Vaše trenutno stanje
- Zahtevano
- Analitika
- Oglaševanje
Prikaži podrobnosti
PRILOGA A ZAHTEVE, KI SE NANAŠAJO NA SPREJEM SUROVEGA MLEKA V OBRATE ZA OBDELAVO OZIROMA PREDELAVO I. POGOJI ZDRAVSTVENEGA VARSTVA ŽIVALI ZA SUROVO MLEKO 1. Surovo mleko mora izhajati: a) od krav ali bivolic: i) ki pripadajo čredi, v skladu s prvim odstavkom Priloge A Direktive 64/432/EGS: – uradno proste tuberkuloze, – proste bruceloze ali uradno proste bruceloze; ii) ki ne kažejo simptomov infekcijskih bolezni, ki se lahko z mlekom prenašajo na človeka; iii) ki ne dajejo mleka nenormalnih organoleptičnih lastnosti; iv) katerih splošno zdravstveno stanje ni prizadeto z vidnimi motnjami in ki ne trpijo zaradi infekcij genitalnega trakta z izločkom, vnetja črevesja z drisko in vročine ali prepoznavnega vnetja vimena; v) ki nimajo ran na vimenu, ki bi lahko vplivale na mleko; vi) ki v primeru krav, dajo vsaj dva litra mleka na dan; vii) ki niso bile zdravljene s snovmi, ki so nevarne ali so lahko nevarne zdravju ljudi in ki se prenašajo v mleko, razen če je mleko izpolnilo predpisano oziroma določeno dobo karance; b) od ovc in koz: i) ki pripadajo gospodarstvu ovc in koz, uradno prostemu bruceloze ali prostemu bruceloze (Brucella melitensis) v pomenu četrtega in petega odstavka 2. člena Direktive 91/68/EGS; razen če je mleko namenjeno za proizvodnjo sira z dobo zorenja najmanj dva meseca; ii) ki izpolnjujejo zahteve, predpisane pod a), z izjemo zahtev v točkah i) in vi). 2. Kadar so na gospodarstvu skupaj različne živalske vrste, mora vsaka vrsta izpolnjevati zdravstvene pogoje, ki se zahtevajo, kadar so te vrste same. 3. Surovo mleko je treba izključiti iz obdelave, predelave, prodaje in prehrane, če: a) je dobljeno od živali, ki so jim bile v nasprotju s predpisi dane snovi, navedene v Direktivi Sveta 96/22/ES; b) vsebuje ostanke škodljivih snovi iz 13. člena tega pravilnika, ki presegajo dovoljeno raven. II. HIGIENA NA GOSPODARSTVU 1. Surovo mleko mora izhajati s gospodarstev, ki so registrirana in pregledana v skladu s prvim odstavkom 11. člena tega pravilnika. Kjer bivolice, ovce in koze niso na prostem, morajo biti prostori, ki se uporabljajo, projektirani, zgrajeni, vzdrževani in upravljani na način, ki zagotavlja: a) dobre pogoje namestitve, higiene, čistoče in zdravstvenega varstva živali; in b) zadovoljive higienske pogoje za molžo, rokovanje, hlajenje in hranjenje mleka. 2. Prostori, kjer se opravlja molža, kjer se mleko hrani, kjer se rokuje z mlekom ali se mleko hladi, morajo biti razporejeni in zgrajeni tako, da se prepreči vsako tveganje za kontaminacijo mleka. Biti morajo enostavni za čiščenje in razkuževanje in imeti vsaj: a) stene in tla, ki se zlahka čistijo na delih kjer se lahko zanese zemlja in lahko pride do infekcije; b) tla položena na tak način, ki olajšuje odtekanje tekočin ter ustrezen način odstranjevanja odpadkov; c) ustrezno prezračevanje in osvetlitev; d) ustrezno in zadostno dobavo pitne vode, ki izpolnjuje parametre, predpisane v Direktivi Sveta 98/83/ES za uporabo pri molži ter čiščenju opreme in pribora iz poglavja III B te priloge; e) ustrezno ločitev od vseh virov kontaminacije, kot so stranišča in gnojni kupi; f) pribor in opremo, ki se zlahka perejo, čistijo in razkužujejo. Poleg tega morajo imeti prostori za hranjenje mleka primerno opremo za hlajenje mleka, morajo biti zaščiteni pred škodljivci in morajo biti ustrezno ločeni od prostorov, kjer so nameščene živali. 3. Če se uporablja premičen vrč za molžo, mora izpolnjevati zahteve v točki 2 d) in f), poleg tega pa mora vrč: a) biti postavljen na čista tla, kjer niso nakopičeni kakršnikoli izločki ali drugi odpadki; b) zagotavljati zaščito za mleko v vsem času uporabe; c) biti oblikovan in izdelan tako, da omogoča čiščenje notranjih površin. 4. Kjer so molznice neprivezane na prostem, mora imeti posestvo molzišče ali območje za mleko, ki je ustrezno ločeno od namestitvenega območja. 5. Omogočena mora biti učinkovita izolacija živali, ki so okužene ali za katere se domneva, da so okužene s katerokoli od bolezni, omenjenih v poglavju I.1 te priloge, ali ločitev živali, navedenih v poglavju I.3 te priloge, od ostale črede. 6. Živalim vseh vrst je treba preprečiti dostop do prostorov in krajev, kjer se mleko hrani, hladi ali z njim rokuje. III. HIGIENA PRI MOLŽI, ZBIRANJE SUROVEGA MLEKA IN PREVOZ S PRIDELOVALNEGA GOSPODARSTVA V ZBIRALNICO MLEKA ALI CENTER ZA STANDARDIZACIJO MLEKA ALI OBRAT ZA OBDELAVO OZIROMA PREDELAVO – HIGIENA OSEBJA A) Higiena pri molži 1. Molžo je treba opraviti higiensko in v pogojih, ki jih določa direktiva 89/362/EGS. 2. Takoj po molži se mora mleko premestiti na čisto mesto, ki je opremljeno tako, da se prepreči škodljive vplive na kakovost mleka. Če mleko ni prevzeto v roku dveh ur po molži, ga je treba ohladiti na temperaturo 8 °C ali manj ob dnevnem prevzemu, ali na 6 °C, če prevzem ni vsakodneven. Med prevozom mleka v obrat za obdelavo oziroma predelavo temperatura ohlajenega mleka ne sme presegati 10 °C, razen če je bilo mleko prevzeto v roku dveh ur po molži. Iz tehnoloških razlogov v zvezi s proizvodnjo določenih mlečnih izdelkov lahko uradni veterinar odobri odstopanja od temperatur, določenih v prvem pododstavku, pod pogojem, da končni izdelek ustreza standardom, določenim v Poglavju II Priloge C. B) Higiena prostorov, opreme in orodja 1. Oprema in pribor ali njihove površine, ki prihajajo v stik z mlekom (orodja, posode, cisterne, itd. namenjene molži, zbiranju ali prevozu), morajo biti izdelani iz gladkega materiala, ki se zlahka čisti in razkužuje, je odporen proti koroziji in ne prenaša snovi v mleko v količinah, ki lahko ogrozijo zdravje ljudi, škodujejo sestavi mleka ali škodljivo vplivajo na njegove organoleptične lastnosti. 