Na podlagi prvega odstavka 27. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93, 44/95 – odl. US, 1/96, 9/99 – odl. US, 56/99 – ZON, 22/00 – ZJS in 67/02-ZV-1) in četrtega odstavka 4. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 59/96, 31/98 – odl. US, 1/99 – ZNIDC, 54/00 – ZKme, 68/00 – odl. US, 27/02 – odl. US, 58/02 – ZMR-1, 67/02, 110/02 – ZUreP-1, 110/02 – ZGO-1 in 36/03) izdaja Vlada Republike Slovenije

V Uredbi o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla (Uradni list RS, št. 68/96 in 35/01) se 8. točka 2. člena spremeni tako, da se glasi:
»8. Kompost je biološko stabilen, higieniziran, humusu podoben material, brez motečih vonjav, bogat z organsko snovjo, ki nastane s kompostiranjem. Kompost se glede na vsebnost nevarnih snovi razvršča v kompost za neomejeno uporabo ali kompost 1. razreda, kompost z omejeno uporabo ali kompost 2. razreda in kompost za nekmetijsko uporabo.«.
10. točka 2. člena se spremeni tako, da se glasi:
»10. Povzročitelj obremenitve je vsaka oseba, ki proizvaja kompost ali obdeluje blato čistilnih naprav ali mulj z namenom, da se jih uporabi kot rastlinsko hranilo ali kot izboljševalo tal. Če gre za kompost, ki ni proizveden na ozemlju Republike Slovenije, je povzročitelj obremenitve dobavitelj komposta.«.
16. točka 2. člena se črta.

V prvem odstavku 4. člena se za besedo »gnojili« doda vejica in besedilo »kompostom ali blatom«.

V prvem odstavku 5. člena se besedilo »območjih varstvenega pasu za zajem vode, v katerih« nadomesti z besedilom »zemljiščih na vodovarstvenih območjih, določenih v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo voda (v nadaljnjem besedilu: vodovarstvena območja), na katerih«.
V naslovu tabele 3 se besedilo »območjih varstvenega pasu za zajem vode« nadomesti z besedilom »vodovarstvenih območjih«.
V drugem odstavku se besedilo »območjih varstvenega pasu za zajem vode, v katerih« nadomesti z besedilom »zemljiščih na vodovarstvenih območjih, na katerih«.

V drugem odstavku 7. člena se besedilo »območjih varstvenega pasu za zajem vode« nadomesti z besedilom »zemljiščih na vodovarstvenih območjih«, za besedilom »živinskimi gnojili« pa se doda besedilo »in komposti«.

V prvem odstavku 8. člena se v prvi alinei besedilo »prekritih s snežno odejo« nadomesti z besedilom »prekritih z več kot 10 cm debelo snežno odejo«, besedilo tretje alinee pa se spremeni tako, da se glasi:
»– na zemljiščih na najožjem vodovarstvenem območju in na stavbnih zemljiščih.«.

V prvem odstavku 9. člena se besedilo »območjih varstvenega pasu za zajem vode« nadomesti z besedilom »vodovarstvenih območjih«.
Besedilo drugega odstavka se spremeni tako, da se glasi:
»Ne glede na določbe prejšnjega odstavka je na vodovarstvenih območjih poleg prepovedi iz prejšnjega člena vnos dušika pri gnojenju z živinskimi, drugimi organskimi in rudninskimi hranili ter s kompostom z neomejeno uporabo prepovedan tudi v časovnih obdobjih, določenih v tabeli 4«.
V naslovu tabele 4 se besedilo »območjih varstvenega pasu za zajem vode« nadomesti z besedilom »vodovarstvenih območjih«.
V 2. točki tabele 4 se v drugi alinei besedilo »31. 10.« nadomesti z besedilom »31. 1.«.
Četrti odstavek se črta.

Besedilo 10. člena se spremeni tako, da se glasi:

