe in pomaga pri:
– proučitvi epizootiološkega stanja in določitvi okuženega območja v skladu z določbami iz točke b) četrtega odstavka 16. člena tega pravilnika,
– določitvi ustreznih ukrepov, ki bi se izvedli na okuženem območju kot dodatek k ukrepom iz točk b) in c) tega odstavka. Ukrepi lahko vključujejo tudi prekinitev lova in prepoved krmljenja divjih prašičev,
– pripravi načrta za izkoreninjenje afriške prašičje kuge, ki ga VURS v skladu s 16. členom tega pravilnika predloži Evropski komisiji,
– izvajanju pregledov za preverjanje učinkovitosti ukrepov, sprejetih za izkoreninjenje afriške prašičje kuge na okuženem območju;
b) uvede uradni nadzor vseh rej prašičev na določenem okuženem območju, kjer veterinarski inšpektor odredi:
– popis vseh kategorij prašičev na vseh gospodarstvih, ki ga izvede veterinarska organizacija. Imetnik živali je dolžan vse spremembe nemudoma sporočiti veterinarski organizaciji. Podatke iz popisa preverja veterinarski inšpektor. V primeru proste reje se prvi popis lahko opravi na podlagi ocene števila prašičev;
– osamitev prašičev oziroma prepoved gibanja prašičev znotraj gospodarstva, da se prepreči stik z divjimi prašiči. Divji prašiči ne smejo imeti dostopa do katerekoli stvari, ki bi kasneje lahko prišla v stik s prašiči na gospodarstvu;
– prepoved premikov prašičev iz in na gospodarstvo, razen v izjemnih primerih glede na epizootiološko stanje po predhodnem posvetovanju z DSNB;
– postavitev razkuževalnih barier na vhodu in izhodu na gospodarstvo in v posamezne objekte na sumljivem gospodarstvu;
– ustrezne higienske ukrepe za osebe, ki prihajajo in zapuščajo sumljivo gospodarstvo zaradi zmanjšanja nevarnosti širjenja bolezni; ti ukrepi lahko vključujejo tudi začasno prepoved vstopa na gospodarstvo za osebe, ki so bile v stiku z divjimi prašiči;
– preiskave vseh poginulih prašičev in prašičev na gospodarstvu, ki kažejo znake afriške prašičje kuge;
– prepoved vnosa delov divjih prašičev, opreme in pribora, ki bi lahko bili okuženi z virusom afriške prašičje kuge v reje domačih prašičev;
– prepoved prometa in gibanja prašičev, semena, zarodkov in jajčec iz okuženega območja za namene trgovanja znotraj Evropske unije;
c) odredi, da je treba o vsakem poginulem in ustreljenem divjem prašiču na okuženem območju obvestiti veterinarskega inšpektorja in v skladu z diagnostičnim priročnikom opraviti preiskave na prisotnost virusa afriške prašičje kuge. Trupla divjih prašičev, pri katerih je bila ugotovljena afriška prašičja kuga, je treba neškodljivo uničiti pod uradnim nadzorom. Ne glede na negativne rezultate preiskav je promet z mesom divjih prašičev, ki izvirajo z okuženega območja, med državami članicami Evropske unije, prepovedan. Deli divjih prašičev, ki niso namenjeni prehrani ljudi, se neškodljivo uničijo pod uradnim nadzorom;
d) odredi laboratorijske preiskave izolata virusa afriške prašičje kuge za določitev genotipa virusa v skladu z diagnostičnim priročnikom.
(3) Če se pojavi afriška prašičja kuga pri divjih prašičih na območju Republike Slovenije, ki meji z državo članico Evropske unije, VURS s pristojnim organom zadevne države sodeluje pri določanju ukrepov za nadzor bolezni.
16. člen
(izkoreninjenje afriške prašičje kuge iz populacije divjih prašičev)
(1) VURS v roku 90 dni od potrditve primarnega pojava afriške prašičje kuge pri divjih prašičih predloži Evropski komisiji pisni načrt ukrepov za izkoreninjenje afriške prašičje kuge pri divjih prašičih (v nadaljnjem besedilu: načrt ukrepov za divje prašiče) na okuženem območju in tamkajšnjih gospodarstvih.