2. Po uporabi je treba očistiti in razkužiti opremo, ki se uporablja za molžo, molzni stroj in posode, ki prihajajo v stik z mlekom. Po vsakem prevozu ali po vsaki seriji prevozov, kadar je med razkladanjem in naslednjim nakladanjem zelo malo časa, vendar v vsakem primeru vsaj enkrat na dan, je treba pred ponovno uporabo očistiti in razkužiti posode in cisterne, ki se uporabljajo za prevažanje surovega mleka v zbiralnico mleka ali center za standardizacijo mleka ali v obrat za obdelavo oziroma predelavo mleka. C) Higiena osebja 1. Od osebja se zahteva absolutna čistoča. Predvsem: a) morajo osebe, ki opravljajo molžo in rokujejo s surovim mlekom, nositi ustrezna čista oblačila za molžo; b) si morajo molzniki oprati roke neposredno pred začetkom molže in jih ves čas molže ohranjati kar se da čiste. V ta namen se poleg kraja molže zahteva ustrezen pribor za umivanje rok, ki omogoča osebam, ki opravljajo molžo ali rokujejo s surovim mlekom, da si umijejo roke 2. Nosilec dejavnosti mora izvesti vse ukrepe za preprečitev, da osebe, ki bi lahko onesnažile surovo mleko, ne rokujejo z njim dokler ni dokazov, da te osebe to lahko naredijo brez nevarnosti, da bi prišlo do onesnaženja. Vsaka oseba, ki opravlja molžo ali rokuje s surovim mlekom, mora dokazati, da ni zdravstvenih ovir, zaradi katerih ne bi smela opravljati take zaposlitve. Zdravstveni nadzor take osebe ureja pravilnik, ki določa zdravstvene zahteve za osebe, ki pri delu v proizvodnji in prometu z živili prihajajo v stik z živili D) Proizvodna higiena 1. Nosilec dejavnosti vzpostavi sistem spremljanja, pod nadzorom uradnega veterinarja, za preprečitev, da bi se surovemu mleku dodajala voda. Ta sistem mora še posebej vključiti redne preglede zmrziščne točke mleka iz vsakega pridelovalnega gospodarstva v skladu z naslednjim postopkom: a) surovo mleko z vsakega gospodarstva se redno pregleduje z naključnim vzorčenjem. Kjer se mleko z enega gospodarstva dostavlja neposredno v obrat obdelave oziroma predelave, je treba te vzorce vzeti ob prevzemu mleka na gospodarstvu, pod pogojem, da se upoštevajo previdnostni ukrepi za preprečitev potvorb med prevozom, ali pred izpraznitvijo v obratu za obdelavo oziroma predelavo, ko mleko dostavi neposredno proizvajalec. Če rezultati preverjanja vzbujajo pri uradnem veterinarju sum, da se dodaja voda, mora na gospodarstvu vzeti pristojen vzorec. Pristojen vzorec predstavlja mleko ene povsem nadzorovane jutranje ali večerne molže, ki se ne začne prej kot enajst ur ali kasneje kot trinajst ur po predhodni molži. Kjer se mleko dobavlja z več gospodarstev, se vzorce lahko vzame samo, ko surovo mleko prihaja v obrate za obdelavo oziroma predelavo ali zbiralnice mleka oziroma center za standardizacijo mleka, pod pogojem, da se pregledi na kraju samem opravijo na gopodarstvih. Če rezultati pregleda zbujajo sum, da je bila dodana voda, se vzorce vzame na vseh gospodarstvih, ki so sodelovala pri zbiranju tega surovega mleka. Če je treba, uradni veterinar vzame pristojne vzorce v pomenu drugega pododstavka te točke; b) če rezultati pregleda kažejo, da se voda ni dodala, se surovo mleko lahko uporabi za proizvodnjo surovega pitnega mleka, toplotno obdelanega mleka ali mleka za proizvodnjo mlečnih izdelkov za prehrano ljudi. 2. Obrat za obdelavo oziroma predelavo obvesti uradnega veterinarja, kadar se doseže najvišje standarde, določene za skupno število mikroorganizmov ali število somatskih celic. Uradni veterinar sprejme ustrezne ukrepe po tem pravilniku 3. Če v treh mesecih od obvestila o rezultatih pregledov iz točke 1a), in preiskave, predvidene v poglavju IV.D te priloge, in po tem, ko so bili preseženi standardi v IV. poglavju te priloge, mleko s tega gospodarstva teh standardov ne izpolnjuje, to gospodarstvo ne sme več dobavljati surovega mleka, dokler mleko spet ne izpolnjuje omenjenih standardov. Mleko se ne sme uporabljati za prehrano ljudi, če vsebuje ostanke antibiotikov v količinah, ki za katerokoli od snovi, navedenih v Prilogah I in III uredbe (EGS) št. 2377/90, presegajo dovoljene ravni. IV. STANDARDI, KI MORAJO BITI IZPOLNJENI OB ČASU PREVZEMA NA PRIDELOVALNEM GOSPODARSTVU ZA SPREJEM SUROVEGA MLEKA V OBRATE ZA OBDELAVO OZIROMA PREDELAVO Za izpolnjevanje teh standardov se morajo opraviti ločeni preskusi na reprezentativnem vzorcu surovega mleka, prevzetega na vsakem pridelovalnem gospodarstvu. A) Surovo kravje mleko Poleg omejitev iz Prilog I in III Uredbe (EGS) 2377/90: 1. Mora surovo kravje mleko, namenjeno proizvodnji toplotno obdelanega pitnega mleka, fermentiranega mleka, jedi iz skute, želiranega ali aromatiziranega mleka in smetane, izpolnjevati naslednje standarde: --------------------------------------------------------------------------------- Skupno število mikroorganizmov pri 30 °C (na ml) <= 100.000 (a) Število somatskih celic (na ml) <= 400.000 (b) --------------------------------------------------------------------------------- (a) Geometrijsko povprečje v obdobju dveh mesecev z vsaj dvema vzorcema mesečno. (b) Geometrijsko povprečje v obdobju treh mesecev z vsaj enim vzorcem na mesec. --------------------------------------------------------------------------------- 2. Surovo kravje mleko za proizvodnjo mlečnih izdelkov, razen omenjenih v prejšnji točki, mora izpolnjevati naslednje standarde: ----------------------------------------------------------------------------------- Skupno število mikroorganizmov pri 30 °C (na ml) <= 100.000 (a) Število somatskih celic (na ml) <= 400.000 (b) ----------------------------------------------------------------------------------- (a) Geometrijsko povprečje v obdobju dveh mesecev z vsaj dvema vzorcema mesečno. (b) Geometrijsko povprečje v obdobju treh mesecev z vsaj enim vzorcem na mesec. ----------------------------------------------------------------------------------- 3. Surovo kravje mleko, namenjeno neposredno prehrani ljudi, in surovo kravje mleko za proizvodnjo izdelkov ‘izdelanih iz surovega mleka’, pri katerih proizvodni postopek ne vključuje toplotne obdelave, morajo: a) izpolnjevati standarde iz prve točke; b) poleg tega izpolnjevati naslednji standard (1): Staphylococcus aureus (na ml): n = 5 m = 500 M = 2.000 c = 2. B) Surovo bivolje mleko Poleg omejitev iz Prilog I in III Uredbe (EGS) št. 2377/90: 1. Mora surovo bivolje mleko za proizvodnjo mlečnih izdelkov izpolnjevati naslednje standarde: ----------------------------------------------------------------------------------- Skupno število mikroorganizmov pri 30 °C (na ml) <= 1,000.000 (a) Število somatskih celic (na ml) <= 500.000 (b) ----------------------------------------------------------------------------------- a) Geometrijsko povprečje v obdobju dveh mesecev z vsaj dvema vzorcema mesečno. b) Geometrijsko povprečje v obdobju treh mesecev z vsaj enim vzorcem mesečno. ----------------------------------------------------------------------------------- --------------- (1) Kjer je: n = število vzorčnih enot, ki sestavljajo vzorec; m = mejna vrednost za število bakterij: rezultat velja za zadovoljivega, če število bakterij v vseh vzorčnih enotah ne presega ‘m’; M = maksimalna vrednost za število bakterij; rezultat velja za nezadovoljivega, če je število bakterij v eni ali več kot eni vzorčni enoti ‘M’ ali več; c = število vzorčnih enot, kjer je lahko bakterijsko število med ‘m’ in ‘M’, pri čemer vzorec velja za sprejemljivega, če je bakterijsko število drugih vzročnih enot ‘m’ ali manj. 2. Surovo bivolje mleko, namenjeno proizvodnji izdelkov ‘izdelanih iz surovega mleka’, pri katerih proizvodni postopek ne vključuje toplotne obdelave, mora izpolnjevati naslednje zahteve: ------------------------------------------------------------------- Skupno število mikroorganizmov pri 30 °C (na ml) <= 500.000 Število somatskih celic (na ml) <= 400.000 Staphylococcus aureus: kot za kravje mleko ------------------------------------------------------------------- C) Surovo kozje, ovčje in bivolje mleko mora ustrezati naslednjim standardom: 1. Če je namenjeno za proizvodnjo toplotno obdelanega pitnega mleka ali toplotno obdelanih mlečnih izdelkov: ------------------------------------------------------------------- Skupno število mikroorganizmov, štetje na plošči ------------------------------------------------------------------- pri 30 °C (na ml) < 1,500.000 (a) ------------------------------------------------------------------- 2. Če je namenjeno za proizvodnjo izdelkov, izdelanih iz surovega mleka, po postopku, ki ne vključuje nobene toplotne obdelave: Skupno število mikroorganizmov – štetje na plošči (na ml) < 500.000 D) Kadar so preseženi maksimalni standardi, predpisani v A, B in C, in kjer nadaljnja preiskava pokaže potencialno nevarnost za zdravje, mora uradni veterinar sprejeti ustrezne ukrepe. E) Izpolnjevanje standardov A, B in C je treba preverjati z naključnim vzorčenjem ali ob prevzemu na pridelovalnem gospodarstvu ali ob sprejemu mleka v obratu za obdelavo ali predelavo.
PRILOGA B I. SPLOŠNI POGOJI ZA ODOBRITEV OBRATOV ZA OBDELAVO IN PREDELAVO Obrati za obdelavo in predelavo morajo imeti vsaj: 1. dovolj velika delovna območja, da se delo lahko opravlja v ustreznih higienskih pogojih. Njihova konstrukcija in razporeditev morata biti taka, da preprečujeta kontaminacijo surovin in izdelkov iz tega pravilnika. Proizvodnja toplotno obdelanega mleka ali proizvodnja mlečnih izdelkov, ki bi lahko predstavljali tveganje kontaminacije drugih izdelkov, iz tega pravilnika, se mora opravljati v jasno ločenem delovnem območju; 2. na območjih, kjer se pripravlja in predeluje surovine in rokuje z njimi, ter proizvaja izdelke iz tega pravilnika: a) trdna, nepremočljiva tla, ki se zlahka čistijo in razkužujejo in so položena tako, da voda zlahka odteka, ter imajo opremo za odstranjevanje vode; b) stene z gladkimi površinami, ki se zlahka čistijo, so trajne in neprepustne, svetle barve; c) v prostorih, kjer se pripravlja ali predeluje izpostavljene neembalirane surovine ali proizvode in se z njimi rokuje, strope ali stropne obloge, ki se zlahka čistijo; d) vrata iz materialov, odpornih na korozijo, ki se zlahka čistijo; e) ustrezno prezračevanje in, kjer je treba, zadovoljive zmogljivosti za izčrpavanje pare in vodnih hlapov; f) ustrezno naravno ali umetno osvetlitev; g) ustrezno število umivalnikov za roke z vročo in mrzlo tekočo vodo ali vodo, mešano na primerno temperaturo, za umivanje in razkuževanje rok. V delovnih prostorih in straniščih pipe ne smejo biti na ročno upravljanje. Umivalniki morajo biti opremljeni s sredstvi za umivanje in dezinfekcijo ter higiensko sušenje rok; h) pripomočke za čiščenje pribora, opreme in naprav; 3. v prostorih, v katerih se skladiščijo surovine in izdelki iz tega pravilnika, enaki pogoji kot pogoji iz točk 2(a) do (f) tega poglavja, razen: – hladilnice in prostori za ohlajevanje, kjer se tla zlahka čistijo in razkužujejo in so položena tako, da voda lahko odteka; – v prostoru za zamrzovanje in globoko zamrzovanje, zadošča da so tla nepremočljiva in odporna proti gnitju ter se zlahka čistijo. V teh primerih mora biti na voljo dovolj močna oprema za ohlajevanje, da surovine in izdelki ostajajo pri temperaturah, predpisanih v tem pravilniku. Uporaba lesenih sten v prostorih iz druge alinee prejšnjega pododstavka ni razlog za umik odobritve, pod pogojem, da so bili zgrajeni pred 1. januarjem 1993. Zmogljivost prostorov za shranjevanje mora zadoščati za shranjevanje uporabljenih surovin in izdelkov, zajetih s tem pravilnikom; 4. zmogljivosti za higiensko zaščito in rokovanje s surovinami in ne embaliranimi ali nepakiranimi končnimi izdelki med nakladanjem in razkladanjem; 5. ustrezen sistem za varstvo pred škodljivci; 6. pribor in oprema, namenjeni neposrednemu stiku s surovinami in izdelki, izdelani z materialov, odpornih na korozijo, ki se zlahka čistijo in razkužujejo; 7. posebne neprepustne posode, odporne na korozijo, v katere se daje surovine ali izdelke, ki niso namenjeni prehrani ljudi. Kjer se take surovine in izdelki odstranjujejo s pomočjo vodov, morajo biti ti izdelani in nameščeni tako, da ne pride do tveganja kontaminacije drugih surovin ali izdelkov; 8. ustrezne pripomočke za čiščenje in razkuževanje opreme in pribora; 9. sistem za odstranjevanje odpadne vode, ki izpolnjuje higienske zahteve; 10. dobava samo pitne vode v pomenu Direktive 98/83/ES. Vendar se izjemoma odobri dobava nepitne vode za proizvodnjo pare, gašenje in opremo za hlajenje, pod pogojem, da