Vnos komposta z neomejeno rabo je dovoljen na vseh zemljiščih ne glede na območje, kjer se zemljišče nahaja, ali na rabo zemljišča, če:
1. izmerjene vrednosti nevarnih snovi v celotnem vzorcu komposta ne presegajo največjih vrednosti, določenih za kompost z neomejeno uporabo v drugem stolpcu tabele 5 v 11. členu te uredbe, za več kot to določa tabela 5.a v 11. členu te uredbe;
2. delež organskih snovi v kompostu presega 30 odstotkov suhe mase;
3. je kompost obdelan tako, da so pri vzorcih, odvzetih med ali ob zaključenem kompostiranju, izpolnjene naslednje mikrobiološke zahteve, in sicer odsotnost Salmonele v 25 g: n = 5, c = 0, m = 0, M = 0,
kjer je:
– n število enot, ki sestavljajo vzorec,
– m največje število bakterij v posameznem vzorcu: rezultati preiskav so ustrezni, če število bakterij v vsaki enoti vzorca ne presega vrednosti m,
– M največja vrednost števila bakterij: rezultati so neustrezni, če je število bakterij v eni ali več enotah vzorca enak ali večji od M in
– c število enot vzorca, pri katerih je število bakterij lahko med m in M: rezultati so ustrezni, če je v ostalih enotah vzorca število bakterij m ali manj.
Če gre za kompost iz biorazgradljivih odpadkov, ki se uvrščajo med živalske stranske proizvode kategorije 3 v skladu s predpisi na področju veterine, ki urejajo zdravstvena pravila za živalske stranske proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi, mora kompost za neomejeno rabo izpolnjevati mikrobiološke zahteve iz teh predpisov.
Vnos blata, mulja, komposta z omejeno uporabo ali komposta za nekmetijsko uporabo je dopusten le, če povzročitelj obremenitve, ki je lastnik ali upravljavec čistilne naprave ali kompostarne, oziroma je investitor posega v prostor, ki se nanaša na rečno strugo ali jezero, za to pridobi dovoljenje.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka pa je vnos blata, mulja, komposta z omejeno uporabo ali komposta za nekmetijsko uporabo prepovedan:
– na zemljiščih na vodovarstvenem območju,
– na zemljiščih, namenjenih pridelavi rastlin za neposredno prehrano ljudi,
– na travnikih in pašnikih, razen jeseni po zadnji košnji oziroma paši,
– na zemljiščih, zasičenih z vodo, zasneženih ali zamrznjenih,
– na nagnjenih zemljiščih, kjer je nevarnost površinskega odplakovanja,
– na njivah s krmnimi poljščinami (koševinami), razen po zadnji košnji ali paši,
– v močvirjih in barjih in na gozdnih zemljiščih.
Določbe prejšnjih odstavkov tega člena se ne uporabljajo za kompost:
– na vrtovih, ki so namenjeni pridelavi kmetijskih ali okrasnih rastlin za lastno rabo gospodinjstva, če gre za lastne organske kuhinjske odpadke in odpadke rastlinskega izvora iz vrtov,
– na kmetijskih zemljiščih, v vrtnarijah in drevesnicah ter zemljiščih parkov, zelenic ali površin, namenjenih športu ali rekreaciji, če gre za predelavo odpadkov rastlinskega izvora v kompost na kraju njihovega nastanka, in
– na kmetijskih zemljiščih, če je kompost pridelan iz organskih odpadkov, ki niso živalskega izvora in so nastali v okviru kmetijskega gospodarstva, h kateremu pripadajo ta kmetijska zemljišča.«.

Besedilo 11. člena se spremeni tako, da se glasi:

Dovoljenje iz prejšnjega člena za vnos blata ali komposta z omejeno uporabo na kmetijskem zemljišču izda ministrstvo, pristojno za okolje, v soglasju z ministrstvom, pristojnim za kmetijstvo, če:
1. izmerjene vrednosti težkih kovin iz tabele 5 tega člena v tleh kmetijskega zemljišča ne presegajo mejne vrednosti za te kovine v tleh v skladu s predpisom, ki ureja mejne, opozorilne in kritične imisijske vrednosti nevarnih snovi v tleh,
2. izmerjene vrednosti vsakega od parametrov v celotnem vzorcu komposta ne presegajo največjih vrednosti, določenih za kompost z omejeno uporabo v tretjem stolpcu tabele 5.a tega člena, za več kot to določa ta tabela,
3. izmerjene vrednosti vsakega od parametrov v blatu ne presegajo največjih vrednosti, določenih v četrtem stolpcu tabele 5 tega člena, za več kot to določa tabela 5.a,
4. delež organskih snovi v blatu ali v kompostu presega 20 odstotkov suhe mase,
5. sta blato ali kompost z omejeno uporabo obdelana tako, da so izpolnjene naslednje mikrobiološke zahteve, in sicer odsotnost Salmonelle v 25 g: n = 5, c = 0, m = 0, M = 0, kjer so n, m, M in c oznake za števila iz prvega odstavka prejšnjega člena.
Dovoljenje iz prejšnjega člena za vnos blata, mulja ali komposta za nekmetijsko uporabo na zemljišču, ki ni namenjeno pridelavi kmetijskih rastlin, izda ministrstvo, pristojno za okolje, če:
1. izmerjene vrednosti težkih kovin iz tabele 5 tega člena v tleh zemljišča ne presegajo mejne vrednosti za te kovine v tleh v skladu s predpisom, ki ureja mejne, opozorilne in kritične imisijske vrednosti nevarnih snovi v tleh,
2. izmerjene vrednosti nevarnih snovi v blatu, mulju ali kompostu za nekmetijsko uporabo ne presegajo največjih vrednosti, določenih v petem stolpcu tabele 5, za več kot je največje preseganje izmerjenih vrednosti, določeno v tabeli 5.a,
3. so blato, kompost ali mulj za nekmetijsko uporabo obdelani tako, da so izpolnjene naslednje mikrobiološke zahteve, in sicer odsotnost Salmonelle v 25 g: n = 5, c = 0, m = 0, M = 0, kjer so n, m, M in c oznake za števila iz prvega odstavka prejšnjega člena.
Če gre za kompost iz biorazgradljivih odpadkov, ki se uvrščajo med živalske stranske proizvode kategorije 3 v skladu s predpisi na področju veterine, ki urejajo zdravstvena pravila za živalske stranske proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi, morata kompost z omejeno rabo in kompost za nekmetijsko uporabo izpolnjevati mikrobiološke zahteve iz teh predpisov.

Vlogi za izdajo dovoljenja za vnos blata, komposta ali mulja mora povzročitelj obremenitve priložiti:
1. podatke o vsebnosti nevarnih snovi, rastlinskih hranil in organskih snovi v blatu, kompostu ali mulju, ki ne smejo biti starejši od treh mesecev,
2. podatke o zemljiščih, na katera namerava vnašati blato, kompost ali mulj,
3. izjave lastnikov ali zakupnikov zemljišč, iz katerih je razvidno, da so privolili k vnosu blata, komposta ali mulja tako glede količin kot časa vnosa,
4. strokovno oceno o največji količini blata, komposta ali mulja, ki se sme vnesti v enem letu glede na pedološke lastnosti tal.
Če ministrstvo, pristojno za okolje, ne razpolaga s podatki o vrsti in koncentraciji nevarnih snovi v tleh, mora povzročitelj obremenitve vlogi za izdajo dovoljenja priložiti tudi podatke o koncentraciji nevarnih snovi v tleh na zemljiščih, na katera se nanaša dovoljenje iz drugega odstavka tega člena. Te podatke mora povzročitelj obremenitve pridobiti na način, določen s predpisi o obratovalnem monitoringu pri vnosu snovi v tla.
Dovoljenje iz prvega in drugega odstavka tega člena se izda največ za 3 leta, za zemljišča posameznega lastnika ali zakupnika, ki ne presegajo 1 ha, pa največ za 5 let.«.

V prvem odstavku 12. člena se prva alinea spremeni tako, da se glasi:
»– ne presega 9 t suhe snovi na hektar v obdobju 3 let, če gre za vnos blata na kmetijska zemljišča, in 30 t suhe snovi na hektar v obdobju 3 let, če gre za vnos komposta z omejeno uporabo na kmetijska zemljišča ali za vnos blata, mulja ali komposta z omejeno uporabo na nekmetijska zemljišča,«.
V tretjem odstavku 12. člena se besedilo »izdelavo poročil o vplivih na okolje« nadomesti z besedilom »izvajanje obratovalnega monitoringa pri vnosu snovi, nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla«.

V prvi alinei prvega odstavka 14. člena se besedilo »mejne imisijske vrednosti za težke kovine v vodah III. kakovostnega razreda« nadomesti z besedilom »mejne vrednosti dobrega kemijskega stanja za težke kovine v površinskih vodah v skladu s predpisi na področju varstva okolja, ki urejajo kemijsko stanje površinskih voda«.

Besedilo 16. člena se spremeni tako, da se glasi:

Nadzor nad izvajanjem določb te uredbe opravljajo inšpektorji, pristojni za varstvo okolja, nad izvajanjem določb 4., 5., 6., 7., 8., 9. in četrtega odstavka 10. člena te uredbe pa inšpektorji, pristojni za kmetijstvo.«.

V prvi alinei prvega odstavka 18. člena se besedilo »območjih varstvenega pasu za zajem vode« nadomesti z besedilom »vodovarstvenih območjih«.

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.