(2) Evropska komisija pregleda načrt ukrepov in ga odobri, če ustreza uresničitvi želenega cilja. Z upoštevanjem razvoja stanja lahko VURS načrt ukrepov za divje prašiče naknadno spremeni ali dopolni. Če se spremembe nanašajo na ponovno opredelitev okuženega območja, VURS o spremembah nemudoma obvesti Evropsko komisijo in države članice Evropske unije. Če se spremembe nanašajo na druge določbe načrta ukrepov, VURS predloži spremembe samo Evropski komisiji.
(3) Ko Evropska komisija odobri ukrepe, ti nadomestijo prvotne ukrepe iz 15. člena tega pravilnika.
(4) Načrt ukrepov za divje prašiče mora vsebovati podatke o:
a) rezultatih epizootiološke poizvedbe in kontrol, opravIjenih v skladu s 15. členom tega pravilnika in geografski razširjenosti bolezni;
b) določenem okuženem območju na ozemlju države VURS pri opredelitvi okuženega območja upošteva:
– rezultate opravljene epizootiološke poizvedbe in geografsko razširjenost bolezni,
– populacijo divjih prašičev na okuženem območju,
– obstoj večjih naravnih ali umetnih ovir za premike divjih prašičev;
c) organizaciji sodelovanja med biologi, lovci, lovskimi organizacijami, službami za zaščito prostoživečih živali in veterinarskimi službami (zdravstveno varstvo živali in javno zdravstvo);
d) obveščevalni kampanji, ki se izvaja za obveščanje lovcev o ukrepih, ki jih morajo sprejeti v okviru načrta ukrepov za divje prašiče;
e) načinu določanja obsega okužbe v populaciji divjih prašičev s preiskavami ustreljenih in poginulih divjih prašičev in z laboratorijskimi testi, vključno s starostno porazdeIjenimi (stratificiranimi) epidemiološkimi preiskavami;
f) zahtevah, ki jih morajo izpolnjevati lovci, da se prepreči kakršnokoli širjenje bolezni;
g) načinu odstranjevanja ustreljenih in poginulih divjih prašičev, ki temelji na:
– neškodljivem uničenju pod uradnim nadzorom ali
– pregledu, ki ga izvede veterinarski inšpektor, in laboratorijskih testih v skladu z diagnostičnim priročnikom. Trupla divjih prašičev, pri katerih je bila ugotovljena afriška prašičja kuga, je treba neškodljivo uničiti pod uradnim nadzorom. Ne glede na negativne rezultate preiskav je med državami članicami Evropske unije prepovedan promet z mesom divjih prašičev, ki izvirajo z okuženega območja;
h) ukrepu, da se za vsakega ustreljenega ali poginulega divjega prašiča, opravi epizootiološka poizvedba, ki mora vključevati izpolnitev vprašalnika, iz katerega morajo biti razvidni podatki o:
– geografskem območju, kjer je bila žival najdena mrtva ali ustreljena,
– datumu, ko je bil divji prašič ustreljen ali najden mrtev,
– osebi, ki je divjega prašiča našla ali ustrelila,
– starosti in spolu divjega prašiča,
– če je bil divji prašič ustreljen: o simptomih pred strelom,
– če je bil divji prašič najden mrtev: o stanju trupla,
– laboratorijskih ugotovitvah;
i) programih nadzora in preventivnih ukrepih, ki se lahko uvedejo za gospodarstva na okuženem območju in po potrebi v njegovi okolici, vključno s prevozom in premiki prašičev iz, na oziroma v okuženo območje. Ukrepi morajo vključevati zlasti prepoved premikov prašičev, njihovega semena, jajčec in zarodkov z okuženega območja z namenom prometa med državami članicami Evropske unije;
j) drugih kriterijih, ki morajo biti izpolnjeni za odpravo ukrepov;
k) organu, zadolženem za nadzor in usklajevanje služb, odgovornih za izvajanje načrta ukrepov za divje prašiče;
l) postopku, ki je vzpostavljen z namenom, da lahko strokovna skupina iz točke a) drugega odstavka 15. člena tega pravilnika, redno pregleduje rezultate načrta ukrepov za divje prašiče;
m) ukrepih za spremljanje bolezni, ki se uvedejo, ko mine najmanj 12 mesecev od zadnjega potrjenega primera afriške prašičje kuge pri divjih prašičih na določenem okuženem območju. Ti ukrepi ostanejo v veljavi najmanj 12 mesecev in zajemajo zlasti ukrepe, ki se že izvajajo v skladu s točkami g), k) in l) tega odstavka.