sistem cevi za ta namen preprečujejo uporabo te vode v druge namene in ne predstavljajo posrednega ali neposrednega tveganja kontaminacije izdelka. Cevi za nepitno vodo se morajo jasno razločevati od cevi za pitno vodo; 11. ustrezno število garderob z gladkimi, nepremočljivimi, pralnimi stenami in tlemi, umivalniki in stranišči na izplakovanje. Ta se ne smejo odpirati neposredno v delovne prostore. Umivalniki morajo biti opremljeni za umivanje rok in imeti higienska sredstva za sušenje rok; pipe umivalnikov ne smejo imeti ročnega upravljanja; 12. če količina izdelkov zahteva redno ali trajno prisotnost uradnega veterinarja, ustrezno opremljen prostor, ki ga je mogoče zakleniti, za izključno uporabo uradnega veterinarja; 13. prostor ali varno mesto za hranjenje čistil, razkužil in podobnih snovi; 14. prostor ali omara za hranjenje pribora za čiščenje in vzdrževanje; 15. ustrezne zmogljivosti za pranje in razkuževanje cistern za prevoz mleka in tekočih mlečnih izdelkov ali mlečnih izdelkov v prahu. Vendar te zmogljivosti niso obvezne, če se zahteva, da se prevozna sredstva perejo in razkužujejo v pralnicah, ki jih VURS uradno odobri. II. SPLOŠNI HIGIENSKI POGOJI V OBRATIH ZA OBDELAVO IN PREDELAVO A) Splošni higienski pogoji, ki se nanašajo na prostore, opremo in pribor 1. Oprema in pribor, ki se uporabljajo za delo s surovinami in izdelki, tla, stropi in stropne obloge, stene in predelne stene, je treba ohranjati zadovoljivo čiste in v dobrem stanju, tako da ne predstavljajo vira kontaminacije za surovine ali izdelke. 2. V prostore, kjer se proizvaja in hrani mleko in mlečne izdelke, ne smejo vstopati živali. V prostorih ali na opremi je treba sistematično uničevati glodalce, mrčes in druge škodljivce. Strupe za glodalce, insekticide, razkužila in druge potencialno strupene snovi je treba hraniti v prostorih ali omarah, ki morajo biti zaklenjeni; njihova uporaba ne sme predstavljati nikakršne nevarnosti za kontaminacijo izdelkov. 3. Delovni prostori, pribor in delovna oprema se morajo uporabljati samo za delo z izdelki, za katere je bila podeljena odobritev. Vendar pa se lahko z dovoljenjem uradnega veterinarja istočasno ali ob drugih časih uporabljajo za delo na drugih živilih, primernih za prehrano ljudi, ali na drugih živilih na osnovi mleka za prehrano ljudi, vendar pa namenjene drugačni uporabi kot za prehrano ljudi, pod pogojem da ne povzročajo kontaminacije izdelkov, za katere je bila dana odobritev. 4. Za vse namene je treba uporabljati pitno vodo v pomenu Direktive 98/83/ES. Vendar je izjemoma mogoče uporabiti nepitno vodo za hlajenje opreme, proizvodnjo pare in gašenje požarov, pod pogojem, da cevi za ta namen onemogočajo uporabo te vode v druge namene in ne predstavljajo tveganja kontaminacije surovin in izdelkov, zajetih s tem pravilnikom. 5. Razkužila in podobne snovi za uporabo v živilski stroki mora odobriti pristojni organ. Uradni veterinar dovoli le uporabo odobrenih sredstev. Sredstva se morajo uporabljati tako, da ne vplivajo škodljivo na stroje, opremo, surovine in izdelke, zajete v tem pravilniku. Njihove posode morajo biti jasno razpoznavne in morajo imeti oznake (etikete) z navodili za njihovo uporabo. Njihovi uporabi mora slediti temeljito splakovanje pribora in opreme s pitno vodo. B) Splošni higienski pogoji, ki se nanašajo na osebje 1. Od osebja se zahteva popolna čistoča. To še posebej velja za osebe, ki rokujejo z izpostavljenimi, ne embaliranimi surovinami in izdelki, zajetimi v tem pravilniku. Še posebej: a) mora osebje nositi ustrezne čiste delovne obleke in čista pokrivala, ki povsem pokrivajo lase; b) osebje, določeno za rokovanje in pripravo surovin in izdelkov, zajetih v tem pravilniku, si mora oprati roke vsaj vsakokrat, ko se ponovno loti dela oziroma ko pride do kontaminacije; rane na koži je treba prekriti z nepremočljivo obvezo; c) v prostorih, kjer se obdeluje ali hrani surovine in izdelke, zajete v tem pravilniku, je prepovedano kaditi, pljuvati, jesti in piti. 2. Nosilec dejavnosti sprejme vse zahtevane ukrepe za preprečitev, da osebe, ki lahko kontaminirajo izdelke, zajete v tem pravilniku, ne rokujejo z njimi, dokler ni dokazov, da te osebe to lahko počno brez tveganja za kontaminacijo. Ob sprejemu mora vsaka oseba, ki dela ali rokuje z izdelki, zajetimi v tem pravilniku, z zdravniškim spričevalom dokazati, da ni zdravstvenih ovir za tako zaposlitev. Zdravstveni nadzor take osebe ureja pravilnik, ki določa zdravstvene zahteve za osebe, ki pri delu v proizvodnji in prometu z živili prihajajo v stik z živili. III. POSEBNE ZAHTEVE ZA ODOBRITEV ZBIRALNIC MLEKA Poleg splošnih zahtev, predpisanih v I. poglavju te priloge, morajo zbiralnice mleka imeti vsaj: a) opremo za hlajenje ali ustrezna sredstva za hlajenje mleka in, če se mleko hrani v zbiralnici mleka, hladilno napravo za hranjenje; b) če se mleko čisti v zbiralnici mleka, centrifuge ali druge naprave, primerne za fizikalno čiščenje mleka. IV. POSEBNE ZAHTEVE ZA ODOBRITEV CENTROV ZA STANDARDIZACIJO MLEKA Poleg splošnih zahtev, predpisanih v I. poglavju te priloge, mora imeti center za standardizacijo mleka vsaj: a) posode za hranjenje surovega mleka na hladnem, opremo za standardizacijo in posode za hranjenje standardiziranega mleka; b) centrifuge ali druge naprave, primerne za fizikalno čiščenje mleka. V. POSEBNE ZAHTEVE ZA ODOBRITEV OBRATOV ZA OBDELAVO IN PREDELAVO Poleg splošnih zahtev, predpisanih v I. poglavju te priloge, morajo imeti obrati za obdelavo in predelavo vsaj: a) opremo za mehansko polnjenje in ustrezno avtomatsko zapiranje posod, ki se bodo uporabljale za pakiranje toplotno obdelanega pitnega mleka in mlečnih izdelkov v tekoči obliki, po polnjenju, če se takšni postopki opravljajo v njih. Ta zahteva ne velja za kante, rezervoarje in večja pakiranja, ki presega 4 litre. Vendar pa lahko v primeru omejene proizvodnje tekočega mleka, namenjenega za pitje, uradni veterinar odobri druge metode z uporabo naprav za polnjenje in zapiranje, ki niso avtomatske, pod pogojem da imajo enaka jamstva glede higiene; b) opremo za hlajenje in hranjenje