Na podlagi 27. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03, 55/03, 58/03) ter na podlagi 30. člena statuta Občine Loški Potok (Uradni list RS, št. 96/03) župan Občine Loški Potok sprejme

Občina Loški Potok se je odločila za strokoven in celovit pristop za reševanje problema zbiranja, odvajanja in čiščenja odpadnih vod na področju celotne občine. Do sedaj je izveden ločen kanalizacijski sistem v centru naselja Hrib, v dolžini ca. 250 m. V občini je nekaj lokalnih meteornih kanalov, čiščenja odpadnih voda pa ni. Severni, najgosteje naseljeni del Občine Loški Potok je v celoti na območju predvidenega vodovarstvenega območja za varovanje vira pitne vode Blate, južni del občine (Dragarska dolina) pa razen manjših lokalnih vodnih virov ni na vodovarstvenem območju.
Po pravilniku o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode (Uradni list RS, št. 105/02) mora občina za aglomeracije na vodovarstvenih območjih zagotoviti odvajanje in čiščenje odpadnih voda do 12. 12. 2007. Načrtovan sistem v nekaterih variantah obravnava zgolj izgradnjo kanalizacije in čistilnih naprav na vodovarstvenem območju kjer tudi gostota poselitve zadošča kriterijem za izgradnjo čistilnih naprav, v drugih pa se na sistem priključujejo tudi naselja izven vodovarstvenega območja ker so v bližini primarnega oziroma magistralnega voda. Rok za priključitev teh naselij je 31. 12. 2017.

Pravilnik o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode (Uradni list RS, št. 105/02) v 4. členu določa, da mora biti naselje, v katerem je letna obremenjenost zaradi nastajanja komunalne odpadne vode, preračunana na 1 ha zemeljske površine, večja od 20 PE, opremljeno z javno kanalizacijo, če celotna obremenitev, ki tam nastaja, presega 50 PE. V primeru, da gre za vodovarstveno ali občutljivo območje, pa je mejna gostota poselitve 10 PE/ha.
V Občini Loški Potok ni nobene aglomeracije, ki bi presegala koncentracijo 20 PE/ha in imela več kot 50 PE celotne obremenitve (risba R.3). Območje Loškega Potoka (Mali Log, Retje, Hrib, Šegova vas, Srednja vas, Travnik) pa presega gostoto 10 PE/ha in je v predlaganem vodovarstvenem območju, pa tudi v občutljivem območju(*1): bodisi v porečju Krke (Blata, Rakitnica) ali v vodozbirnem območju Cerkniškega jezera (izvir Veliki Obrh na Vrhniki pri Ložu). Območje Dragarske doline (Lazec, Podpreska, Draga, Srednja vas pri Dragi, Trava in druga manjša naselja) pa je v celoti naseljeno redkeje od 10 PE/ha, nad 50 PE pa imata le aglomeraciji Lazec-Podpreska in Draga. To območje ni v vodovarstvenih območjih, vodovarstvena območja manjših vodnih virov v dolini Čabranke so namreč majhna, saj so prispevna območja manjša.
Z lokacijskim načrtom (v nadaljevanju: LN) želimo določiti lokacijske pogoje za pripravo projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. Z načrtom želimo določiti aglomeracije za katere bo urejeno odvajanje in čiščenje odpadnih voda, zlasti pa želimo dokončno opredeliti lokacijo čistilne naprave in izpusta prečiščene odpadne vode.

LN mora biti izdelan v skladu z naslednjimi predpisi:
– zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93, 1/96)
– zakon o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 110/02)
– zakon o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03, 55/03, 58/03)
– zakon o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02, 55/03, 97/03)
– uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaženja (Uradni list RS, št. 35/96, 21/03)
– uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 35/96, 90/98, 31/1, 62/1)
– uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz malih komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 103/2)
– pravilnik o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode (Uradni list RS, št. 110/02)
– pravilnik o podrobnejši vsebini projektne dokumentacije (Uradni list RS, št. 35/98, 64/99, 41/01)
– pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih vod ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 35/96, 29/00).
Odloki o varstvenih pasovih
– Občina Ribnica: odlok o varstvenih pasovih vodnih virov in ukrepih za zavarovanje voda. Skupščinski Dolenjski list, št. 19, 29. 12. 1988.
– Občina Ribnica: odlok o varstvu pitne vode na območju Občine Ribnica (Uradni list RS, št. 20/00).
– odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o varstvu pitne vode na območju Občine Ribnica (Uradni list RS, št. 102/00).
– Občina Kočevje: odlok o varstvenih pasovih vodnih virov in ukrepih za zavarovanje voda (Uradni list SRS, št. 40/89).
– Občina Kočevje: odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o varstvenih pasovih vodnih virov in ukrepih za zavarovanje vode (Uradni list RS, št. 99/99).
– Občina Cerknica: odlok o varstvenih pasovih vodnih virov na območju občine Cerknica in ukrepih za zavarovanje voda tega območja (Uradni list SRS, št. 2/88).
– Občina Cerknica: odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o varstvenih pasovih vodnih virov na območju občine Cerknica in ukrepih za zavarovanje voda tega območja (Uristdni l. SRS, št. 31/93).
– Občina Loški Potok: odlok o varstvu virov pitne vode na območju Občine Loški Potok. (Uradni list RS, št. 48/99).