(5) VURS mora Evropski komisiji in državam članicam Evropske unije vsakih 6 mesecev predložiti poročilo o epizootiološkem stanju na določenem območju in rezultatih izvajanja načrta ukrepov za divje prašiče.
17. člen
(ukrepi za preprečevanje razširjenja virusa afriške prašičje kuge z vektorji)
(1) Če se sumi, da so na gospodarstvu, na katerem je bila potrjena afriška prašičja kuga, vektorji prisotni, veterinarski inšpektor odredi:
a) da se v skladu s Prilogo 4 okuženo zgradbo in njeno okolico fizično pregleda glede na prisotnost vektorjev in po potrebi nastavi pasti zanje;
b) da se v primeru, če se potrdi prisotnost vektorjev:
– izvedejo ustrezne laboratorijske preiskave za potrditev ali izključitev prisotnosti virusa afriške prašičje kuge pri vektorjih,
– uvedejo nadaljnji primerni ukrepi spremljanja, preverjanja in nadzora bolezni na gospodarstvu in na področju okoli gospodarstva;
(c) v primeru, ko je prisotnost vektorjev potrjena, nadzor pa je neizvedljiv, na prizadetem gospodarstvu v naslednjih šestih letih odredi prepoved vzreje prašičev, in po potrebi tudi drugih domačih živali.
(2) VURS mora o izvedenih ukrepih določenih v prejšnjem odstavku obvestiti Evropsko komisijo in druge države članice v okviru Stalnega veterinarskega odbora.
18. člen
(diagnostični postopki in testiranja)
(1) Diagnostični postopki, vzorčenje in laboratorijsko testiranje na prisotnost afriške prašičje kuge se morajo izvajati v skladu z diagnostičnim priročnikom, ki je predpisan z Odločbo Komisije 2003/422/ES. Laboratorijsko testiranje izvaja NVI. Nacionalni laboratoriji so našteti v prilogi 4 Direktive Sveta 2002/60/ES.
(2) Za usklajevanje standardov in metod za diagnostiko je odgovoren laboratorij NVI.
(3) NVI mora zagotoviti povezavo z referenčnim laboratorijem v okviru Evropske unije v skladu s prilogo 5, ki je sestavni del tega pravilnika.
(4) Diagnostični priročnik mora vsebovati zlasti:
a) minimalne varnostne zahteve pred biološkimi dejavniki in standarde kakovosti, ki se morajo upoštevati v diagnostičnih laboratorijih za afriško prašičjo kugo in pri prevozu vzorcev;
b) kriterije in postopke, ki jih je treba upoštevati pri opravljanju kliničnih in postmortalnih pregledov za potrditev ali izključitev prisotnosti afriške prašičje kuge;
c) kriterije in postopke, ki jih je treba upoštevati pri odvzemu vzorcev pri živih in mrtvih prašičih, da se z laboratorijskimi preiskavami potrdi ali izključi afriška prašičja kuga, vključno z metodami vzorčenja za serološke ali virološke preglede, ki se izvajajo v okviru ukrepov iz tega pravilnika;
d) laboratorijske teste, ki se uporabljajo v diagnostiki afriške prašičje kuge, vključno:
– s testi za diferenciacijo med virusom afriške prašičje kuge in drugimi pestivirusi,
– s testi za razločevanje vzorca protiteles, ki ga izzove marker cepivo, in vzorca, ki ga izzove divji sev virusa afriške prašičje kuge (navedeni testi se uporabljajo glede na primernost in izvedljivost),
– s kriteriji za ocenjevanje rezultatov laboratorijskih testov;
e) laboratorijske tehnike za genetsko tipizacijo izolatov virusov afriške prašičje kuge.
