Na podlagi prvega in drugega odstavka 6. člena zakona o morskem ribištvu (Uradni list RS, št. 58/02 – ZMR-1) ter drugega odstavka 15. člena zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 56/99, 31/00 – ZGO-1 in 119/02) minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter minister pristojen za okolje, prostor in energijo v soglasju izdajata
P R A V I L N I K
o tehničnih pogojih za rabo ribolovnih virov*
I. SPLOŠNA DOLOČBA
1. člen
(vsebina pravilnika)
Ta pravilnik določa:
– tehnične pogoje za rabo ribolovnih virov;
– način ugotavljanja velikosti očes ribiških mrež ribolovnega orodja;
– način ugotavljanja debeline vrvice;
– način pritrditev naprav na vlečne mreže.
II. TEHNIČNI POGOJI ZA RABO IN OHRANJANJE RIBOLOVNIH VIROV
2. člen
(tehnični pogoji in način ribolova v portoroškem in strunjanskem rezervatu)
(1) Dovoljena ribolovna orodja in načini njihove uporabe za ribolov v portoroškem in strunjanskem rezervatu so naslednja:
– za ribolov cipljev je dovoljena uporaba zaporne plavarice, katere očesa onemogočajo zabod rib;
– za ribolov spremljajočih jat rib je dovoljena uporaba zabodne in zapletne mreže;
– dovoljena je uporaba razsvetljave;
– navzočnost potapljača je prepovedana;
– ribolov se opravlja na krajevno običajen način z varovanjem ribolovnega rezervata v času trajanja sezone v rezervatu, oziroma do konca izvajanja ribolova;
(2) Maksimalna višina zabodnih in zapletnih mrež je 4 m.
(3) Na enem plovilu se lahko nahaja največ 5000 m zabodnih ali zapletnih mrež.
3. člen
(uporaba vlečnih, stoječih zabodnih mrež in obkrožajočih mrež)
(1) Uporaba vlečnih mrež ali podobnega vlečnega orodja, zabodne mreže ali obkrožajoče mreže, je dovoljena samo v primeru, če je najmanjša velikost mrežnih očes enaka ali večja od velikosti mrežnih očes predpisanih v prilogi I, ki je sestavni del tega pravilnika.
(2) Dolžina mreže je enaka dolžini plavajoče vrvi.
(3) Velikost mreže je vsota višine mrežnih očes (vključno z vozli), ko je mokra in raztegnjena pravokotno na plavajočo vrv.
4. člen
(minimalne dovoljene velikosti rib, rakov in mehkužcev)
(1) Ribe, raki in mehkužci so podmerni, če so manjši od minimalne velikosti, ki so za posamezno vrsto določene v prilogi II, ki je sestavni del tega pravilnika.
(2) Velikosti rib, rakov in mehkužcev se meri v skladu določbami iz 5. člena tega pravilnika, v kolikor ni to drugače določeno v prilogi II.
(3) Podmerne ribe, rake in mehkužce se ne sme obdržati na krovu ali pretovarjati, iztovarjati, transportirati, skladiščiti, prodajati, razstavljati ali ponujati v promet, temveč jih takoj odvržejo v morje.
5. člen
(način merjenja rib, rakov in mehkužcev)
(1) Riba, rak ali mehkužec je podmeren, če so njegove mere manjše od najmanjših mer, določenih v prilogi II za ustrezno vrsto. Kadar je predvidenih več metod meritve najmanjše velikosti, se šteje, da je riba, rak ali mehkužec najmanjše velikosti, če je vsaj ena od izmerjenih mer večja od določene najmanjše mere.
(2) Velikost rib se meri od konice gobca do konca repne plavuti.
(3) Velikost škampa in jastogov se meri, kot je prikazano v prilogi III, ki je sestavni del tega pravilnika in sicer:
– kot dolžina koša, vzporedno z vzdolžno osjo koša od zadnjega dela ene od očesnih jamic do zadnjega roba koša,
– kot celotna dolžina od od vrha čelne osti (rostruma) do zadnjega roba telzona brez ščetin.
(4) Ločeni zadki škampa se merijo od prednjega roba prvega navzočega člena zadka do zadnjega roba telzona brez ščetin. Zadek se izmeri zravnan in nenategnjen.
