Ustavno sodišče je v postopku za rešitev spora glede pristojnosti, začetem na zahtevo Okrajnega sodišča v Ajdovščini, na seji dne 19. februarja 2004

Za odločanje o zahtevi A. A. in B. B. za denacionalizacijo nepremičnin parc. št. 46, 20/1, 1337/3, 1337/4, vpisane v vl. št. 473 k.o. Ž., in parc. št. 1339/1, 1339/2, 1340, 1343, vpisane v vl. št. 493 k.o. Ž., je pristojna Upravna enota Ajdovščina.

1. Okrajno sodišče v Ajdovščini v zahtevi za odločitev o sporu glede pristojnosti navaja, da mu je Upravna enota Ajdovščina dne 2. 2. 1995 odstopila zahtevo za denacionalizacijo v izreku navedenih nepremičnin. Upravna enota meni, da so nepremičnine prešle v družbeno lastnino na podlagi vknjižbenega dovoljenja z dne 10. 9. 1968, ki sta ga podpisali stranki C. C. in Kmetijsko vinarska zadruga Č., zastopana po direktorju D. D. Po mnenju upravnega organa vknjižbeno dovoljenje ne predstavlja eno izmed pravnih podlag, navedenih v 3. oziroma 4. členu Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91 in nasl. – v nadaljevanju: ZDen), zato meni, da je za odločanje o zahtevi za denacionalizacijo pristojno sodišče. Okrajno sodišče pa meni, da so navedene nepremičnine prešle v družbeno lastnino na podlagi Uredbe o arondaciji državnih kmetijskih posestev republiškega in državnega pomena v območju LRS (Uradni list LRS, št. 18/47), torej na eni izmed podlag, navedenih v 3. oziroma 4. členu ZDen, kar naj bi bilo razvidno predvsem iz odločbe Komisije za arondacijo državnega kmetijskega posestva Ž. pri Z. z dne 30. 9. 1948. Zato naj bi bila po mnenju Okrajnega sodišča za odločanje o navedeni zahtevi za denacionalizacijo pristojna upravna enota.

2. ZDen deli pristojnost za odločanje o zahtevah za denacionalizacijo med upravne organe in sodišča. Če je bilo premoženje podržavljeno s predpisi, določenimi v 3. in 4. členu ZDen, so pristojni upravni organi (prvi odstavek 54. člena ZDen), če pa je premoženje prešlo v državno last na podlagi pravnega posla, sklenjenega zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti, je za odločanje o zahtevi za denacionalizacijo pristojno okrajno sodišče (56. člen ZDen).
3. V 27. točki 3. člena ZDen je določeno, da so osebe, ki jim je bilo premoženje podržavljeno na podlagi Uredbe o arondaciji zemljišč kmetijskih posestev (Uradni list FLRJ, št. 99/46), upravičenci do denacionalizacije, pod pogojem, da niso dobili ustreznih nadomestnih zemljišč. Na podlagi 9. člena navedene uredbe je bila izdana Uredba o arondaciji državnih kmetijskih posestev republiškega in državnega pomena v območju LRS, ki v 1. členu določa, da se zaradi smotrne obdelave in čim boljšega izkoriščanja zemlje vsa z Zakonom o državnih kmetijskih posestvih (Uradni list FLRJ, št. 91/46) obsežena, ne arondirana posestva obvezno arondirajo po uredbi, ne glede na to ali jih upravljajo vlada LRS ali njeni organi ali ljudski odbori.
4. Iz vknjižbenega dovoljenja z dne 10. 9. 1968, s katerim C. C. dovoljuje, da se pri parc. št. 46, 20/1, 2072, 1337/3, 1337/4, vpisanih v vl. št. 473 k.o. Ž., in parc. št. 1339/1, 1339/2, 1340, 1343, vpisanih v vl. št. 493 k.o. Ž., vknjiži družbena lastnina, v upravi Kmetijsko vinarske zadruge Z., izhaja, da so navedene nepremičnine splošno ljudsko premoženje in da so bile podržavljene že leta 1948 v arondacijskem postopku oziroma pogodbeno. Pravnega posla oziroma pogodbe v spisu zadeve ni najti, niti ni izkazano, da bi sploh obstajal. Tudi če bi vknjižbeno dovoljenje šteli za pravni posel, s čimer se Ustavno sodišče niti ni ukvarjalo, na odločitev to ne bi moglo vplivati. Sestavni del razpravnega zapisnika Komisije za arondacijo državnega kmetijskega posestva Ž. pri Z. z dne 30. 11. 1948 je namreč odločba, s katero so bila zemljišča, vpisana pod vl. št. 473 in 493 k.o. Ž., izvzemši parc. št. 219, odvzeta C. C.. Iz odločbe je razvidno, da so bila v izreku navedena zemljišča podržavljena že na podlagi Uredbe o arondaciji državnih kmetijskih posestev republiškega in državnega pomena v območju LRS.
5. Glede na to, da pravni temelj podržavljenja nepremičnin ni bil pravni posel iz 5. člena ZDen, pristojnost sodišča ni podana. Zato je Ustavno sodišče odločilo, da je za odločanje o denacionalizaciji v izreku navedenih nepremičnin pristojna Upravna enota Ajdovščina.

6. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi četrtega odstavka 61. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – ZUstS) in četrte alineje 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica dr. Dragica Wedam Lukić ter sodnici in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič in Jože Tratnik. Odločbo je sprejelo soglasno.