(5) Z namenom zaščite zdravstvenega varstva živali je dovoljeno z virusom afriške prašičje kuge, njegovim genomom, antigeni in cepivi rokovati ali jih uporabljati v raziskovalne, diagnostične ali proizvodne namene samo na mestih, v institucijah in laboratorijih, ki so odobreni in pod nadzorom VURS. Spisek odobrenih mest, institucij in laboratorijev VURS predloži Evropski komisiji in jo sproti obvešča o vseh spremembah.
19. člen
(uporaba, proizvodnja in prodaja cepiv proti afriški prašičji kugi)
(1) Uporaba cepiv proti afriški prašičji kugi je prepovedana, razen, če Evropska komisija ne odloči drugače.
(2) Rokovanje, proizvodnja, shranjevanje, preskrba, distribucija in prodaja cepiv proti afriški prašičji kugi mora potekati na teritoriju Evropske skupnosti pod uradnim nadzorom.
20. člen
(nacionalni načrt ukrepov)
(1) Načrt ukrepov, ki določa nacionalne ukrepe v primeru izbruha afriške prašičje kuge (v nadaljnjem besedilu: nacionalni načrt ukrepov), pripravi VURS in ga posreduje v potrditev Evropski komisiji.
(2) Načrt ukrepov določa sredstva, opremo, osebje in ustrezen material, ki je potreben za hitro in učinkovito izkoreninjenje izbruha afriške prašičje kuge.
(3) Kriteriji in zahteve za izdelavo načrta ukrepov so določeni v prilogi 6, ki je sestavni del tega pravilnika.
(4) Načrt ukrepov se lahko z upoštevanjem razvoja stanja naknadno spremeni ali dopolni, redno pa preveri vsakih pet let in vse spremembe sporoči Evropski komisiji.
21. člen
(državna in lokalna središča za nadzor bolezni in strokovna skupina)
(1) V primeru izbruha oziroma pojava afriške prašičje kuge VURS takoj ustanovi DSNB in lokalna središča za nadzor bolezni (v nadaljnjem besedilu: LSNB).
(2) DSNB vodi in spremlja postopke LSNB in je odgovoren za:
– določanje potrebnih ukrepov nadzora;
– zagotavljanje takojšnjega in učinkovitega izvajanja ukrepov v LSNB;
– razporejanje osebja in sredstev v LSNB;
– posredovanje podatkov Evropski komisiji, državam članicam Evropske unije, državnim organom, kmetijskim, trgovskim in drugim gospodarskim združenjem;
– povezovanje z diagnostičnimi laboratoriji;
– povezovanje s tiskom in drugimi mediji;
– povezovanje s policijo, vojsko in Upravo RS za zaščito in reševanje.
(3) VURS ustanovi za zagotovitev strokovnega znanja in izkušenj za pomoč pristojnemu organu pri zagotavljanju pripravljenosti, strokovno skupino, ki je v stalni pripravljenosti. Strokovna skupina v primeru izbruha pomaga pristojnemu organu zlasti pri:
– epizootiološki poizvedbi;
– vzorčenju, testiranju in razlagi rezultatov opravljenih laboratorijskih preiskav;
– vzpostavljanju ukrepov za nadzor bolezni.
(4) VURS skrbi, da imajo DSNB, LSNB in strokovna skupina na voljo osebje, sredstva in opremo, vključno s potrebnimi komunikacijskimi sistemi in jasno ter učinkovito hierarhijo, s čimer je zagotovljeno takojšnje izvajanje ukrepov za nadzor bolezni iz tega pravilnika.
(5) Podatke o osebju, prostorih, opremi, navodilih in upravljanju DSNB, LSNB in strokovne skupine določa načrt ukrepov iz 20. člena tega pravilnika.
22. člen
(prehodne določbe)
(1) Določbe tega pravilnika, ki se nanašajo na poročanje Evropski komisiji, se začnejo uporabljati z dnem pristopa Republike Slovenije k Evropski uniji.