(5) Velikost velike rakovice se izmeri, kot je prikazano v prilogi III:
– kot dolžina koša, merjena vzporedno z vzdolžno osjo koša od medočesnega prostora do zadnjega roba koša,
– kot največja širina koša, merjena pravokotno na vzdolžno os koša,
– kot največja dolžina zadnjih dveh členov katere koli izmed klešč.
(6) Velikost morskega pajka se meri, kot je prikazano v prilogi III, vzdolž središčne črte od sprednjega roba koša med čelnima ostema (rostrumoma) do zadnjega roba koša.
(7) Velikost školjk se meri, kot je prikazano v prilogi III, prek najdaljšega dela lupine.
(8) Velikost glavonožcev se meri vzdolž hrbtne središčne črte od zadnje konice plašča do sprednjega roba plašča za lignje in sipe oziroma do ravnine oči za hobotnice.
III. UGOTAVLJANJE VELIKOSTI MREŽNIH OČES PRI AKTIVNEM RIBOLOVNEM ORODJU
6. člen
(merilo za določanje velikosti očes mreže)
(1) Aktivno ribolovno orodje so vlečne mreže, danske potegalke in podobne vlečne mreže.
(2) Merila, ki jih je treba uporabljati pri določanju velikosti očes mreže, so debela 2 mm, ploščata, iz vzdržljivega materiala in takšna, da obdržijo stalno obliko. Imajo bodisi niza vzporednih robov, povezanih z vmesnimi poševnimi robovi z zožitvijo 1 proti 8 na vsaki strani, bodisi samo poševne robove z zožitvijo 1 proti 8 na vsaki strani. Na najožjem delu imajo luknjo.
(3) Merila so označena z napisom »merilo ES«. Na površini vsakega merila je označena širina v milimetrih tako na delu z vzporednimi robovi, če obstajajo, kot na poševnem delu. Na poševnem delu je širina označena v presledkih, ki merijo 1 mm, podatki o širini pa so navedeni v rednih presledkih. Model meril je prikazan v prilogi IV, ki je sestavni del tega pravilnika.
7. člen
(uporaba merila pri rombastem mrežnem očesu)
(1) V primeru ploskev z rombastimi mrežnimi očesi se mrežo raztegne v smeri dolge diagonale mrežnih očes, kakor je prikazano v prilogi V, ki je sestavni del tega pravilnika.
(2) Najožji del merila, opisanega v prejšnjem členu, se vstavi v mrežno oko pravokotno na ploskev mreže.
(3) Merilo se vstavi v mrežno oko ročno ali pa z uporabo uteži ali dinamometra, dokler poševnih robov ne ustavi mrežno oko.
8. člen
(uporaba merila pri kvadratastem mrežnem očesu)
(1) V primeru ploskev s kvadratastimi mrežnimi očesi se mrežo raztegne najprej v smeri ene diagonale, potem pa v smeri druge diagonale mrežnih očes, kakor je prikazano v prilogi V.
(2) Pri merjenju vsake diagonalne smeri kvadrataste mreže se uporabi postopek, določen v drugem in tretjem odstavku prejšnjega člena.
9. člen
(izbira mrežnih očes)
(1) Mrežna očesa, ki jih je treba izmeriti, tvorijo serijo 20 zaporednih mrežnih očes, izbranih v smeri dolge osi mreže.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se mrežna očesa manj kot 50 cm od spojev, vrvi ali vrvi za zavezovanje vreče ne merijo, razen pri ploskvah s kvadratastimi očesi mreže. Ta razdalja se meri pravokotno na spoje, vrvi ali vrvi za zavezovanje mreže, pri čemer je mreža raztegnjena v smeri merjenja. Prav tako se ne meri nobenega mrežnega očesa, ki je bilo popravljeno, strgano, ali je na njem kaj pritrjeno na mrežo.
10. člen
(merjenje vsakega mrežnega očesa)
(1) Mreže se merijo le, kadar so mokre in niso zamrznjene.
(2) Velikost vsakega rombastega mrežnega očesa je širina merilne naprave na točki, kjer se merilna naprava ustavi, kadar se uporablja v skladu z 7. členom tega pravilnika.
(3) Velikost vsakega kvadratastega mrežnega očesa je širina merilne naprave na točki, kjer se merilna naprava ustavi pri merjenju obeh diagonal v skladu z 8. členom tega pravilnika.
(4) Kadar pride do razlike pri merjenju diagonal posameznega mrežnega očesa, se pri izračunavanju velikosti očesa mreže s kvadratastimi mrežnimi očesi uporabi velikost največje diagonale.
