Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem na pobudo Študentske organizacije Univerze v Mariboru, Maribor, na seji dne 11. marca 2004

Del četrtega odstavka 268. člena, ki se glasi: "predstavnika študentov pa študentski svet univerze" in drugi odstavek 295. člena Statuta Univerze v Mariboru (Uradni list RS, št. 19/01), nista v neskladju z zakonom.

1. Pobudnica izpodbija določbe Statuta Univerze v Mariboru (v nadaljevanju: Statut UM), ker meni, da so v neskladju z drugim odstavkom 5. člena Zakona o skupnosti študentov (Uradni list RS, št. 38/94 – v nadaljevanju: ZSkuS). Pobudnica meni, da drugi odstavek 5. člena ZSkuS določa študentsko organizacijo visokošolskega zavoda za "subjekt, ki ima pravico, da imenuje oziroma izvoli predstavnike študentov, ki sodelujejo pri delovanju visokošolskega zavoda". S tem, ko izpodbijani del četrtega odstavka 268. člena Statuta UM določa, da izvoli predstavnika študentov v Upravni odbor Univerze Študentski svet, naj bi bil v nasprotju z drugim odstavkom 5. člena ZSkuS. Enako naj bi veljalo tudi za drugi odstavek 295. člena Statuta UM, ki določa, da vse prorektorje, tudi prorektorja za študentska vprašanja, izvoli Senat. Pobudnica je predlagala odpravo izpodbijanih določb Statuta UM. Do končne odločitve o stvari sami pa je predlagala tudi začasno zadržanje izvrševanja četrtega odstavka 268. člena Statuta UM.
2. Univerza v Mariboru zavrača vse navedbe pobudnice kot neutemeljene. Navaja, da je javni zavod s pravicami in obveznostmi, kot jih opredeljujejo Ustava, Zakon o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 67/93 in nasl. – v nadaljevanju: ZVis), Odlok o preoblikovanju Univerze v Mariboru (Uradni list RS, št. 28/2000) in Statut Univerze v Mariboru. Sklicuje se na ustavno in zakonsko zagotovljeno avtonomnost državne univerze (58. člen Ustave in 6. člen ZVis). Eden od vidikov avtonomnosti univerze je njena samostojnost pri urejanju notranje organizacije in delovanja ter pri volitvah, imenovanjih in odpoklicu njenih organov (druga in osma alineja drugega odstavka 6. člena ZVis). Zatrjuje, da je sodelovanje študentov pri delu in upravljanju visokošolskih zavodov, ki ga zagotavlja 67. člen ZVis, uredila skladno z določbami ZVis, ki urejajo organe visokošolskih zavodov. Meni, da se v Statutu UM lahko, na podlagi ZSkuS, opredeli samo sodelovanje študentske organizacije pri delu in upravljanju visokošolskega zavoda, ki pa ne more imeti pravic, ki jih ima na podlagi ZVis Študentski svet.