(2) Do objave v Uradnem listu EU v slovenskem jeziku, so predpisi EU, na katere se sklicuje ta pravilnik, v obstoječem veljavnem besedilu dosegljivi na VURS v pisni in elektronski obliki.
23. člen
(prenehanje uporabe)
Z uveljavitvijo tega pravilnika se preneha uporabljati navodilo o ukrepih za ugotavljanje, preprečevanje in izkoreninjenje afriške prašičje kuge (Uradni list RS, št. 71/96 in 33/01 – ZVet-1).
24. člen
(začetek veljavnosti)
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 323-01-8/2004
Ljubljana, dne 4. marca 2004.
EVA 2004-2311-0172
mag. Franc But l. r.
Minister
za kmetijstvo,
gozdarstvo in prehrano
PRILOGA 1
PRIJAVLJANJE BOLEZNI EVROPSKI KOMISIJI V PRIMERU POTRDITVE AFRIŠKE PRAŠIČJE KUGE
(1) V roku 24 ur od potrditve vsakega primarnega izbruha, primarnega primera
pri divjih prašičih ali primera v klavnici ali na prevoznem sredstvu, mora VURS
preko sistema prijavljanja živalskih bolezni (ADNS) sporočiti:
a) datum prijave;
b) čas prijave;
c) ime kraja, občine, države;
d) ime bolezni;
e) število izbruhov ali primerov;
f) datum postavitve suma bolezni;
g) datum potrditve bolezni;
h) metode, ki so bile uporabljene za potrditev;
i) ali je bila potrjena prisotnost bolezni pri divjih prašičih ali prašičih na
gospodarstvu, v klavnici ali na prevoznem sredstvu;
j) geografski položaj kraja, kjer je bil potrjen izbruh ali primer afriške
prašičje kuge;
k) uporabljene ukrepe za nadzor bolezni.
(2) V primeru primarnih izbruhov ali primerov v klavnicah ali na prevoznem
sredstvu, mora VURS poleg podatkov iz prejšnje točke posredovati še naslednje
podatke:
a) število dovzetnih prašičev v izbruhu, v klavnici ali na prevoznem sredstvu;
b) število poginulih prašičev iz vseh kategorij na gospodarstvu, v klavnici
ali na prevoznem sredstvu;
c) po kategorijah, število obolelih prašičev in prašičev pri katerih je bila
potrjena afriška prašičja kuga;
d) število pokončanih prašičev na okuženem gospodarstvu, v klavnici ali na
prevoznem sredstvu;
e) število predelanih trupov prašičev;
f) v primeru izbruha, njegovo oddaljenost od najbližjega gospodarstva s
prašiči;
g) lokacijo gospodarstva ali gospodarstev izvora okuženih prašičev ali trupov,
če je bila afriška prašičja kuga potrjena v klavnici ali na prevoznem sredstvu.
(3) Pri nadaljnjih izbruhih je treba posredovati podatke iz 1. in 2. točke te
priloge v skladu s pravilnikom, ki ureja kužne bolezni živali.
(4) VURS zagotavlja, da podatkom, ki jih predloži v zvezi z izbruhom ali
primerom afriške prašičje kuge na gospodarstvu, v klavnici ali na prevoznem
sredstvu v skladu s 1., 2. in 3. točko te priloge, čimprej sledi pisno poročilo
Evropski komisiji in ostalim državam članicam, ki mora vsebovati vsaj:
a) datum, ko so bili prašiči na gospodarstvu, v klavnici ali na prevoznem
sredstvu pokončani in njihovi trupi predelani;
b) rezultate preiskav vzorcev, odvzetih od pokončanih prašičev;
c) število pokončanih in predelanih trupov prašičev ter število prašičev, ki
jih je potrebno zaklati kasneje in datum zakola, če je bilo uporabljeno odstopanje
iz prvega odstavka 6. člena tega pravilnika;
d) vse podatke v zvezi z možnim izvorom bolezni ali izvor bolezni, če je bil
ugotovljen;
e) podatke o sistemu nadzora, ki je bil uveden z namenom, da se zagotovi
učinkovito izvajanje ukrepov, določenih v členih 10 in 11 za nadzor premikov
živali;
f) pri primarnem izbruhu ali ugotovitvi afriške prašičje kuge v klavnici ali
na prevoznem sredstvu, genotip virusa, odgovornega za izbruh ali primer;
g) v primerih, ko so bili prašiči pokončani na kontaktnih gospodarstvih ali na
gospodarstvih s prašiči, ki so osumljeni okužbe z virusom afriške prašičje kuge,
podatke o:
– datumu pokončanja in številu prašičev vsake kategorije, ki so bili pokončani
na vsakem gospodarstvu,
– epizootiološki povezavi med izbruhom ali primerom afriške prašičje kuge in
vsakim kontaktnim gospodarstvom ali razlogih, ki so privedli do suma na afriško
prašičjo kugo na vsakem sumljivem gospodarstvu,
– rezultatih laboratorijskih preiskav odvzetih vzorcev prašičem na
gospodarstvih in ob pokončanju.