11. člen
(določanje velikosti očesa mreže)
Velikost očesa mreže je aritmetično povprečje meritev skupnega števila mrežnih očes v milimetrih, ki so bila izbrana in izmerjena, kot je določeno v 9. in 10. členu tega pravilnika, pri čemer se aritmetično povprečje zaokroži navzgor na milimeter.
12. člen
(postopek inšpekcijskega pregleda)
(1) Inšpektor izmeri eno serijo dvajsetih mrežnih očes, izbranih v skladu z 9. členom tega pravilnika tako, da merilno napravo vstavlja ročno brez uporabe uteži ali dinamometra.
Velikost očes mreže se potem določi v skladu s prejšnjim členom.
(2) Če izračun velikosti očes mreže pokaže, da velikost očes mreže ni v skladu s tem pravilnikom, se izmerita dve dodatni seriji dvajsetih mrežnih očes, izbrani v skladu z 9. členom tega pravilnika.
(3) Velikost očesa mreže se potem ponovno izračuna v skladu s prejšnjim členom, pri čemer se upošteva vseh 60 že izmerjenih mrežnih očes.
13. člen
(merjenje v primeru sporov)
(1) Če kapitan plovila oporeka velikosti očesa mreže, izračunani v skladu s prejšnjim členom, se takšna meritev ne upošteva pri določanju velikosti očesa mreže, mreža pa se ponovno izmeri.
(2) Pri ponovnem merjenju se uporablja utež ali dinamometer, pritrjen na merilno napravo.
Utež ali dinamometer se izbere po presoji inšpektorja.
(3) Utež se pritrdi skozi luknjo v najožjem delu merilne naprave s pomočjo kavlja. Dinamometer se lahko pritrdi bodisi skozi luknjo v najožjem delu merilne naprave ali se uporabi na najširšem delu merilne naprave.
Točnost uteži ali dinamometra potrdi organ pristojen za meroslovje.
(4) Pri mrežah z velikostjo očes 35 mm ali manj, katerih velikost je določena v skladu s prejšnjim členom, se uporabi sila 19,61 newtona (sila enakovredna masi dveh kilogramov), pri drugih mrežah pa se uporabi sila 49,03 newtona (sila enakovredna masi petih kilogramov).
(5) Za namen določanja velikosti očesa mreže v skladu z 11. členom tega pravilnika, z uporabo uteži ali dinamometra, se izmeri samo ena serija dvajsetih mrežnih očes.
(6) Rezultat tega merjenja je dokončen.
IV. UGOTAVLJANJE VELIKOSTI MREŽNIH OČES PRI PASIVNEM RIBOLOVNEM ORODJU
14. člen
(merilo za določanje velikosti očes mreže)
(1) Pasivno ribolovno orodje so zabodne mreže, zapletne mreže in trislojne mreže, ki so lahko sestavljene iz ene ali več ločenih mrež, opremljenih z vrvmi na vrhu, na dnu, ali z vrvmi za povezovanje, in opremljene s sidrnimi, plavajočimi ali navigacijskimi napravami.
(2) Merilo za določanje velikosti očes mreže je iz vzdržljivega materiala in takšno, da obdrži stalno obliko. Model merilne naprave je prikazan v prilogi VI, ki je sestavni del tega pravilnika.
(3) Ko je raztegnjeno, lahko merilo izmeri velikosti očes mreže do 300 mm. Lestvica se stopnjuje v 1, 5 in 10 milimetrskih presledkih.
(4) Merila za določanje velikosti očes mreže, skladne s prvim in drugim odstavkom tega člena, so označena z napisom "merilo ES".
(5) Čeljusti merila, ki merijo odprtino mrežnega očesa, so debele vsaj en milimeter, toda ne debelejše od treh milimetrov in imajo zaobljene robove.
(6) Pri merjenju raztegnjenega mrežnega očesa se ne uporablja nobena druga sila razen ročnega raztegovanja merila.
15. člen
(izbira mrežnih očes)
(1) Inšpektor na mreži izbere dvajset mrežnih očes. V primeru trislojnih mrež se mrežna očesa izberejo na delu mreže, ki ima najmanjša mrežna očesa.