3. Ustavno sodišče je pobudo sprejelo. Ker so bili izpolnjeni pogoji iz četrtega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju: ZUstS), je nadaljevalo z odločanjem o stvari sami.
4. ZVis določa organe visokošolskih zavodov, njihove temeljne funkcije in sestavo ter deloma tudi način njihove izvolitve oziroma imenovanja. ZVis določa za organe univerze rektorja, senat, upravni odbor in študentski svet (prvi odstavek 20. člen), za organe članice Univerze pa dekana, senat, akademski zbor in študentski svet (drugi odstavek 20. člena). Izhajajoč iz ustavnega načela (pravice) avtonomnosti Univerze in drugih visokih šol (58. člen Ustave) v 6. členu ZVis med drugim določa, da Univerza uredi svojo notranjo organizacijo in delovanje s statutom (druga alineja drugega odstavka) ter da v skladu s statutom in drugimi akti izvoli, imenuje oziroma odpokliče svoje organe (osma alineja drugega odstavka).
5. ZVis določa v prvem odstavku 67. člena, da imajo študenti pravico preko svojih predstavnikov sodelovati pri delu in upravljanju visokošolskih zavodov v skladu s tem zakonom (tj. v skladu z ZVis) in statutom. Drugi odstavek navedenega člena ZVis pa določa, da so predstavniki študentskega sveta vabljeni na seje organov visokošolskega zavoda.(*1) Študentski svet sestavljajo predstavniki študentov (prvi odstavek 26. člena ZVis). Kljub določbi drugega odstavka 67. člena ZVis, ki predvideva samo "vabljenje" predstavnikov študentskega sveta na seje organov visokošolskih zavodov, je že ZVis predpisal, da so člani senatov visokošolskih zavodov tudi predstavniki študentskega sveta (peti odstavek 21. člena), da pri delu akademskega zbora članice Univerze sodelujejo tudi predstavniki študentov, za katere se način njihovega sodelovanja določi s statutom (prvi odstavek 21.a člena), in da sestavljajo upravni odbor tudi predstavniki študentov (tretji odstavek 22. člena).
6. Statut UM je v skladu z ZVis podrobneje določil način uresničevanja pravice študentov, da sodelujejo pri delu in upravljanju visokošolskih zavodov (soupravljanje študentov). Gre predvsem za določbe, ki urejajo način izvolitve študentskega sveta ter način sodelovanja in volitve oziroma imenovanja predstavnikov študentov v druge organe visokošolskega zavoda. Tako vsebuje Statut UM podrobnejše določbe o študentskih svetih članic Univerze in svetih letnikov članic Univerze (členi 322 do 329) ter o študentskem svetu Univerze (členi 282 do 286), zlasti ureja njihovo sestavo, način izvolitve in pristojnosti. Na podlagi pooblastila iz 286. člena Statuta UM pa je Študentski svet Univerze sprejel tudi Pravilnik o sestavi in delovanju študentskih svetov, v katerem so urejene zlasti volitve študentskih svetov.
7. Iz določb ZVis in Statuta UM izhaja, da je študentski svet visokošolskega zavoda tisti njegov organ, prek katerega se uresničuje soupravljanje študentov. Poleg tega, da obravnava in sklepa o vprašanjih, pomembnih za študente, je tudi pristojen, da izvoli oziroma odpokliče predstavnike študentov v akademskem zboru (249. in 310. člen Statuta UM), v senatu (250. in 311. člen Statuta UM) in upravnem odboru Univerze (267. člen Statuta UM). Iz navedenega izhaja, da urejata ZVis in Statut UM soupravljanje študentov celovito in da ZVis ne prepušča urejanja tega vprašanja drugim zakonom.
8. Pobudnica navaja kot sporni določbi del četrtega odstavka 268. člena(*2) in drugi odstavek 295. člena Statuta UM in sicer naj bi bili navedeni določbi v neskladju z drugim odstavkom 5. člena ZSkuS. Pobudnica meni, da je na podlagi določbe drugega odstavka 5. člena ZSkuS izključno pristojna za imenovanje predstavnikov študentske organizacije v organe Univerze, konkretno v upravni odbor Univerze. Določb, ki urejajo volitve študentskega sveta, imenovanje v senat in akademski zbor ne izpodbija.
9. Zato se zastavljata vprašanji, ali je z drugim odstavkom 5. člena ZSkuS določena študentska organizacija visokošolskega zavoda kot izključno pristojna za izvolitev predstavnikov študentov v organe visokošolskega zavoda in kakšno je razmerje te določbe do določb ZVis, ki urejajo soupravljanje študentov v visokošolskih zavodih.
10. Kot je že navedeno, zagotavlja pravico študentov do soupravljanja ZVis (prvi odstavek 67. člena). ZVis in statut (visokošolskega zavoda) urejata način uresničevanja te pravice. Drugi odstavek 67. člena določa, da sodelujejo pri delu organov visokošolskega zavoda predstavniki študentskega sveta. ZVis določa sestavo senata, v katerem so po svoji funkciji člani tudi predstavniki študentskega sveta (peti odstavek 21. člena). Predstavniki študentov so tudi člani akademskega zbora, pri čemer pa ZVis pooblašča Statut, da določi način njihovega sodelovanja (prvi odstavek 21.a člena). Samo določba 22. člena ZVis, ki določa sestavo upravnega odbora, izrecno ne ureja, kdo izvoli predstavnika študentov v upravni odbor, niti ne vsebuje pooblastila, da to določi statut. Na podlagi navedenih zakonskih določb je Statut podrobneje uredil način sodelovanja študentov v organih Univerze Maribor. Izvolitev študentskih svetov pa je uredil pravilnik o sestavi in delovanju študentskih svetov, ki ga je sprejel Študentski svet Univerze.
