Na podlagi 3., 7. in 32. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93 in 30/98), 44. člena Zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 29/97, 18/02, 50/02 in 110/02), 3. in 25. člena Zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 36/83, 42/85, 2/86, 47/87, 5/90, 10/91, 17/91, 13/93, 66/93, 39/96, 61/96, 35/97, 45/97, 73/97, 87/97, 73/98, 31/00, 33/00, 24/01, 110/02 in 70/03), 3. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Mestni občini Novo mesto (Uradni list RS, št. 40/01, 11/02) ter 16. člena Statuta Mestne občine Novo mesto (Uradni list RS, št. 68/01 in 44/02) je Občinski svet mestne občine Novo mesto na 10. seji dne 29. 1. 2004 sprejel
O D L O K
o urejanju javne razsvetljave v Mestni občini Novo mesto
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(Predmet odloka)
S tem odlokom se opredeljuje in določa način izvajanja izbirne gospodarske javne službe urejanja objektov in naprav javne razsvetljave.
Urejanje objektov in naprav javne razsvetljave po tem odloku obsega urejanje in vzdrževanje javne razsvetljave na območju Mestne občine Novo mesto.
2. člen
(Način izvajanja)
Izbirna gospodarska javna služba urejanja objektov in naprav javne razsvetljave (v nadaljnjem besedilu: javna služba) se zagotavlja s podeljevanjem koncesije, ki jo izvaja izvajalec javne službe – koncesionar na podlagi tega odloka in koncesijske pogodbe.
3. člen
(Objekti in naprave javne razsvetljave)
Za javno razsvetljavo po tem odloku se štejejo naslednji objekti in naprave, ki služijo osvetljevanju javnih površin in javnih cest:
– elektroomarice,
– drogovi,
– svetilke,
– energetski kabli,
– drugi pripadajoči elementi, ki so potrebni za nemoteno delovanje javne razsvetljave.
II. UREJANJE IN VARSTVO OBJEKTOV IN NAPRAV JAVNE RAZSVETLJAVE
4. člen
(Urejanje javne razsvetljave)
Na javni razsvetljavi se morajo redno opravljati vsa potrebna vzdrževalna dela in varstveni ukrepi, in sicer:
1. zamenjava svetil in svetilk;
2. zamenjava drogov svetil in drugih naprav;
3. popravilo oziroma menjava sestavnih delov naprav za javno razsvetljavo;
4. čiščenje in redno vzdrževanje drogov in drugih delov javne razsvetljave;
5. investicijsko vzdrževanje javne razsvetljave;
6. intervencije na javni razsvetljavi;
7. priprava letnih programov vzdrževanja, razvoja, načrtovanja, varčevanja z energijo in pospeševanja javne službe v skladu s programi občine;
8. vodenje katastra in kontrolne knjige;
9. izvedba novoletne okrasitve v skladu s sprejetim programom občine;
10. izvedba dodatnih obremenitev na javni razsvetljavi;
11. dajanje mnenj v zvezi z javno razsvetljavo;
12. druge storitve, ki jih določa zakon ali izvršilni predpis.
5. člen
(Letni plan)
Urejanje javne razsvetljave poteka na podlagi letnega plana – načrta urejanja javne razsvetljave, ki ga izdela koncesionar vsako leto do konca meseca septembra za naslednje leto. Plan potrdi Mestna občina Novo mesto (v nadaljevanju: koncedent).
Načrt urejanja javne razsvetljave mora vsebovati:
– program izvajanja javne službe,
– cene storitev,
– program varčevanja z energijo,
– navedbo višine sredstev, ki so namenjene za tekoče opravljanje službe,
– navedbo višine sredstev, ki so namenjena za investicijsko vzdrževanje,
– predlog izgradnje novih naprav javne razsvetljave po posameznih območjih Mestne občine Novo mesto in potrebnih sredstev za to.
6. člen
(Mesečni plan)
Koncesionar mora do 25. v mesecu pripraviti plan del za prihodnji mesec, ki ga potrdi koncedent.
7. člen
(Vodenje katastra in kontrolne knjige)
Kataster vsebuje podatke o javni razsvetljavi in tehničnih lastnostih javne razsvetljave.
Kontrolna knjiga vsebuje podatke, ki jih določa državni predpis ter podatke o vseh izvedenih in neizvedenih storitvah javne službe.
Kataster, ki je last koncedenta, se vodi atributno in grafično v obliki računalniškega zapisa.
Kopijo ažuriranih podatkov izroča koncesionar koncedentu periodično, vendar najmanj štirikrat letno. Ob prenehanju koncesijske pogodbe mu jih izroči v celoti.