Predmet izdelave LN je izgradnja kanalizacijskega sistema vključno z izgradnjo ene ali več potrebnih čistilnih naprav za odvajanje in čiščenje odpadnih vod na območju oObčine Loški potok, vključno z vsemi prostorskimi ureditvami, ki bodo potrebni ob izvedbi gradnje.
Trenutno je za odvajanje in čiščenje odpadnih voda izdelan idejni projekt, ki opredeljuje štiri variantne rešitve. Izhodišče za načrtovanje so bila določila pravilnika o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode (Uradni list RS, št. 105/02), ki določajo gostoto poselitve pri kateri je treba naselja opremiti z javno kanalizacijo, oddaljenosti od kanalskih vodov pri katerih je treba priključiti posamezne objekte. V projektu so obdelane aglomeracije v katerih se zagotavlja javna kanalizacija in štiri variantne izvedbe v skladu z določili pravilnika:
– varianta s ponikanjem v Retju, ki zajame 1526 prebivalcev in
– varianta z odvajanjem v površinski vodotok Čabranka, ki zajame 1925 prebivalcev,
– varianta s ponikanjem v Malem Logu, ki zajame 1526 prebivalcev in
– varianta s ponikanjem v Podpreski, ki zajame 1691 prebivalcev.

Načrtovan kanalizacijski sistem zbira komunalno odpadno vodo iz območja aglomeracij Mali Log, Retje, Hrib, Šegova vas, Srednja vas in Travnik. Zasnovan je tako, da se voda iz naselja Mali Log čisti na dveh manjših čistilnih napravah (2 x 150 PE), vsa ostala odpadna voda pa na centralni čistilni napravi Retje (2000 PE).
Centralna čistilna naprava leži zahodno od naselja na pobočju na lokaciji neurejenega odlagališča odpadkov. Prečiščena odpadna voda iz centralne čistilne naprave Retje ponika v ponikalnici ob vznožju hriba na zahodnem robu naselja.
Čistilna naprava Retje se izvede s terciarnim čiščenjem zaradi zmanjšanja nevarnosti bakterijskega onesnaženja in obremenjevanja vodnih virov z dušikovimi in fosforjevimi snovmi. Predvidena je čistilna naprava s tehnologijo rotacijskih diskov.
Odpadna voda iz naselja Hrib se odvaja severno od prevoja v središču vasi gravitacijsko proti Retju. V središču vasi je že izvedena kanalizacija v ločenem sistemu v dolžini ca. 250 m, ta sistem se nadaljuje na jug proti Srednji vasi in Travniku.
Odpadna voda iz naselja Travnik se zbira v najnižji točki vasi in črpa po trasi obstoječega kolovoza do tovarne Inles, kjer se zbirajo vode iz Srednje vasi. Voda se od tu črpa do Šegove vasi, kjer je glavno črpališče za prečrpavanje vode iz južnega dela Loškega Potoka do Retij.

Varianta ČN Mali Log je enaka varianti ČN Retje s to razliko, da tako vode iz centralnega dela občine kot vode iz Malega Loga vodimo na skupno čistilno napravo pri Malem Logu. Ta varianta oskrbuje popolnoma enako število prebivalcev, zaradi črpanja na območje izven predlaganega vodovarstvenega območja pa je potrebno nekaj več tlačnih vodov.