toplotno obdelanega mleka, tekočih mlečnih izdelkov in, v primerih predvidenih v II. in IV. poglavju te priloge, surovega mleka na hladnem, če se ti postopki opravljajo tam. Hladilnice morajo biti opremljene s pravilno umerjenimi napravami za merjenje temperature; c) – v primeru embaliranja v posode za enkratno uporabo, območje za hranjenje teh posod in za hranjenje surovin, namenjenih njihovi proizvodnji, – v primeru embaliranja v posode za ponovno uporabo, posebno območje za njihovo hranjenje in opremo, namenjeno za njihovo mehansko čiščenje in razkuževanje; d) posode za hranjenje surovega mleka, opremo za standardizacijo in posode za hranjenje standardiziranega mleka; e) če je potrebno, centrifuge ali druga ustrezna sredstva za fizikalno čiščenje mleka; f) 1. V primeru obratov za obdelavo, opremo za toplotno obdelavo, ki jo odobri ali dovoli uradni veterinar, z: – avtomatskim temperaturnim nadzorom, – termometrom z zapisom (termograf), – avtomatsko varnostno napravo, ki preprečuje nezadostno segrevanje, – ustreznim varnostnim sistemom, ki preprečuje mešanje toplotno obdelanega mleka z nepopolno segretim mlekom, – avtomatsko napravo za registriranje za varnostni sistem iz prejšnje alinee ali postopek za spremljanje učinkovitosti sistema. Pri odobritvi obrata VURS lahko odobri drugačno opremo z enakovrednimi jamstvi glede delovanja in enakimi zagotovili glede higiene. 2. V primeru obratov za predelavo, če se ti postopki opravljajo v njih, opremo in metode za segrevanje, termizacijo ali toplotno obdelavo, ki izpolnjuje higienske zahteve; g) opremo za hlajenje, embaliranje in hranjenje zmrznjenih mlečnih izdelkov, če se ti postopki opravljajo v njih; h) opremo za sušenje mleka in embaliranje mleka v prahu, če se ti postopki opravljajo tam. VI. HIGIENSKE ZAHTEVE, KI SE NANAŠAJO NA OPREMO PROSTOROV IN OSEBJE OBRATOV ZA OBDELAVO IN PREDELAVO Poleg splošnih zahtev, predpisanih v II. poglavju te priloge, morajo obrati izpolnjevati naslednje pogoje: 1. Treba se je izogniti navzkrižni kontaminaciji med opremo, prezračevanjem ali osebjem. Če je potrebno in glede na analizo tveganja iz 12. člena tega pravilnika, je treba prostore, namenjene proizvodnim postopkom, razdeliti na mokra in suha območja, od katerih ima vsako svoje pogoje delovanja. 2. Kakor hitro je mogoče po vsakem prevozu ali po seriji prevozov, kadar je malo časa med razkladanjem in naslednjim nakladanjem, vendar v vsakem primeru vsaj enkrat na delovni dan, je treba pred ponovno uporabo oprati in razkužiti posode in cisterne, ki se uporabljajo za prevažanje surovega mleka v zbiralnice mleka ali standardizacijske centre ali v obrate za obdelavo ali predelavo mleka. 3. Opremo, posode in naprave, ki med proizvodnjo prihajajo v stik z mlekom ali mlečnimi izdelki ali drugimi pokvarljivimi surovinami, je treba čistiti in po potrebi razkužiti po postopkih in tako pogosto, kot določajo načela iz prvega odstavka 12. člena tega pravilnika. 4. Prostore obdelave je treba čistiti v skladu z frekvenco in postopki določenimi v načelih iz prvega odstavka 12. člena tega pravilnika. 5. Za čiščenje ostale opreme, posod, pribora in naprav, ki prihajajo v stik z mikrobiološko stabilnimi mlečni izdelki, in za prostore, kjer se hranijo te snovi, mora nosilec dejavnosti obrata sestaviti program čiščenja, ki temelji na analizi tveganja, omenjeni v 12. členu tega pravilnika. Ta program mora izpolnjevati zahtevo iz 1. točke tega poglavja in mora tudi zagotavljati, da zaradi posledic neustreznih metod čiščenja ni zdravstvenega tveganja za izdelke, zajete v tem pravilniku.
PRILOGA C I. ZAHTEVE ZA PROIZVODNJO TOPLOTNO OBDELANEGA MLEKA IN MLEČNIH IZDELKOV A) Zahteve za proizvodnjo toplotno obdelanega pitnega mleka 1. Toplotno obdelano pitno mleko mora biti pridobljeno iz surovega mleka, ki izpolnjuje standarde, predpisane v Prilogi A, IV. poglavje. 2. Po sprejemu v obrat za obdelavo je treba mleko, če ni obdelano v štirih urah od sprejema, ohladiti na temperaturo, ki ne presega + 6 °C, in ga ohranjati pri tej temperaturi, dokler ni toplotno obdelano. Če surovo kravje mleko ni obdelano v 36 urah od sprejema, je treba na tem mleku opraviti nadaljnjo preiskavo, preden se toplotno obdela. Če se s pomočjo posredne ali neposredne metode ugotovi, da skupno število mikroorganizmov tega mleka pri 30 °C presega 300.000 na ml, se tega mleka ne sme uporabiti za proizvodnjo toplotno obdelanega pitnega mleka. 3. Proizvodnja toplotno obdelanega mleka mora vključevati vse potrebne ukrepe, še posebej naključno vzorčenje, ki se nanaša na: a) skupno število mikroorganizmov za zagotovitev, da: – surovo mleko, če ni obdelano v roku 36 ur od sprejema, neposredno pred toplotno obdelavo ne presega skupnega števila mikroorganizmov 300.000 na ml pri 30°C, v primeru kravjega mleka; – ima mleko, ki je bilo predhodno pasterizirano, neposredno pred drugo toplotno obdelavo skupno število mikroorganizmov pri 30 °C, ki ne presega 100.000 na ml. b) prisotnost dodane vode v mleku Toplotno obdelano mleko je treba redno pregledovati na prisotnost dodane vode, še posebej s preverjanjem zmrziščne točke. V ta namen je treba vzpostaviti sistem monitoringa pod nadzorom uradnega veterinarja. Kjer se odkrije dodano vodo, uradni veterinar sprejme ustrezne ukrepe v skladu s pravilnikom, ki določa vzorčenje in analizne metode za surovo in toplotno obdelano mleko (Odločba Sveta 92/608/EGS in Odločba Komisije 91/180/EGS). Pri vzpostavljanju sistema nadzora uradni veterinar upošteva: – rezultate pregledov surovega mleka, omenjene v Prilogi A, poglavje III D.1 in še posebej njihovo variiranje in povprečje, – učinek hranjenja in predelave mleka po postopkih dobre proizvodne prakse (DPP) na zmrziščno točko. Na toplotno obdelanem pitnem mleku se lahko opravi katerikoli preskus, ki kaže na mikrobiološko stanje mleka pred toplotno obdelavo. Pravila za uporabo teh preiskav in merila, ki jih je treba s tem v zvezi izpolnjevati so določena s pravilnikom, ki določa vzorčenje in analizne metode za surovo in toplotno obdelano mleko. 