(2) Izbira v nobenih okoliščinah ne vključuje naslednjih mrežnih očes:
– mrežna očesa na zgornjem ali spodnjem robu mreže, pritrjena na vrv ali podporni okvir ali na druge pritrdilne elemente;
– mrežna očesa, ki se nahajajo dve očesi mreže stran od spojev in vrvi;
– mrežna očesa, ki so bila strgana ali popravljena.
16. člen
(merjenje vsakega mrežnega očesa)
(1) Mreže se merijo le, kadar niso zamrznjene.
(2) Inšpektor izmeri odprtino vsakega mrežnega očesa tako, da vstavi merilno napravo v mrežno oko v tisti smeri, ki je daljša, mreža pa se ročno raztegne, dokler niso strani mrežnega očesa ravne in napete.
17. člen
(določanje velikosti očesa mreže)
Velikost očesa mreže je aritmetično povprečje vsote rezultatov merjenja vsakega od mrežnih očes, ki je bilo izbrano in izmerjeno, v milimetrih, zaokroženo navzgor na milimeter.
18. člen
(postopki inšpekcijskega pregleda)
Inšpektor izmeri eno serijo dvajsetih mrežnih očes, izbranih v skladu s 15. členom tega pravilnika. Velikost očes mreže se potem določi v skladu s prejšnjim členom.
19. člen
(merjenje v primeru sporov)
Če kapitan plovila oporeka rezultatu merjenja, inšpektor ponovno izbere in izmeri 20 mrežnih očes na drugem delu mreže v skladu z določbami III. poglavja tega pravilnika. Velikost očesa mreže se potem ponovno izračuna v skladu s 17. členom tega pravilnika, pri čemer se upošteva vseh 40 že izmerjenih mrežnih očes. Rezultat tega merjenja je dokončen.
V. PRITRJEVANJE NAPRAV NA VLEČNE MREŽE, DANSKE POTEGALKE IN PODOBNE MREŽE
20. člen
(tehnični izrazi)
Tehnični izrazi, ki so uporabljeni v tem poglavju, opisujejo nekatere naprave ali konstrukcije, ki so običajno sestavni del vlečne mreže oziroma se uporabljajo skupaj z njo in so opredeljeni v prilogi VII, ki je sestavni del tega pravilnika.
21. člen
(spodnja torna zaščita)
(1) Spodnja torna zaščita je lahko narejena iz kakršnih koli kosov platna, mreže ali drugega materiala.
(2) Hkrati se lahko uporablja več spodnjih tornih zaščit, ki se lahko prekrivajo.
(3) Spodnje torne zaščite se lahko pritrdijo samo na zunanji del vlečne mreže in samo na spodnjo polovico katerega koli njenega dela. Pritrdijo se lahko samo s sprednjimi in stranskimi robovi.
(4) Če se uporabljajo ojačevalne vreče ali zaščitni pasovi, se lahko spodnja torna zaščita pritrdi samo na zunanji del ojačevalnih vreč ali zaščitne pasove, in sicer na način, določen v prejšnjem odstavku.
22. člen
(zgornja torna zaščita)
(1) Dovoljeno je uporabljati enega od dveh tipov zgornje torne zaščite, označenih kot tip A in tip B.
(2) Zgornja torna zaščita tipa A je lahko narejena iz kakršnega koli pravokotnega kosa mrežnega materiala, ki ima mrežno oko vsaj tako veliko, kot je velikost očesa vreče. Je vsaj en- in polkrat širša od vreče, ki jo pokriva, pri čemer se takšne širine izmerijo navpično na vzdolžno os vreče. S svojimi sprednjim in stranskimi robovi je lahko pritrjena samo na zgornjo polovico zunanjega dela vreče. Če je na vrečo pritrjeno dvižno streme, mora biti zgornja torna zaščita pritrjena tako, da ne sega več kot štiri očesa pred zadnje dvižno streme Če na vrečo ni pritrjeno dvižno streme, mora biti zgornja torna prevleka pritrjena tako, da ne pokriva več kot zadnjo tretjino vreče. V obeh primerih se mora zgornja torna zaščita končati vsaj štiri očesa pred zaporno vrvjo vreče.
(3) Zgornja torna zaščita tipa B je lahko narejena iz kakršnega koli pravokotnega kosa mrežnega materiala, ki mora biti narejena iz vrvi z enakim premerom, kot ga ima vrv, iz katere je narejena vreča, in mora imeti oko vsaj dvakrat večje od očesa vreče. Lahko popolnoma pokriva zgornjo polovico vreče v ožjem pomenu; lahko je pritrjena samo vzdolž svojih štirih robov tako, da na mestih pritrditve, ploskev vsakega očesa sovpada z dvema ploskvama očes vreče.