Ta varianta zbira vso odpadno vodo iz aglomeracij v dolini od Retij do Travnika in naprej od Lazca do Trave. Voda iz Malega Loga se delno po tlačnem, delno po gravitacijskem vodu odvede do Retij, od tu pa se črpa v Šegovo vas. Odpadna voda iz naselja Hrib se odvaja proti Travniku, kjer je glavno črpališče za tlačni vod proti Lazcu. V Travniku se zberejo odpadne vode iz Šegove vasi (vključno z vodami, prečrpanimi iz Retij) in Srednje vasi.
Od Travnika do Lazca se odpadne vode črpajo po 5,5 km dolgem tlačnem vodu s štirimi črpališči. Trasa poteka od 701 m do 800 m nadmorske višine z najvišjo točko 832 m.
V Lazcu se zberejo vode iz naselja, ki skupaj z glavnino odpadne vode iz Loškega Potoka gravitacijsko odtečejo proti Podpreski, kjer je črpališče do naselja Draga. V Dragi se gravitacijsko zberejo vode iz naselja na južnem robu, kjer je črpališče do naselja Srednja vas pri Dragi, kjer se spet priključijo odpadne vode iz naselja in črpajo proti Travi. V Travi se magistralni vod zaključi na prevoju nad dolino Čabranke, vode iz naselja pa se zberejo gravitacijsko na severnem delu vasi in prečrpajo na jug.
Od Trave se izvede gravitacijski vod do naselja Črni Potok po trasi javne poti, ki poteka po stiku dolomita z permokarbonskimi kamninami in ni na plazovitem terenu.
Trasa cevovoda pride do naselja Črni Potok višinsko pod zajetjem pitne vode in pod rimskim mostom. Ob mostu glavne asfaltne ceste skozi naselje na desnem bregu Črnega Potoka se magistralnemu kanalu priključi vod, ki zbere odpadno vodo v delu naselja na levem bregu Črnega Potoka. Kanal teče nato ob cesti proti mostu čez Čabranko do čistilne naprave kapacitete 2000 PE.

Varianta ČN Podpreska je enaka varianti ČN Čabranka do naselja Podpreska. Ta varianta oskrbuje 1691 prebivalcev (poleg prebivalcev, ki jih oskrbuje varianta ČN Retje oziroma ČN Mali Log še naselji Lazec in Podpreska). Vsa odpadna voda se prečrpa v lokalno depresijo Poden pri Podpreski, kjer se ponikne na južnem robu predvidenega vodovarstvenega območja.
Okvirno ureditveno območje obsega potrebni vplivni pas za izgradnjo komunalnih vodov ter vplivno območje načrtovanih objektov ter vseh drugih prostorskih uredite, ki so potrebne ob izvedbi gradnje načrtovanih objektov. Natančno ureditveno območje se določi v fazi izdelave lokacijskega načrta.

– utemeljitev predlagane rešitve oziroma variantnih rešitev in primerjalne študije variant;
– strokovnih podlag iz IV. točke tega programa,
– LN, ki mora biti izdelan v skladu s 24., 43., 44. in 46. členom ZUreP-1.
Občina Loški Potok je dne 23. 2. 2004 skladno z 28. členom zakona o urejanju prostora izvedla prostorsko konferenco z namenom, da se pridobijo in uskladijo priporočila, usmeritve in legitimni interesi lokalne skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti glede priprave lokacijskega načrta oziroma predvidene prostorske ureditve. Datum ter kraj in čas zbora konference je pripravljavec objavil v dveh sredstvih javnega obveščanja, in sicer:
– Odmevi, glasilo občine Loški Potok, Januar – Februar 2004,
– Delo.
S to objavo so bili o prostorski konferenci obveščeni predstavniki gospodarstva, interesnih združenj ter organizirane javnosti, z vabili pa so bili povabljeni nosilci urejanja prostora, ki so navedeni v 3. točki tega programa priprave.
Na prostorski konferenci so posredovali priporočila in usmeritve oziroma jih napovedali ob izstavitvi smernic naslednji udeleženci:
– J. Sterle, Telekom Slovenije: Telekom želi vzporedno z izgradnjo kanalizacije izvesti tudi investicijsko vzdrževanje telekomunikacijskih vodov, zato želi usklajeno načrtovanje in izvedbo.
– Gole, Hydrovod: Hydrovod zelo podpira izgradnjo kanalizacije. Z vidika vplivov na vodne vire je najboljša rešitev Čabranka, sicer pa je sprejemljiva tudi varianta Mali Log. Nujno je obdržati vodni vir Blate, ker je kljub slabši kakovosti edini dovolj izdaten vir v sušnem obdobju. Pri izboru variante je na vsak način obvezno upoštevati predlagana vodovarstvena območja.
– Z. Malnar, KS Draga: V KS Draga je upor proti varianti Čabranka, svet KS je varianto soglasno zavrnil, po anketi med prebivalci je 85% prebivalcev proti kanalizaciji. Vasi v KS Draga so prazne, prebivalstvo je ostarelo, zato krajani ne vidijo razvojne priložnosti v kanalizaciji.
– D. Debeljak, Siteep: Kot upravljalec kabelske televizije Siteep želi vzporedno s kanalizacijo izvesti tudi kabelski vod v Dragarski dolini. Najbolj primerna varianta je Čabranka, tako bodo tudi prebivalci Dragarske doline dobili moderno infrastrukturo, ki je še nima, tako boljše telefonske povezave, kot kabelsko televizijo.