4. a) Pasterizirano mleko mora: i) biti dobljeno s pomočjo postopka, ki vključuje visoko temperaturo za kratek čas (vsaj 71,7 °C za 15 sekund ali kakršnokoli enakovredno kombinacijo) ali postopek pasterizacije z različnim časom in temperaturnimi kombinacijami za enakovreden učinek; ii) izkazati negativno reakcijo na preskus fosfataze in pozitivno reakcijo na preskus peroksidaze. Vendar se dovoli proizvodnja pasteriziranega mleka, ki izkazuje negativno reakcijo na preskus peroksidaze, pod pogojem da je mleko označeno s ‘pasterizirano pri visoki temperaturi’; iii) biti takoj po pasterizaciji kakor hitro je mogoče ohlajeno na temperaturo, ki ne presega 6 °C. b) UVT mleko mora: – biti dobljeno tako, da se na surovo mleko usmeri stalni tok toplote, ki pomeni uporabo visoke temperature za kratek čas (ne manj kot +135 °C za ne manj kot sekundo) – namen je uničiti vse preostale škodljive mikroorganizme in njihove spore – z uporabo neprozornih posod ali posod, ki ob pakiranju postanejo neprozorne, vendar tako, da so kemične, fizikalne in organoleptične spremembe minimalne, – imeti tako sposobnost ohranjanja, da ni mogoče zaznati kvarjenja s pomočjo naključnega vzorčenja potem, ko je bilo 15 dni v zaprti posodi pri temperaturi + 30 °C; ali v obdobju sedmih dni v zaprti posodi pri temperaturi + 55 °C. Kjer se z neposrednim stikom mleka in pare uporabi ultra visok temperaturni postopek obdelave mleka, je treba paro dobiti iz pitne vode in ne sme nalagati tujih snovi v mleku ali nanj škodljivo vplivati. Še več, uporaba tega postopka ne sme povzročiti spremembe v vsebnosti vode obdelanega mleka. c) sterilizirano mleko mora: – biti segreto in sterilizirano v nepredušno zaprtem ovoju ali posodah, katerih zapiranje mora ostati nedotaknjeno, – v primeru naključnega vzorčenja imeti tako sposobnost ohranjanja, da ni mogoče zaznati kvarjenja potem, ko je bilo 15 dni v zaprti posodi pri temperaturi + 30 °C; ali v obdobju sedmih dni v zaprti posodi pri temperaturi + 55 °C. d) Pasterizirano mleko, ki je bilo izpostavljeno pasterizaciji z visoko temperaturo, UVT mleko in sterilizirano mleko je mogoče pridobivati iz surovega mleka, ki je opravilo termizacijo ali začetno toplotno obdelavo v drugem obratu. V tem primeru mora biti naravnana temperatura nižja ali enakovredna pasterizaciji in mleko mora pred drugo obdelavo izkazovati pozitivno reakcijo na preskus perokisdaze. Nosilec dejavnosti mora uradnega veterinarja obvestiti o uporabi tega postopka. V dokumentu, predvidenem v osmem odstavku 5. člena tega pravilnika, je treba omeniti prvo obdelavo. Pasterizirano mleko je mogoče proizvesti v enakih pogojih iz surovega mleka, ki je opravilo samo začetno termizacijo; e) postopke segrevanja, temperature in trajanje segrevanja v zvezi s pasteriziranim, UVT in steriliziranim mlekom, vrste opreme za segrevanje, ventile za preusmerjanje toka in vrste naprav za nadzor temperature in naprav za registriranje odobri ali dovoli uradni veterinar v skladu s standardi Skupnosti ali mednarodnimi standardi. f) Podatke iz registrirne naprave-termografa, mora nosilec dejavnosti opremiti z datumom in hraniti dve leti ter jih predložiti na zahtevo uradnega veterinarja, razen v primeru mikrobiološko pokvarljivih izdelkov, za katere se to obdobje skrajša na dva meseca po datumu uporabno do ali po roku trajanja. 5. Toplotno obdelano mleko: a) mora izpolnjevati mikrobiološke standarde, predpisane v II. poglavju; b) ne sme vsebovati farmakološko aktivnih snovi v količinah, višjih kot so omejitve, predpisane v Prilogah I in III k uredbi (EGS) št. 2377/90; B) Zahteve za mleko za proizvodnjo mlečnih izdelkov 1. Nosilec dejavnosti obrata za predelavo mora sprejeti vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da se surovo mleko toplotno obdela ali porabi, če gre za izdelke, narejene iz surovega mleka: – čim prej po sprejemu, če mleko ni bilo ohlajeno, – v roku 36 ur od sprejema, če se mleko hrani pri temperaturi, ki ne presega 6°C, – v roku 48 ur od sprejema, če se mleko hrani pri temperaturi, ki ne presega 4°C, – v roku 72 ur za bivolje, ovčje in kozje mleko. Vendar lahko iz tehnoloških razlogov, povezanih s proizvodnjo nekaterih mlečnih izdelkov, uradni veterinar dovoli preseganje časa in temperatur, navedenih v zgornjih alineah. O teh odstopanjih in o tehnoloških razlogih zanje mora VURS obvestijo Komisijo. 2. Toplotno obdelano mleko, namenjeno proizvodnji mlečnih izdelkov, je treba pridobiti iz surovega mleka, ki izpolnjuje standarde, predpisane v Prilogi A, IV. poglavje. 3. Toplotno obdelano mleko mora izpolnjevati naslednje zahteve: a) termizirano mleko mora: i) biti dobljeno iz surovega mleka, ki ima, če ni obdelano v roku 36 ur od sprejema v obrat, pred termizacijo skupno število mikroorganizmov pri 30 °C, ki ne presega 300.000 na ml, če gre za kravje mleko; ii) biti dobljeno z obdelavo, opredeljeno v šestem odstavku 2. člena tega pravilnika; iii) če se uporablja za proizvodnjo pasteriziranega, UVT ali steriliziranega mleka, pred obdelavo izpolnjevati naslednje standarde: – skupno število mikroorganizmov pri 30 °C enako ali manjše od 100.000 na ml; b) pasterizirano mleko mora i) biti dobljeno z obdelavo, ki vključuje visoko temperaturo za kratek čas (vsaj 71,7 °C za 15 sekund ali katerakoli enakovredna kombinacija) ali proces pasterizacije z različnimi časovnimi in temperaturnimi kombinacijami, da bi dobili enak učinek; ii) izkazovati negativno reakcijo na preskus fosfataze in pozitivno reakcijo na preskus peroksidaze. Vendar se dovoli proizvodnja pasteriziranega mleka, ki izkazuje negativno reakcijo na preskus peroksidaze, pod pogojem, da se mleko označi kot ‘pasterizirano pri visoki temperaturi’; c) UVT mleko mora biti dobljeno tako, da se na surovo mleko usmeri stalni tok toplote, ki pomeni uporabo visoke temperature za kratek čas (ne manj kot +135 °C za ne manj kot sekundo) – namen je uničiti vse preostale škodljive mikroorganizme in njihove spore – tako da so kemične, fizikalne in organoleptične spremembe minimalne. II. MIKROBIOLOŠKA MERILA ZA MLEČNE IZDELKE IN PITNO MLEKO A) Mikrobiološka merila za določene mlečne izdelke ob odstranitvi iz obrata za predelavo
