Na podlagi prvega odstavka 84. člena zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 115/03 – prečiščeno besedilo) izdaja minister za šolstvo, znanost in šport

Ta pravilnik določa merila za vrednotenje materialnih stroškov srednjim šolam, ki izvajajo programe s področja gimnazije (razen programa mednarodne mature) in strokovne gimnazije ter programe za pridobitev poklicne in srednje strokovne izobrazbe.

Stroški ogrevanja, električne energije in vode so določeni v odvisnosti od šolskega prostora, potrebnega za izvajanje posameznih programov, in sicer:
1. 300 m2 na oddelek za umetniško gimnazijo – glasbena in plesna smer;
2. 134 m2 na oddelek za programe s področij:
– ekonomije,
– pedagoške skupine,
– gimnazije,
– strokovne gimnazije (razen programa umetniške gimnazije – glasbene, plesne in dramsko-gledališke smeri) ter za
– programe elektrotehnik računalništva, medijski tehnik in elektrotehnik, za naziv strokovne izobrazbe računalniški tehnik;
3. 150 m2 na oddelek za program umetniške gimnazije – dramsko-gledališka smer in za programe na ostalih področjih.
V izračunu stroškov na oddelek se upošteva naslednja normirana poraba:
1. za ogrevanje:
– 146 KWh/m2 v III. klimatski coni,
– 131 KWh/m2 v II. klimatski coni,
– 117 KWh/m2 v I. klimatski coni;
2. za električno energijo: 39 KWh/m;
3. za vodo: 2,2 m3/m2.

Splošni materialni stroški (pisarniški material, poštne storitve, izdaja šolskih publikacij, tehnično varovanje stavbe in drugi splošni materialni stroški) se priznajo na oddelek v višini 200 točk.

Stroški elektronskih komunikacij se priznajo na oddelek v višini 50 točk.

Stroški za izvedbo vaj se priznajo na oddelek v naslednji višini točk:
1. 100 točk za programe administrator, trgovec, prodajalec in podjetniško poslovanje;
2. 110 točk za programe s področij:
– gradnje,
– dimnikarstva,
– geodezije,
– zaključne gradbene dejavnosti,
– pedagoške skupine,
– gimnazije,
– strokovne gimnazije (razen programa tehniške gimnazije in programa umetniške gimnazije – glasbene in plesne smeri) ter za
– programe ekonomski tehnik, ekonomsko-komercialni tehnik, aranžerski tehnik, turistični tehnik in prometni tehnik;
3. 120 točk za program tehniške gimnazije;
4. 130 točk za programe s področij:
– agroživilstva,
– veterinarstva,
– živilstva,
– elektrotehnike in računalništva,
– zdravstva (razen programov zobotehnik, laboratorijski tehnik in kozmetični tehnik),
– kulture;
5. 150 točk za programe s področij:
– gozdarstva,
– usnjarstva,
– tekstila,
– lesarstva,
– pomorstva,
– osebnih storitev (razen programa frizer) ter za
– programe gostinski tehnik, gostinsko-turistični tehnik, natakar in gostinska dela, za naziv poklicne izobrazbe natakar;
6. 170 točk za programe s področij:
– kemijske dejavnosti,
– farmacije,
– steklarstva,
– grafike,
– papirništva,
– metalurgije,
– strojništva,
– rudarstva ter za
– programe zobotehnik, laboratorijski tehnik, kozmetični tehnik, frizer, kuhar in gostinska dela, za naziv poklicne izobrazbe kuhar in kuhar-natakar;
7. 220 točk za program umetniška gimnazija – glasbena in plesna smer.