Pripravljalec in naročnik lokacijskega načrta je Občina Loški Potok. Pobudnik izdelave je Občina Loški Potok.
Za izdelavo lokacijskega načrta pa je potrebno pridobiti smernice in mnenja naslednjih organov in organizacij:
1. Ministrstvo za zdravstvo, Zdravstveni inšpektorat, Območna enota Ljubljana, izpostava Kočevje, Trg zbora odposlancev 2, Kočevje
2. Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Agencija RS za okolje, Vojkova 1a, Ljubljana
3. Ministrstvo za promet, Direkcija RS za ceste, Tržaška 19, Ljubljana
4. Ministrstvo za kulturo, Uprava RS za kulturno dediščino, Kongresni trg 1, Ljubljana
5. Zavod RS za varstvo narave, Območna enota Ljubljana, Kersnikova 3, Ljubljana
6. Zavod RS za varstvo kulturne dediščine, Območna enota Ljubljana, Tržaška cesta 4, Ljubljana
7. Hydrovod d.o.o., družba za komunalno dejavnost, Ljubljanska cesta 38, Kočevje
8. Elektro Ljubljana d.d., DE Kočevje, Cesta na trato 6, Kočevje
9. Telekom Slovenije, Cigaletova 15, Ljubljana
10. Siteep d.d., Kamniška 41, Ljubljana
11. Krajevni skupnosti Loški Potok in Draga
12. Občina Loški Potok.
– V postopek se vključi tudi druge organe, organizacije in skupnosti, če se v okviru priprave LN ugotovi, da upravljajo ali so odgovorni za posamezno področje.
– V postopek priprave so vključene tudi vse krajevne skupnosti, v katerih se usklajujejo predlagane vsebine že pred javno razgrnitvijo.
– V postopek izdelave se vključi tudi gospodarske organizacije in druge nosilce razvoja ki se jih pozove, da posredujejo svoje plane in vizije prostorskega razvoja, ki imajo posledice in učinke v prostoru.
V okviru priprave strokovnih podlag se analizira tudi vse pobude občanov, organov in organizacij za izdelavo prostorskega akta, ki so prispele na občino v času po zadnji spremembi prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana občine ali priprave izdelave LN.
Pobudnik in pripravljavec lokacijskega načrta je Občina Loški Potok, ki je hkrati tudi naročnik vseh strokovnih podlag in lokacijskega načrta.
Izdelovalec lokacijskega načrta mora izpolnjevati pogoje, določene v 156. do 160. členu ZUreP-1 in ga naročnik izbere po predpisih o oddaji javnega naročila.