Zgornja tabela je namenjena proizvajalcem pri zagotavljanju ustreznega delovanja njihovih obratov in pri izvajanju sistema in postopka za opravljanje lastnih pregledov njihove proizvodnje. 4. Poleg tega morajo mlečni izdelki v tekoči ali žele obliki, ki so bili UVT obdelani ali sterilizirani in so namenjeni hranjenju pri sobni temperaturi, izpolnjevati naslednje standarde po inkubaciji za 15 dni pri 30 °C:; a) skupno število mikroorganizmov pri 30 °C (na 0,1 ml): <= 10, b) organoleptični preiskus: normalno. B) Mikrobiološka merila za pitno mleko 1. Surovo kravje mleko za pitje v takem stanju mora izpolnjevati standarde po pakiranju Skupno število mikroorganizmov število pri 30 °C (na ml): <= 50 000 (a) -Staphylococcus aureus (na ml) m=100, M=500, n=5, c=2 – Salmonela: odsotna v 25 g n = 5, c = 0 Poleg tega patogeni mikroorganizmi in njihovi toksini ne smejo biti prisotni v količinah, ki vplivajo na zdravje potrošnikov. ------------------------------ (a) Geometrijsko povprečje v obdobju dveh mesecev z vsaj dvema vzorcema mesečno 2. Pri naključnem vzorčenju, opravljenem v obratu za obdelavo, mora pasterizirano mleko izpolnjevati naslednje mikrobiološke standarde (1): Patogeni mikroorganizmi: odsotni v 25 g n = 5, c = 0, m = 0, M = 0 Koliformi (na ml): n = 5, c = 1, m = 0, M = 5 Po inkubaciji pri 6 °C za pet dni Skupno število mikroorganizmov pri 21 °C (na ml): n = 5, c = 1, m = 5 x 10(na 4), M = 5 x 10(na 5). 3. Pri naključnem vzorčenju, opravljenem v obratu za obdelavo, mora sterilizirano in UVT mleko izpolnjevati naslednje standarde po inkubaciji pri 30 °C za 15 dni: – skupno število mikroorganizmov (30 °C): <= 10 (na 0,1 ml) – organoleptični pregled: normalno – farmakološko aktivne snovi: ne presegajo omejitev, določenih v Prilogah I in III k uredbi (EGS) št. 2377/90. Kombinirana skupna količina ostankov vseh snovi ne sme presegati vrednosti, ki se določi v skladu s postopkom, predpisanim v uredbi (EGS) št. 2377/90. 4. Kjer so preseženi maksimalni standardi in obvezna merila in ko nadaljnja preiskava kaže potencialno nevarnost za zdravje, uradni veterinar sprejme ustrezne ukrepe. III. EMBALIRANJE IN PAKIRANJE 1. Embaliranje in pakiranje se morata opravljati v zadovoljivih higienskih pogojih v prostorih, predvidenih v ta namen. 2 Ne glede na Direktivo 89/109/EGS morajo embalaža in ovoji izpolnjevati vsa higienska pravila ter biti dovolj močni, da učinkovito varujejo izdelke, zajete v tem pravilniku. 3. Stekleničenje, polnjenje posod s toplotno obdelanim mlekom in tekočimi mlečni izdelki ter zapiranje posod in pakiranj se mora opravljati avtomatsko. Vendar lahko v primeru omejene proizvodnje uradni veterinar dovoli neavtomatske metode zapiranja, pod pogojem, da te dajejo enaka zagotovila glede higiene. 4. Materiala za embaliranje ali pakiranje se ne sme ponovno uporabiti za izdelke, zajete v tem pravilniku, razen določenih vrst posod, ki se po temeljitem čiščenju in razkužitvi lahko ponovno uporabijo. Zapiranje se mora izvajati v obratu, kjer je bila opravljena zadnja toplotna obdelava pitnega mleka oziroma mlečnih izdelkov v tekoči obliki, takoj po polnjenju s pomočjo naprav za zapiranje, ki zagotavljajo, da je mleko zavarovano pred škodljivimi zunanjimi vplivi. Sistem zapiranja mora biti takšen, da se po odprtju na posodi, jasno vidi in zlahka preveri, da je bila odprta. 5. Nosilec dejavnosti obrata mora zaradi nadzora poskrbeti, da so poleg informacij, zahtevanih v IV. poglavju, na embalaži toplotno obdelanega mleka in mlečnih izdelkov v tekoči obliki, jasno in čitljivo prikazane naslednje informacije: – vrsta toplotne obdelave, ki jo je opravilo mleko, – navedba, kodirana ali ne, s katero se da ugotoviti datum zadnje toplotne obdelave, – v primeru pasteriziranega mleka temperatura, pri kateri je treba hraniti izdelek. 6. Postopki proizvodnje in pakiranja se lahko opravljajo v istem prostoru ne glede na 1. točko tega poglavja, če je pakiranje tako, kot je opisano v 2. točki tega poglavja in pod naslednjimi pogoji: a) prostor mora biti dovolj velik in opremljen tako, da je zagotovljena higiena postopkov; b) ovoji in pakiranja so morali prispeti v obrat za obdelavo ali predelavo v zaščitni prevleki, v katero so bili dani takoj po izdelavi in ki jih varuje pred poškodbami med prevozom v obrat, kjer jih je treba hraniti v higienskih pogojih v prostoru, določenem v ta namen; c) prostori za hranjenje pakirnega materiala morajo biti brez prahu in škodljivcev in ločeni od prostorov, v katerih so snovi, ki bi lahko kontaminirale izdelke. Pakiranj se ne sme postaviti neposredno na tla; d) pakiranje je treba, preden se prinese v prostor, sestaviti v higienskih pogojih. Odstopanje od te zahteve je mogoče odobriti v primeru avtomatskega sestavljanja pakiranja, pod pogojem da ni tveganja kontaminacije izdelkov; e) pakiranje je treba prinesti v prostor v higienskih pogojih in nemudoma uporabiti. Z njim ne sme rokovati osebje, ki rokuje z neembaliranimi izdelki; f) takoj po pakiranju je treba izdelke postaviti v prostore za hranjenje, predvidene v ta namen. IV. POGOJI, KI UREJAJO OZNAČEVANJE ZDRAVSTVENE USTREZNOSTI IN ETIKETIRANJE A) Pogoji, ki urejajo označevanje zdravstvene ustreznosti 1. Izdelki, zajeti v tem pravilniku, morajo nositi oznako zdravstvene ustreznosti. Označevanje je treba izpeljati med ali takoj po izdelavi v obratu na vidnem mestu. Oznaka mora biti čitljiva, neizbrisna in njeni znaki zlahka razločljivi. Oznako zdravstvene ustreznosti je mogoče uporabiti na izdelku ali embalaži, če je izdelek posamezno embaliran, ali na etiketi, pritrjeni na njegovo embalažo. Vendar, kadar so posamezni izdelki posamezno embalirani in potem pakirani skupaj ali kadar se končnemu potrošniku dobavljajo take majhne, posamezno embalirane porcije, zadostuje, da se oznako zdravstvene ustreznosti uporabi za skupno pakiranje. 2. Kjer so izdelki, označeni v skladu s prvim odstavkom, naknadno dani v pakiranje, je treba oznako zdravstvene ustreznosti uporabiti tudi za pakiranje. 