(4) Prepovedano je uporabljati več zgornjih tornih zaščit hkrati.
(5) Prepovedano je uporabljati zgornjo torno zaščito skupaj z ojačevalnimi mrežami, razen pri vlečnih mrežah, pri katerih je oko veliko 60 milimetrov ali manj.
23. člen
(ojačevalna mreža)
(1) Ojačevalna vreča je valjast kos mrežnega materiala, ki popolnoma obdaja vrečo vlečne mreže in se lahko nanjo pritrdi v presledkih. Ima vsaj takšne mere (dolžina in širina), kot jih ima tisti del vreče, na katero je pritrjena.
(2) Prepovedano je uporabljati več kot eno ojačevalno vrečo, razen če je pritrjena na vlečne mreže, ki imajo oko veliko 60 milimetrov ali manj, pri katerih se lahko uporabljata dve ojačevalni vreči.
(3) Oko je vsaj dvakrat večje od očesa vreče. Če se uporabi druga ojačevalna vreča, je največja velikost očesa 120 milimetrov.
(4) Prepovedano je uporabljati več kot eno ojačevalno vrečo, razen če je pritrjena na vlečne mreže, ki imajo oko manjše od 60 milimetrov, pri katerih se lahko uporabljata dve ojačevalni vreči. Mrežno oko ene od teh ojačevalnih vreč je lahko manjše od 80 milimetrov, vendar ne manj od 35 milimetrov.
(5) Prepovedano je uporabljati ojačevalno vrečo, ki sega pred vrečo.
(6) Če je ojačevalna vreča sestavljena iz odsekov valjaste mreže, se odseki na mestih pritrditve ne smejo prekrivati za več kot štiri očesa.
(7) Ojačevalne vreče, pritrjene na vlečne mreže, pri katerih je oko večje od 60 milimetrov, ne smejo segati več kot dva metra pred zadnje dvižno streme.
(8) Ne glede na prvi odstavek tega člena se lahko ojačevalne vreče, ki so manjše od vreče, pritrdijo na mreže, ki imajo oko veliko 60 milimetrov ali manj.
24. člen
(zaščitni pas)
(1) Zaščitni pas je kratek valjast kos mrežnega materiala z enakim obsegom, kot ga ima vreča ali morebitne ojačevalne vreče, ki na mestih, kjer je pritrjeno dvižno streme, obdaja vrečo ali ojačevalne vreče.
(2) Prepovedano je uporabljati zaščitni pas, če dvižno streme ni pritrjeno na vrečo.
(3) Prepovedano je uporabljati zaščitni pas, ki je daljši od enega metra.
(4) Zaščitni pas se lahko pritrdi samo pred vsakim dvižnim stremenom ali za njim.
(5) Oko zaščitnega pasu je vsaj tako veliko kot oko vreče.
(6) Obod zaščitnega pasu se primerja z obodom vreče ali morebitnimi ojačevalnimi vrečami tako, da se jih raztegne z enako silo.
25. člen
(zaporna vrv vreče)
(1) Zaporna vrv vreče je vrv, ki omogoča zapiranje zadnjega dela vreče oziroma ojačevalnih vreč bodisi z vozlom, ki se lahko z lahkoto odveže, lahko tudi z mehansko napravo.
(2) Zaporna vrv vreče se pritrdi na razdalji ne več kot en meter od zadnjih očes vreče, ki se lahko zložijo v vrečo. Vendar, če je pritrjena "torquette" v skladu z 31. členom tega pravilnika, vrv vreče poteka skozi zadnja očesa vreče.
(3) Na eni vlečni mreži se lahko uporabi več zapornih vrvi vreče. Zaporna vrv vreče ne sme zajeti spodnje ali zgornje torne zaščite.
26. člen
(dvižna stremena)
(1) Dvižno streme je kos vrvi ali kabla, ki narahlo obkroža obod vreče ali morebitne ojačevalne vreče in ki je nanjo pritrjeno z zankami ali obroči. Hkrati se lahko uporabi več dvižnih stremen.
(2) Njihova najmanjša dolžina ustreza istim pravilom, kot veljajo za stremena iz 27. člena tega pravilnika, z izjemo, da je dvižno streme, ki je najbližje zaporni vrvi vreče, lahko krajše.