Stroški obdelovalnega materiala, pogonske energije, drobnega orodja in zaščitnih sredstev se priznajo na oddelek v naslednji višini točk:
1. 40 točk za programe s področij:
– agroživilstva,
– veterinarstva,
– živilstva,
– elektrotehnike in računalništva,
– pomorstva,
– zdravstva (razen programov zobotehnik, laboratorijski tehnik in kozmetični tehnik);
2. 50 točk za programe s področij:
– gozdarstva,
– usnjarstva,
– tekstila,
– lesarstva,
– gradnje,
– dimnikarstva,
– geodezije,
– zaključne gradbene dejavnosti;
3. 60 točk za programe s področij:
– kemijske dejavnosti,
– farmacije,
– steklarstva,
– grafike,
– papirništva,
– metalurgije,
– strojništva,
– rudarstva,
– kulture,
– osebnih storitev ter za
– programe zobotehnik, laboratorijski tehnik, kozmetični tehnik, gostinski tehnik, gostinsko-turistični tehnik, natakar in gostinska dela, za naziv poklicne izobrazbe natakar;
4. 170 točk za programa kuhar in gostinska dela, za poklicna naziva kuhar in kuhar-natakar.

Število oddelkov iz 2., 3., 4., 5. in 6. člena tega pravilnika se za posamezno šolo določi oziroma izračuna tako, da se število dijakov oziroma vajencev (v nadaljnjem besedilu: dijaki), ki so vpisani v programe (oziroma nazive poklicne in strokovne izobrazbe) po posameznih področjih s celoletno organizacijo izobraževanja, deli s številom:
– 17 v primeru programov nižjega poklicnega izobraževanja,
– 25 v primeru programov srednjega poklicnega izobraževanja,
– 27 v primeru štiriletnih programov srednjega splošnega in srednjega strokovnega izobraževanja,
– 20 v primeru športnih oddelkov gimnazijskega programa,
– 28 v primeru programov poklicno-tehniškega izobraževanja,
– 36 v primeru programov poklicnega in maturitetnega tečaja.
Število oddelkov po posameznih področjih, izračunano v skladu s prejšnjim odstavkom, se določi na eno decimalko natančno.
Za posamezne letnike programov s polletno organizacijo izobraževanja v šoli ali z dualno oziroma periodično organizacijo izobraževanja, se število oddelkov iz 2., 3., 4., 5. in 6. člena tega pravilnika določi tako, da se število dijakov, ki so vpisani v posamezne letnike teh programov (oziroma nazivov poklicne in strokovne izobrazbe) po posameznih področjih, deli s številom:
– 17 v primeru programov nižjega poklicnega izobraževanja ter pomnoži s faktorjem 0,5,
– 25 v primeru programov srednjega poklicnega izobraževanja ter pomnoži s faktorjem 0,5.
Število oddelkov po posameznih področjih, izračunano v skladu s prejšnjim odstavkom, se določi na eno decimalko natančno.

Na podlagi izračuna števila oddelkov iz 7. člena tega pravilnika se za posamezno šolo priznajo sredstva za:
– tekoče vzdrževanje osnovnih sredstev,
– nabavo knjižničnega gradiva.
Sredstva za stalno strokovno spopolnjevanje delavcev in za zdravniške preglede delavcev se priznajo na podlagi zasedbe sistemiziranih delovnih mest.
Sredstva za šolsko dokumentacijo se priznajo na podlagi števila dijakov.
Sredstva za izvedbo zaključnega izpita, mature, poklicne mature in predmaturitetnih preiskusov znanja se priznajo na podlagi števila dijakov zaključnih letnikov ter poklicnega in maturitetnega tečaja.
Sredstva za druge izredne namene določi s posamičnimi sklepi minister, pristojen za šolstvo.

Ceno posameznega elementa materialnih stroškov oziroma vrednost točke za posamezni namen določi minister, pristojen za šolstvo, v skladu z letnim finančnim načrtom Ministrstva za šolstvo, znanost in šport.

Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati sklep o normativih in standardih za vrednotenje materialnih stroškov v poklicnih in strokovnih šolah ter gimnazijah, št. 403-2/97 z dne 28. 8. 1997.

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. aprila 2004.