3. a) Oznaka zdravstvene ustreznosti mora v ovalni obrobi navajati naslednje podrobnosti: i) – zgoraj: z velikimi tiskanimi črkami začetnica ali začetnice države pošiljateljice, tj. za Skupnost črke B – DK – D – EL – E– F – IRL – I– L – NL – P – UK – AT – FI – SE – CZ – EE –CY – LV – LT – HU – MT – PL – SI – SK, ki ji sledi registracijska številka obrata – spodaj: ena izmed naslednjih skupin začetnic: CEE – EOF – EWG – EOK – EEC EEG – ETY – EHS – EMÜ – EEK – EEB –EGK – KEE – EGS; ii) ali: – zgoraj, ime države pošiljateljice z velikimi črkami, – v sredini registracijska številka obrata, – spodaj: ena izmed naslednjih skupin začetnic: CEE – EOF –EWG – EOK – EEC – EEG –ETY – EHS – EMÜ – EEK – EEB –EGK – KEE – EGS;«. iii) ali – zgoraj: z velikimi tiskanimi črkami ime ali začetnica ali začetnice države pošiljateljice, tj. za Skupnost, črke B – CZ – DK –D – EE – EL – E – F – IRL – I CY – LV – LT – L – HU – MT– NL – AT – PL – P – SI – SK – FIN – S – UK,. – v sredini: navedba, kje je prikazana registracijska številka obrata; – spodaj: ena izmed naslednjih skupin začetnic: CEE – EOF –EWG – EOK – EEC – EEG – ETY – EHS – EMÜ – EEK – EEB– EGK – KEE – EGS; b) oznaka zdravstvene ustreznosti se lahko namesti na izdelek, ovoj ali pakiranje s pečatom ali z izžiganjem, ali pa se lahko natisne ali namesti na oznako (etiketo), c) oznako zdravstvene ustreznosti lahko sestavlja tudi neodstranljiva ploščica iz odpornega materiala, ki izpolnjuje vse higienske zahteve in nosi informacije, določene pod a). B) Pogoji, ki urejajo etiketiranje Označevanje za inšpekcijske namene jasno kazati: 1. besedi ‘surovo mleko’ za surovo mleko, namenjeno neposredno prehrani ljudi; 2. besede ‘izdelano iz surovega mleka’ za mlečne izdelke, izdelane iz surovega mleka, pri katerih proizvodni proces ne vključuje toplotne obdelave, vključno s termizacijo; 3. za druge mlečne izdelke vrsto uporabljene toplotne obdelave na koncu proizvodnega procesa; 4. za mlečne izdelke, pri katerih se lahko pojavi rast mikroorganizmov, datum "uporabno do" ali minimalni rok trajanja. V. ZAHTEVE PRI HRANJENJU IN PREVOZU 1. Mleko in mlečne izdelke iz tega pravilnika, ki jih ni mogoče hraniti pri sobni temperaturi, je treba hraniti pri temperaturah, ki jih je določil proizvajalec za zagotovitev njihove trajnosti. Še posebej mora biti navedena najvišja temperatura, pri kateri se lahko hrani pasterizirano mleko, dokler ne zapusti obrata in med prevozom, to je 6 °C. Temperature hranjenja v hladilnicah morajo biti registrirane, stopnja hlajenja pa mora biti taka, da izdelek doseže zahtevano temperaturo kakor hitro je mogoče. 2. Cisterne, vrči in druge posode, ki se uporabljajo za prevoz pasteriziranega mleka, morajo izpolnjevati vsa higienska pravila in še posebej naslednja: – njihove notranje površine in vsak drug del, ki lahko pride v stik z mlekom, mora biti izdelan iz gladkega materiala, ki se zlahka pere, čisti in razkužuje, je odporen na korozijo in ne prenaša snovi v mleko v takih količinah, ki bi ogrozile zdravje ljudi, škodovale sestavi mleka ali škodljivo vplivale na njegove organoleptične lastnosti, – načrtovane morajo biti tako, da mleko lahko povsem odteče; če imajo zamaške, se morajo ti zlahka odstranjevati, prati, čistiti in razkuževati, – treba jih je prati, čistiti in razkužiti takoj po vsaki uporabi in po potrebi pred nadaljnjo uporabo; čiščenje in razkuževanje je treba opraviti v skladu s Prilogo B, VI. poglavje, 2 in 3, – pred in med prevozom jih je treba nepredušno zapreti s pomočjo neprepustne naprave za zapiranje. 3. Vozila in posode, uporabljene za prevažanje pasteriziranega mleka, morajo biti projektirane in opremljene tako, da se lahko ves čas med prevozom ohranjajo zahtevane temperature. 4. Vozila, ki se uporabljajo za prevoz toplotno obdelanega pitnega mleka in mleka v malih posodah ali vrčih, morajo biti v dobrem stanju. Ne smejo se uporabljati za prevoz drugih izdelkov ali predmetov, ki lahko povzročijo kvarjenje mleka. Njihova notranja površina mora biti gladka in taka da jo je možno zlahka prati, čistiti in razkuževati. Notranjost vozil, namenjenih prevažanju mleka, mora izpolnjevati vse higienske predpise. Vozila, namenjena prevozu toplotno obdelanega mleka v malih posodah ali vrčih morajo biti projektirana tako, da so posode ali vrči ustrezno zavarovani pred vsako kontaminacijo in podnebnimi vplivi, ter se ne smejo uporabljati za prevoz živali. 5. V ta namen mora uradni veterinar redno preverjati, če prevozna sredstva in pogoji nakladanja izpolnjujejo higienske zahteve tega poglavja. 6. Izdelke, zajete v tem pravilniku, je treba razpošiljati tako, da so zavarovani pred vsem, kar bi jih lahko kontaminiralo ali povzročilo njihovo kvarjenje ob upoštevanju trajanja in pogojev prevoza in uporabljenih prevoznih sredstev. 7. Med prevozom temperatura pasteriziranega mleka, ki se prevaža v cisternah ali pakirano v malih posodah in vrčih, ne sme presegati 6 °C. Pri direktni dostavi je dovoljeno odstopanje + 2 °C med dostavo v prodajalne na drobno. VI. ZDRAVSTVENI PREGLEDI IN NADZOR PROIZVODNJE 1. Obrati morajo biti pod nadzorom uradnega veterinarja, ki mora zagotoviti da se izpolnjujejo zahteve tega pravilnika in še posebej: a) preverja: i) čistočo prostorov in opreme ter higieno osebja; ii) učinkovitost pregledov, ki jih opravlja obrat v skladu s 12. členom tega pravilnika predvsem s pregledom rezultatov in jemanjem vzorcev; iii) mikrobiološke in higienske pogoje mlečnih izdelkov; iv) učinkovitost obdelave mlečnih izdelkov in toplotno obdelanega pitnega mleka; v) nepredušno zaprte posode z naključnim vzorčenjem; vi) ustrezno označevanje zdravstvene ustreznosti mlečnih izdelkov; vii) pogoje hranjenja in prevoza; b) jemati vse potrebne vzorce za laboratorijske analize; c) opravljati vse druge preglede, za katere meni, da so potrebni za zagotavljanje izpolnjevanja tega pravilnika. 2. Uradni veterinar mora imeti v vsakem času prost dostop do hladilnic in delovnih prostorov, da lahko preveri, ali se te določbe natančno izpolnjujejo.
PRILOGA D REFERENČNI LABORATORIJ EU Laboratoire central d’hygiene alimentaire 43 rue de Dantzig 75015 PARIZ