Koncesionar je dolžan s katastrom ravnati kot s podatki, za katere velja poslovna tajnost in jih sme dajati na vpogled samo koncedentu oziroma od njega pooblaščenim nadzornim organom in pristojnim inšpektorjem.
8. člen
(Pooblastila koncesionarja)
Koncesionar ima naslednja pooblastila:
– izključno pravico izvajati javno službo na območju Mestne občine Novo mesto,
– izdajanje tehničnih pogojev v zvezi z izdajo soglasij,
– je prisoten pri tehničnem prevzemu,
– druga javna pooblastila v skladu z zakonom.
9. člen
(Poseganje v objekte in naprave javne razsvetljave)
Kakršnokoli poseganje v javno razsvetljavo je dovoljeno samo s soglasjem koncedenta.
10. člen
(Prepovedana dejanja)
Prepovedano je:
– nameščanje kakršnihkoli obvestilnih sredstev in oglaševanje na javni razsvetljavi brez dovoljenja koncedenta,
– poškodovanje javne razsvetljave,
– sajenje drevja in grmičevja v neposredni bližini javne razsvetljave brez dovoljenja koncedenta,
– onemogočiti dostop do javne razsvetljave,
– graditi oziroma postaviti pomožne in začasne druge objekte na objektih in napravah javne razsvetljave ali v njihovi neposredni bližini brez dovoljenja koncedenta,
– druga dela, ki bi kakor koli ogrozila delovanje javne razsvetljave.
III. KONCESIJSKI AKT
11. člen
(Vsebina koncesijskega akta)
S tem odlokom kot koncesijskim aktom Mestna občina Novo mesto kot koncedent določa:
– predmet in območje javne službe,
– pogoje, ki jih mora izpolnjevati koncesionar,
– javna pooblastila koncesionarju,
– splošne pogoje za izvajanje javne službe za uporabo javnih dobrin, ki se zagotavljajo z javno službo,
– začetek in čas trajanja koncesije,
– vire financiranja javne službe,
– način plačila koncesionarju,
– nadzor nad izvajanjem javne službe, prenehanje koncesijskega razmerja,
– organ, ki opravi izbor koncesionarja,
– organ, pooblaščen za sklenitev koncesijske pogodbe.
12. člen
(Predmet in območje izvajanja javne službe)
Predmet javne službe je koncesija za urejanje javne razsvetljave v Mestni občini Novo mesto.
Koncesija se izvaja na območju Mestne občine Novo mesto.
13. člen
(Pogoji, ki jih mora izpolnjevati koncesionar)
Koncesionar mora za opravljanje javne službe izpolnjevati naslednje pogoje:
– da je fizična ali pravna oseba, registrirana v Republiki Sloveniji za opravljanje;
– dejavnosti, ki je predmet koncesije;
– da zagotovi strokovno, organizacijsko in kadrovsko sposobnost vodenja katastra;
– da razpolaga z zadostnimi strokovnimi kadri, od katerih ima najmanj ena oseba najmanj VI. stopnjo izobrazbe elektrotehnične smeri, najmanj tri leta delovnih izkušenj v elektrotehnični stroki in strokovni izpit;
– da razpolaga z zadostnimi in primernimi materialnimi sredstvi za izvajanje dejavnosti, ki so predmet koncesije;
– da ima izkušnje na področju dejavnosti, ki je predmet koncesije;
– da izpolnjuje vse dodatne pogoje iz razpisne dokumentacije.
14. člen
(Pogoji, pod katerimi koncesionar izvaja svojo dejavnost)
Koncesionar izvaja svojo dejavnost pod pogoji, da:
– opravlja koncesijo v svojem imenu in za svoj račun na podlagi določil tega odloka in koncesijske pogodbe,
– zagotavlja uporabnikom stalno in kvalitetno izvajanje javne službe,
– opravlja storitve v skladu s potrjenim letnim planom,
– na zahtevo koncedenta oziroma pristojne inšpekcije omogoči strokovni in finančni nadzor nad zakonitostjo dela,
– zagotavlja koncedentu strokovno pomoč pri načrtovanju oziroma oblikovanju programov razvoja javne službe.
15. člen
(Zavarovanje odgovornosti)
Koncesionar mora v roku 30 dni po sklenitvi koncesijske pogodbe skleniti zavarovanje odgovornosti:
– za škodo, ki jo povzroči koncedentu z nerednim ali nevestnim opravljanjem javne službe;
– za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem javne službe povzročijo pri njem zaposlene osebe uporabnikom ali drugim osebam.