(5) Če prašiči na kontaktnih gospodarstvih niso bili pokončani, mora VURS
predložiti razloge za takšno odločitev.
PRILOGA 3
NAČELA IN POSTOPKI ZA ČIŠČENJE, DEZINFEKCIJO IN DEZINSEKCIJO
(1) Splošna načela in postopki:
a) čiščenje in dezinfekcija in kadar je potrebno tudi ukrepi za uničenje
glodalcev in insektov, morajo biti izvedeni pod uradnim nadzorom in v skladu z
navodili uradnega veterinarja;
b) dezinfekcijska sredstva in uporabljene koncentracije le-teh, morajo biti
uradno potrjeni s strani VURS;
c) učinkovitost dezinficiensov je potrebno preveriti pred uporabo, saj
učinkovitost določenih sredstev upada s časom shranjevanja;
d) izbor dezinficiensa ali insekticida in način dezinfekcije ali dezinsekcije
sta odvisna od vrste objektov in vozil, ki jih je potrebno razkužiti;
e) pogoji, pod katerimi se uporabljajo sredstva za razmaščevanje in
dezinfekcijo ali dezinsekcijo, morajo biti takšni, da se uporabnost sredstev ne
zmanjša. Predvsem je potrebno upoštevati tehnične parametre proizvajalca, kot so
pritisk, minimalna temperatura in zahtevan čas delovanja sredstva;
f) ne glede na uporabljen dezinficiens je potrebno upoštevati naslednja
splošna načela:
– temeljita prepojitev nastilja in gnoja z dezinficiensom,
– temeljito mehanično čiščenje tal, ramp in sten po odstranitvi, kjer je to
mogoče, opreme in napeljave, da se prepreči slabši učinek čiščenja in
dezinfekcije,
– nadaljnja aplikacija dezinficiensa za minimalen čas delovanja, ki je določen
v priporočilih proizvajalca,
– voda, ki je bila uporabljena v postopku čiščenja, mora biti odstranjena na
način, s katerim se prepreči širjenje virusa in v skladu z navodili uradnega
veterinarja;
g) na površinah, kjer se uporablja čiščenje s tekočinami pod pritiskom, je
potrebno preprečiti naknadno kontaminacijo že očiščenih površin;
h) potrebno je oprati, razkužiti ali uničiti opremo, napeIjave, pribor, ki bi
lahko bili okuženi;
i) potrebno je preprečiti naknadno kontaminacijo;
j) postopek čiščenja dezinfekcije in dezinsekcije mora biti dokumentiran na
gospodarstvu ali v vozilu, kjer je bilo čiščenje dezinfekcija in dezinsekcija
opravljena ter kjer je to potrebno, potrjen s strani uradnega veterinarja.