11. Iz navedenega je mogoče skleniti, da je bil zakonodajalčev namen, da ureja način sodelovanja študentov pri delu in upravljanju visokošolskih zavodov v celoti ZVis in na njegovi podlagi statut visokošolskega zavoda, in da ni bil njegov namen urejanje tega vprašanja prepuščati drugim zakonom. Tak zakonodajalčev namen izhaja iz vsebine ZVis (prvi odstavek 67. člena, 21. in 21.a člen). Na to kaže tudi določba drugega odstavka 67. člena Zakona, ki zagotavlja avtonomnost študentov pri oblikovanju skupnosti študentov ter prepušča urejanje načina uresničevanja te pravice drugim zakonom (to ureja ZSkuS). ZVis pa ne prepušča urejanja uresničevanja pravice soupravljanja drugim zakonom.
12. Namen zakonodajalca, kot je opredeljen v prejšnji točki obrazložitve, potrjuje tudi zgodovinska razlaga ZVis. Zakon je bil sprejet pred ZSkuS. Zato niti ni mogel računati, da bi izvolitev predstavnikov študentov, ki naj sodelujejo pri soupravljanju, prenesel na študentsko organizacijo, ki jo ustanavlja šele ZSkuS (ta zakon je bil sprejet po sprejemu ZVis, čeprav je o njem že tekla razprava pred sprejemom ZVis). Zato je povsem logično, da je način soupravljanja študentov uredil sam oziroma to urejanje prenesel na statute visokošolskih zavodov. Takšen način utemeljuje tudi načelo avtonomnosti univerze. Tudi Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 99/99 – v nadaljevanju: ZViS-A), ki je bil sprejet po uveljavitvi ZSkuS, ohranja takšno ureditev. Šele ZViS-A je omogočil, da so člani senata visokošolskega zavoda po svoji funkciji tudi predstavniki študentskega sveta (7. člen) in da sodelujejo v akademskem zboru tudi predstavniki študentov, ki jih ti izvolijo na način, ki ga določi statut visokošolskega zavoda (8. člen). To velja tudi za izvolitev predstavnika študentov v upravni odbor Univerze, čeprav ZVis tega izrecno ne določa (22. člen).
13. Prvi odstavek 67. člena ZViS in drugi odstavek 5. člena ZSkuS urejata vsebinsko isto vprašanje, tj. soupravljanje študentov. Nosilci pravice do soupravljanja so študenti in ne študentska organizacija. Zato bi moral ZSkuS, katerega temeljni namen je urejati položaj, delovanje in dejavnost samoupravne skupnosti študentov Slovenije (1. člen; ureditev pravnega položaja – statusa študentske organizacije), če bi želel predpisati, da je Študentska organizacija visokošolskega zavoda pristojna (volilno telo) za izvolitev predstavnikov študentov, ki sodelujejo pri soupravljanju visokošolskega zavoda (da je študentska organizacija volilno telo oziroma pristojna po svojih organih imenovati predstavnike v organe visokošolskega zavoda), in ne študenti neposredno, to izrecno določiti oziroma izrecno izključiti pravico študentov iz prvega odstavka 67. člena ZViS. Razumevanje drugega odstavka 5. člena ZSkuS, kot ga ponuja pobudnica, bi pomenilo, da študenti izvršujejo pravico soupravljanja samo prek študentske organizacije. Do takšnega sklepa pa bi bilo mogoče priti samo, če se razlaga drugi odstavek 5. člena ZSkuS izolirano in brez povezave z določbami ZViS. Ker pa predpisuje pravico soupravljanja študentov in tudi način njenega uresničevanja ZViS (in statut visokošolskega zavoda), je mogoče drugi odstavek 5. člena ZSkuS razlagati samo v povezavi z določbami ZViS, ki so za to vprašanje temeljne oziroma specialne (lex specialis). V tej povezavi pa ta določba omogoča študentski organizaciji sodelovanje pri volitvah predstavnikov študentov na način, kot ga določata ZViS in statut visokošolskega zavoda, ter ne izključuje pravice študentov do soupravljanja, kot ga urejata ZVis in statut visokošolskega zavoda.
14. Glede na navedeno zato ni mogoče pritrditi pobudnici, da bi predstavnika študentov v Upravni odbor Univerze v Mariboru morala imenovati študentska organizacija v Mariboru, in da je zato četrti odstavek 268. člena Statut UM, ker tega ne omogoča, v neskladju z drugim odstavkom 5. člena ZSkuS. Iz enakih razlogov je neutemeljena trditev, da je v nasprotju z drugim odstavkom 5. člena ZSkuS tudi drugi odstavek 295. člena Statuta UM. Tu gre dodati še to, da je po ZVis organ visokošolskega zavoda rektor in da prorektorji nimajo položaja organa. Prorektorje predvideva Statut UM (prvi odstavek 295. člena). Ti pomagajo rektorju pri opravljanju nalog na področjih, ki jih določi rektor. Prorektor za študentska vprašanja torej pomaga rektorju na tem področju in ni predstavnik študentov ter tudi ni treba, da bi bil imenovan izmed študentov.
15. Glede na navedeno del četrtega odstavka 268. člena, ki se glasi "predstavnika študentov pa študentski svet univerze", in drugi odstavek 295. člena Statuta UM nista v neskladju z drugim odstavkom 5. člena ZSkuS.

16. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi 21. člena ZUstS v sestavi: predsednica dr. Dragica Wedam Lukić ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Odločbo je sprejelo s sedmimi glasovi proti dvema. Proti sta glasovala sodnik Čebulj in sodnica Krisper Kramberger.

(*1) Visokošolski zavodi so univerze, fakultete, umetniške akademije in visoke strokovne šole (2. člen Zvis).

(*2) Predstavnika študentov v upravnem odboru Univerze izvoli študentski svet Univerze.