Pri izdelavi strokovnih podlag in LN je treba upoštevati naslednja že izdelana gradiva:
1. OIKOS d.o.o., 2003: Idejni projekt odvajanja in čiščenja odpadnih voda v Občini Loški Potok.
2. OIKOS d.o.o., 2003: Poročilo o vplivih na okolje.
3. Hidroconsulting, d.o.o.; Hidroinženiring, d.o.o., 1992: Strokovne podloge za varovanje pomembnejših vodnih virov v občinah Kočevje in Ribnica.
4. Hidroconsulting d.o.o., 1993: Strokovne podloge za varovanje lokalnih zajetij pitne vode v občinah Kočevje in Ribnica, II. faza.
5. Hidroconsulting d.o.o. (brez letnice): Hidrogeološka karta Občine Loški potok.
6. Geološki zavod, 1992: Občina Kočevje in Ribnica – tolmač k hidrogeološki karti in karti vodnih objektov + karte. Končno poročilo.
7. Hidroconsulting d.o.o., 1998: Strokovne podlage za izdelavo sanacijskih programov lokalnih vodovodov v upravljanju Hydrovoda in lokalnih vodovodov v Občini Kočevje.
Pred izdelavo LN mora investitor zagotoviti pridobitev, izdelavo ali dopolnitev naslednjih strokovnih podlag:
1. Temeljni topografski načrt v merilih 1:10.000 in 1:5000, digitalni orto-foto načrt;
2. Digitalni katastrski načrt izdelan v M 1:1000 oziroma v M 1:2880, potrjen na Geodetski upravi RS.
3. Geodetski posnetek trase kanalizacije, lokacij čistilnih naprav in drugih gradenj določenih z lokacijskim načrtom v merilu 1:1000 v skladu z veljavnimi geodetskimi in prostorskimi predpisi.
4. Podatki iz zemljiške knjige o lastnikih in drugih imetnikih stvarnih pravic.
5. Celostna idejna rešitev sistema odvajanja odpadnih vod, čistilnih naprav in drugih ureditev, izdelana na način, ki vključuje vse funkcionalne, urbanistične, krajinske, arhitekturne in okoljevarstvene rešitve in ureditve v M 1:1000 z ustreznim poročilom in utemeljitvijo.
6. Tehnične idejne rešitve sistema odvajanja odpadnih vod, čistilnih naprav in drugih ureditev izdelane kot posamezni načrti v skladu s pravilnikom, ki ureja podrobnejšo vsebino projektne dokumentacije v M 1:1000, z ustreznim tehničnim poročilom in projektantskim predračunom.
7. Strokovne podlage, izdelane v skladu z navodilom, ki ureja vsebino posebnih strokovnih podlag in vsebino prostorskih izvedbenih aktov:
a) geološko in geotehnično poročilo,
b) idejne zasnove načrtovanih komunalnih vodov in potrebnih prostorskih ureditev, izdelane tako, da vključujejo vse funkcionalne, urbanistične, krajinske, arhitekturne in okolje varstvene rešitve in ureditve z ustreznim poročilom in utemeljitvijo;
c) idejne zasnove zaščite in morebitne prestavitve ali ukinitve obstoječih infrastrukturnih vodov in drugih priključkov in ureditev;
d) strokovne podlage glede načina reševanja deponiranja viškov materiala in odvzema materiala, po potrebi idejne rešitve in vse ostale strokovne podlage za ureditev deponij,
e) rešitve v zvezi z varovanjem okolja in rešitve za preprečitev in zmanjšanje negativnih vplivov na okolje, posebej pa:
– ukrepi za preprečitev in sanacijo prekomernega hrupa virov in imisijskih obremenitev varovanih območij,
– vodnogospodarske ureditve s prikazom zaščite podtalnice, vodnih virov in površinskih voda ter ureditve strug površinskih voda in hudournikov,
– ukrepi za lokalno zmanjšanje onesnaženja zraka,
– ukrepi za zaščito pred prekomernim onesnaženjem zemlje in tal,
– ukrepi za omilitev vplivov na živalski in rastlinski svet,
– ureditev reliefa in zelenih površin s prikazom sprememb in končnega stanja.
8. Morebitne druge strokovne podlage, ki bodo izhajale iz smernic nosilcev urejanja prostora; po potrebi tudi strokovne podlage v zvezi z ukrepi v času gradnje.
V postopku priprave LN mora Ministrstvo za kulturo – Uprava RS za kulturno dediščino zagotoviti izdelavo strokovnih zasnov s področja kulturne dediščine v skladu z zakonom, ki ureja varstvo kulturne dediščine.
Usklajevanje in sinteza strokovnih podlag
1. S pregledom in prvo sintezo strokovnih podlag se ugotovijo in opredelijo področja in območja, kjer je potrebno usklajevanje.
2. Pri sintezi strokovnih podlag in oblikovanju predloga koncepta nadaljnjega razvoja se ugotovi, katere strokovne podlage so pomanjkljive oziroma ali je potrebno za ustrezno usklajevanje posamezne strokovne podlage dopolniti oziroma naročiti nove.
3. Usklajevanja potekajo preko pripravljalca ali za to oblikovanih skupin oziroma komisij ali direktno med posameznimi interesnimi skupinami s koordinatorstvom načrtovalca in občinske strokovne službe, zadolžene za izdelavo LN.
4. Izdelava strokovnih podlag – kot usklajenega dokumenta je podlaga za izdelavo predloga LN.

Naročnik in investitor izdelave strokovnih podlag in LN je Občina Loški Potok, ki je zagotovilo potrebna finančna sredstva v proračunu za leto 2003 in 2004 ter sredstev Ministrstva za gospodarstvo.

Ta program priprave se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

(*1) Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 35/96, 90/98, 31/1, 62/1)