(2) Posebni postopki čiščenja in dezinfekcije na okuženih gospodarstvih:
a) predhodno čiščenje in dezinfekcija:
– med pokončanjem živali je potrebno izvesti vse ukrepe, da se izognemo ali
povsem zmanjšamo širjenje virusa afriške prašičje kuge; to med drugim vključuje
začasno namestitev opreme za dezinfekcijo, zaloge zaščitne obleke, prhe,
dekontaminacijo uporabljene opreme in pribora ter prekinitev električnega
napajanja prezračevalnega sistema,
– trupla pokončanih živali je treba poškropiti z dezinficiensom,
– za prevoz trupel iz okuženega gospodarstva je treba uporabiti nepropustne in
zaprte kontejnerje,
– po odstranitvi trupel prašičev, je treba objekte, kjer so bili nastanjeni
prašiči ter vse ostale dele gospodarstva, dvorišča, ki so se kontaminirali med
pobijanjem, klanjem ali postmortalnim pregledom, poškropiti z odobrenim
dezinficiensom,
– vsa tkiva ali kri, ki se je lahko razlila med klanjem ali postmortalnim
pregledom, morajo biti previdno zbrana in neškodljivo uničena skupaj s trupli,
– uporabljeni dezinficiens mora ostati na obdelanih površinah vsaj 24 ur;
b) končno čiščenje in dezinfekcija:
– gnoj in uporabljen nastil je potrebno odstraniti in ustrezno obdelati,
– maščobe in umazanijo je potrebno z vseh površin odstraniti z uporabo
sredstev za razmaščevanje in površine oprati z vodo,
– po pranju z vodo sledi nadaljnje škropljenje dezinficiensa,
– po 7 dneh je potrebno objekte ponovno očistiti s sredstvom za razmaščevanje,
sprati z vodo, poškropiti z dezinficiensom in ponovno sprati z vodo.
(3) Dezinfekcija kontaminiranega nastilja, gnoja in gnojevke:
a) gnoj in uporabljen nastilj je potrebno kompostirati, poškropiti z
dezinficiensom in pustiti vsaj 42 dni ali uničiti z zažiganjem ali zakopavanjem;
b) gnojevko je treba shraniti najmanj za 60 dni po zadnjem dodajanju
infektivnega materiala, razen če veterinarski inšpektor dovoli krajše obdobje
shranjevanje za gnojevko, ki je bila tretirana v skladu z navodili uradnega
veterinarja za uničenje virusa.
(4) V primeru objektov za prosto rejo lahko VURS določi specifične postopke za
čiščenje in dezinfekcijo, pri čemer je potrebno upoštevati tip objektov in
klimatske pogoje.
PRILOGA 4
PRIPOROČILA ZA ISKANJE VEKTORJEV
1. V bivališčih, počivališčih in v okoliškem območju je treba poiskati
vektorje.
Običajno jih je možno najti v starih zgradbah, na mestih, zavarovanih pred
dnevno svetlobo, kjer so pogoji glede na temperaturo in vlažnost ugodni.
Najboljši rezultati pri iskanju vektorjev so dosegljivi pozno spomladi, poleti
in zgodaj jeseni, ko so vektorji najbolj dejavni.
2. Načini iskanja vektorjev:
(a) iskanje vektorjev v zemlji, pesku ali prahu z izpraskanjem s ščetko ali
drugim primernim orodjem izmed kamnov (če so hlevi zidani iz kamenja) ali iz
špranj ali rež v stenah pod ploščicami ali na tleh hlevov; zemljo in pesek je
treba po potrebi presejati; pri iskanju mladih ličink je koristno uporabiti
povečevalno steklo;
(b) iskanje vektorjev s pomočjo CO2-pasti: pasti je treba nastaviti v hleve
prašičev za več ur, najbolje ponoči, vsekakor pa na mesta, zavarovana pred dnevno
svetlobo. Pasti morajo biti narejene tako, da vektorje pritegnejo v območje dovolj
blizu izvora CO2, tako da se ne morejo več vrniti v svoja skrivališča.
PRILOGA 5
REFERENČNI LABORATORIJ EU ZA AFRIŠKO PRAŠIČJO KUGO
1. Referenčni laboratorij EU za afriško prašičjo kugo je: Centro de
Investigación en Sanidad Animal, 28130 Valdeolmos, Madrid, Španija.