27. člen
(stremena)
(1) Stremena so vrvi v obliki obroča, ki v enakomernih presledkih obkrožajo vrečo ali ojačevalno vrečo in so nanjo pritrjena.
(2) Dolžina stremena ne sme biti manjša od 40% oboda vreče, pri čemer se obod izračuna kot rezultat števila očes v obodu vreče, pomnoženega z dejansko velikostjo očesa, razen za najbolj zadnje streme, ki se imenuje "zadnje streme", če ni pritrjeno več kot dva metra od očes zaporne vrvi vreče, ki so izmerjena, ko so očesa raztegnjena po dolgem.
(3) Razdalja, ki ločuje dve zaporedni stremeni, ne sme biti krajša od enega metra.
(4) Streme lahko obkroža ojačevalne vreče, vendar ne sme obkrožati zgornje ali spodnje torne zaščite.
28. člen
(zaklopnica)
(1) Zaklopnica je kos mreže, ki ima oko vsaj tako veliko, kot ga ima vreča, in je pritrjeno na notranji del vlečne mreže tako, da omogoča prehod ulova iz sprednjega dela v zadnji del vlečne mreže, vendar preprečuje, da bi se vračal.
(2) Zaklopnica je pritrjena na njen sprednji del in se lahko pritrdi s stranskimi robovi znotraj vreče ali pred njo.
(3) Razdalja, ki povezuje mesto, kjer je zaklopnica pritrjena spredaj, in zadnji del vreče, mora biti vsaj trikrat daljša od dolžine zaklopnice.
29. člen
(izločevalna mreža)
(1) Izločevalna mreža je kos mrežnega materiala, pri katerem je oko vsaj dvakrat večje od velikosti očesa vreče.
(2) Izločevalna mreža se pritrdi znotraj vlečne mreže pred vrečo in ne sme segati v vrečo za več kot tretjino dolžine vreče. Na vlečno mrežo se lahko pritrdi na vseh robovih.
(3) Hkrati se lahko uporabljata največ dve izločevalni mreži, če sta pritrjeni na zgornjo in spodnjo polovico vlečne mreže ter se na nobenem mestu ne prekrivata.
30. člen
(ojačevalna vrv)
(1) Ojačevalna vrv je vsaka vrv, ki ni vezna vrv, pritrjena na kateri koli del vlečne mreže.
(2) Prepovedano je pritrditi ojačevalne vrvi znotraj vreče.
31. člen
(torquette)
(1) Torquette je kos mrežnega materiala, ki je pritrjen znotraj vreče na njenem zadnjem delu. Torquette se lahko zloži v vrečo.
(2) Oko ne sme biti manjše od velikosti očesa vreče.
(3) Torquette se pritrdi samo s sprednjim robom in ne sega naprej več kot pet zadnjih očes vreče, zadaj pa ne sme segati več kot 1 meter zadnjega konca zadnjih očes vreče.
32. člen
(sredinsko šivanje hlačaste vreče)
Očesa se lahko šivajo skupaj, da ustvarijo hlačasto vrečo, tako da se po dolgem združita zgornja in spodnja polovica vreče.
33. člen
(ribolov za znanstvene raziskave)
Določbe tega pravilnika se ne nanašajo na ribolovne aktivnosti, ki se izvajajo izključno z namenom znanstvenih raziskav v skladu s prvo, drugo in tretjo alineo prvega odstavka 27. člena zakona o morskem ribištvu (Uradni list RS, št. 58/02 – ZMR-1).
VI. PREHODNI IN KONČNI DOLOČBI
34. člen
(prenehanje veljavnosti)
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o pogojih in načinu opravljanja gospodarskega in športnega ribolova (Uradni list SRS, št. 20/77, 27/87 in Uradni list RS, št. 36/96).
35. člen
(veljavnost pravilnika)
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in preneha veljati 1. maja 2004.
Št: 321-14-5/2004
Ljubljana, dne 20. februarja 2004.
EVA 1998-2311-0222
Minister
za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
mag. Franc But l. r.
Soglašam!
Minister
za okolje, prostor in energijo
mag. Janez Kopač l. r.
* Ta pravilnik vsebinsko povzema uredbi Sveta 1626/94 in 894/97 ter uredbi Komisije 129/03 in 3440/84.