Pogodba o zavarovanju mora vsebovati klavzulo, da je zavarovanje sklenjeno v korist koncedenta.
16. člen
(Izvajanje koncesije v primeru višje sile)
Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti opravljati koncesijo tudi ob nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile. V teh primerih ima konceisonar ob dokazanih razlogih pravico zahtevati od koncedenta povračilo stroškov, ki so nastali zaradi opravljanja koncesije v nepredvidljivih okoliščinah. Ob nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo silo, se morata koncedent in koncesionar medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju koncesije v pogojih nastale višje sile.
17. člen
(Začetek in trajanje koncesije)
Koncesija se podeli za obdobje najmanj treh let z možnostjo podaljšanja do pet let.
Koncesijska pogodba se sklene po dokončnosti odločbe o izbiri koncesionarja. Koncesijsko razmerje začne teči z dnem podpisa koncesijske pogodbe.
18. člen
(Vir financiranja koncesije)
Sredstva za izvajanje koncesije se zagotavljajo v proračunu koncedenta.
Osnova za določitev vrednosti opravljenega dela je letni oziroma mesečni plan vzdrževanja, ki ga izdela koncesionar, potrdi pa ga koncedent.
Del izvedbenega programa, ki se nanaša na redno vzdrževanje, pripravi koncesionar in ga predloži v potrditev koncedentu.
Način plačila koncesionarju se določi s koncesijsko pogodbo.
Koncesionar je dolžan voditi računovodstvo za podeljeno koncesijo ločeno od računovodstva za svojo ostalo dejavnost v skladu z določili Zakona o gospodarskih javnih službah in Zakona o gospodarskih družbah.
19. člen
(Nadzor nad izvajanjem koncesije)
Nadzor nad izvajanjem koncesije opravlja strokovna služba koncedenta, pristojna za komunalne zadeve. Koncesionar mora pristojni strokovni službi kadarkoli posredovati informacije o poslovanju in omogočiti delavcem strokovne službe vpogled v poslovne knjige in evidence v zvezi z izvajanjem koncesije.
Nadzor je lahko napovedan, nenapovedan ali stalen. Nadzor mora potekati tako, da ne ovira rednega izvajanja koncesije in tretjih oseb, izvajati pa se mora praviloma le v poslovnem času koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom koncedenta. O nadzoru se napravi zapisnik, ki ga podpišeta koncesionar in predstavnik koncedenta.
Osebe, ki izvajajo nadzor, so dolžne podatke o poslovanju koncesionarja obravnavati kot poslovno tajnost.
Koncedent lahko po potrebi za nadzor nad izvajanjem koncesije pooblasti tudi druge pristojne organe in službe.
20. člen
(Prenehanje koncesijskega razmerja)
Razmerje med koncedentom in koncesionarjem preneha:
– s prenehanjem koncesijske pogodbe,
– z odvzemom koncesije,
– z odkupom koncesije,
– s prevzemom koncesijske javne službe v režijo,
– v drugih primerih, določenih s koncesijsko pogodbo.
21. člen
(Odvzem koncesije)
Koncedent lahko odvzame koncesijo koncesionarju ne glede na določila pogodbe:
– če koncesionar ne prične z opravljanjem koncesije v za to določenem roku,
– v primeru stečaja ali likvidacije koncesionarja,
– v primeru nespoštovanja veljavnih tehničnih, stroškovnih, organizacijskih, vzdrževalnih in drugih standardov in normativov.
Pogoji in načini prenehanja koncesije se podrobneje uredijo s koncesijsko pogodbo.
22. člen
(Postopek zbiranja ponudb in izbire koncesionarja)
Koncesionarja za izvajanje koncesije koncedent izbere na podlagi zbiranja ponudb.
Povabilo za predložitev ponudb za podelitev koncesije se posreduje najmanj trem subjektom, ki po pričakovanjih koncedenta izpolnjujejo pogoje iz tega odloka. V povabilu k predložitvi ponudb mora biti posebej navedeno, da se povabilo nanaša na oddajo koncesije.
Povabilo za podelitev koncesije pripravi strokovna komisija, ki jo s sklepom imenuje direktor občinske uprave. Komisijo sestavljajo predsednik in trije člani. Povabilo subjektom posreduje župan.