2. Naloge in dolžnosti referenčnega laboratorija za afriško prašičjo kugo so:
a) usklajevanje metod ob posvetovanju z Evropsko unijo, ki se uporabljajo v
državah članicah za diagnostiko afriške prašičje kuge, predvsem s:
– skladiščenjem in dobavo celičnih kultur za uporabo v diagnostiki,
– tipizacijo, skladiščenjem in dobavljanjem sevov virusa afriške prašičje
kuge za serološke teste in pripravo antiserumov;
– dobavo standardiziranih serumov, konjugatov in drugih referenčnih reagentov
nacionalnim laboratorijem z namenom standardizacije testov in reagentov, ki se
uporabljajo v državah članicah,
– vzpostavitvijo in vzdrževanjem zbirke virusov afriške prašičje kuge,
– organizacijo rednih primerjalnih testov diagnostičnih postopkov na ravni
Evropske unije,
– zbiranjem in primerjavo podatkov in informacij o uporabljenih diagnostičnih
metodah in rezultatih izvedenih testov,
– karakterizacijo izolatov virusa z najsodobnejšimi razpoložljivimi metodami,
da se omogoči boljše razumevanje epizootiologije virusa afriške prašičje kuge,
– spremljanjem razvoja nadzora, epizootiologije in preventive afriške
prašičje kuge po vsem svetu,
– nabiranjem strokovnega znanja in izkušenj o virusu, ki povzroča afriško
prašičjo kugo, in drugih sorodnih virusih zaradi omogočanja hitre diferencialne
diagnoze;
b) priprava vsega potrebnega za usposabljanje ali ponovno usposabljanje
strokovnjakov v laboratorijski diagnostiki z namenom usklajevanja diagnostičnih
tehnik;
c) imeti na voljo usposobljeno osebje za nujne primere, ki se pojavijo znotraj
Evropske unije;
d) opravljanje raziskovalnih dejavnosti in kadar je mogoče, usklajevanje
raziskovalnih dejavnosti, namenjenih boIjšemu nadzoru afriške prašičje kuge;
e) pripravlja tehnične protokole o postopkih preverjanja učinkovitosti
dezinfekcijskih sredstev za zatiranje virusa afriške prašičje kuge.
3. Referenčni laboratoriji Skupnosti za področji afriške in afriške prašičje
kuge organizirajo svoje dejavnosti tako, da je omogočeno primerno usklajevanje
primerjalnih preiskav, ki se izvajajo na ravni Skupnosti za namene
diagnosticiranja teh dveh bolezni.
PRILOGA 6
KRITERIJI IN ZAHTEVE ZA NACIONALNI NAČRT UKREPOV V PRIMERU IZBRUHA AFRIŠKE
PRAŠIČJE KUGE
Načrt ukrepov mora ustrezati vsaj naslednjim kriterijem in zahtevam:
a) zagotovitev pravnih pooblastil za izvajanje načrta ukrepov, da se omogoči
izvajanje hitrega in učinkovitega izkoreninjenja bolezni;
b) zagotovitev dostopa do sredstev za nujne primere, proračunskih sredstev in
finančnih sredstev za pokrivanje vseh vidikov boja proti epizootiji afriške
prašičje kuge;
c) določitev hierarhije dajanja navodil, da se zagotovi hiter in učinkovit
postopek odločanja v zvezi z epizootijo. Dajanje navodil mora biti po potrebi pod
nadzorom osrednje enote za odločanje, odgovorne za usmerjanje vseh strategij v
boju proti epizootiji. Direktor VURS mora biti član te enote in vzpostaviti
povezavo med osrednjo enoto za odločanje in DSNB;
d) zagotovitev dostopnosti do ustreznih sredstev za zagotavljanje hitrega in
učinkovitega ukrepanja, vključno z laboratorijskim osebjem, opremo in
infrastrukturo;
e) priprava priročnika z navodili, ki mora vsebovati popoln, praktičen in
podroben opis vseh postopkov, navodil in ukrepov, ki se uporabijo v primeru
izbruha afriške prašičje kuge;
f) da osebje redno sodeluje pri:
– izobraževanju o kliničnih znakih bolezni, epizootioloških poizvedbah in boju
proti afriški prašičji kugi;
– vajah za nujne primere, organiziranih vsaj dvakrat letno;
– usposabljanju v komunikacijskih tehnikah zaradi organizacije informativnih
kampanj za oblasti, kmete in veterinarje v zvezi s potekom epizootije.