23. člen
(Vsebina povabila)
Povabilo za predložitev ponudb mora vsebovati vsaj navedbe o:
– predmetu in območju koncesije,
– začetku in času trajanja koncesije,
– pogojih, ki jih mora izpolnjevati koncesionar,
– obveznih sestavinah predložene ponudbe,
– strokovnih referencah in drugih dokazilih, ki morajo biti predložena za ugotavljanje usposobljenosti ponudnika,
– merilih, ki bodo vplivala na izbor koncesionarja,
– roku in načinu predložitve ponudbe,
– roku, v katerem bo koncedent opravil morebitna dodatna usklajevanja in pogajanja s ponudniki,
– klavzuli, da tudi najugodnejša ponudba koncedenta ne zavezuje k izboru koncesinarja in da lahko koncedent v vsakem trenutku brez kakršnegakoli povračila morebitnih stroškov ponudnikov razveljavi postopek in ne odda koncesije oziroma jo odda v ponovljenem postopku,
– roku za izbor koncesionarja,
– roku, v katerem bodo ponudniki obveščeni o izboru koncesionarja,
– odgovornih osebah za dajanje pismenih in ustnih informacij v zvezi s predmetom in postopkom oddaje koncesije.
24. člen
(Uspešnost postopka zbiranja ponudb)
Izbira koncesionarja se lahko opravi, če je koncedentu predložena vsaj ena veljavna in po morebitnih dodatnih usklajevanjih in pogajanjih tudi ustrezna ponudba.
Postopek oddaje koncesije je neuspešen, če do poteka razpisanega roka za predložitev ponudb ni predložena nobena veljavna ponudba oziroma nobena ponudba, ki izpolnjuje vse pogoje iz tega odloka ali če do roka, predvidenega za izbor koncesionarja, nobena od predloženih ponudb po izvedenem postopku dodatnih usklajevanj in pogajanj koncedentu ne ustreza. Ponudba je neveljavna, če ne vsebuje vseh obveznih sestavin ali če ni prispela v razpisanem roku.
Če postopek oddaje koncesije ni uspel, se lahko ponovi.
25. člen
(Merila za izbor koncesionarja)
Pri odločanju o izbiri koncesionarja se kot merila upoštevajo predvsem naslednji kriteriji:
– cenovno opredeljen predlog letnega plana urejanja javne razsvetljave,
– strokovna, organizacijska in finančna usposobljenost ponudnika,
– dosedanje izkušnje ponudnika,
– druge ugodnosti, ki jih nudi ponudnik.
26. člen
(Predlog za izbiro in izbor koncesionarja)
Komisija iz tretjega odstavka 22. člena po pregledu in ocenjevanju ponudb pripravi predlog za izbiro najugodnejšega interesenta.
O izbiri koncesionarja odloči direktor občinske uprave z upravno odločbo po predhodnem mnenju občinskega odbora, pristojnega za komunalne zadeve.
27. člen
(Prepoved prenosa koncesije)
Izbrani koncesionar ne sme prenesti podeljene koncesije na nobeno drugo pravno ali fizično osebo.
28. člen
(Sklenitev koncesijske pogodbe)
Koncesija prične veljati z dnem podpisa koncesijske pogodbe, s katero se podrobneje uredi medsebojno razmerje med koncedentom in koncesionarjem.
Koncesijsko pogodbo sklene v imenu koncedenta župan.
V primeru neskladja med tem odlokom in koncesijsko pogodbo veljajo določbe tega odloka.
IV. KAZENSKE DOLOČBE
29. člen
(Kaznovanje pravne osebe)
Z denarno kaznijo 200.000 tolarjev se kaznuje pravna oseba, če stori prekršek iz 10. člena tega odloka.
30. člen
(Kaznovanje samostojnih podjetnikov)
Z denarno kaznijo 150.000 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti iz 10. člena tega odloka.
31. člen
(Kaznovanje odgovorne osebe pravne osebe)
Z denarno kaznijo 60.000 tolarjev se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, če stori prekršek iz 10. člena tega odloka.
32. člen
(Kaznovanje fizičnih oseb)
Z denarno kaznijo 60.000 tolarjev se za prekršek kaznuje fizična oseba, če stori prekršek iz 10. člena tega odloka.
V. NADZOR
33. člen
(Nadzor nad izvajanjem odloka)
Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka opravlja pristojni oddelek koncedenta in Inšpektorat Mestne občine Novo mesto. Koncedent lahko po potrebi za nadzor pooblasti tudi druge fizične ali pravne osebe.
VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
34. člen
(Vzpostavitev katastra)
Izbrani koncesionar je dolžan vzpostaviti kataster iz 7. člena tega odloka v enem letu po podpisu koncesijske pogodbe.
35. člen
(Začetek veljavnosti)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 015-05-16/2003
Novo mesto, dne 29. januarja 2004.
Župan
Mestne občine Novo mesto
mag. Boštjan Kovačič l. r.
