Na podlagi prvega odstavka 46. člena, prvega odstavka 77. člena, v povezavi s tretjim odstavkom 170. člena in prvim odstavkom 171. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr., 58/03 – ZZK-1) ter na osnovi 7. in 16. člena statuta Občine Vransko (Uradni list RS, št. 24/99 in 38/02), je Občinski svet občine Vransko na 9. redni seji dne 15. 3. 2004 sprejel

S tem odlokom se ob upoštevanju sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Vransko (Uradni list RS, št. 19/02) sprejme občinski lokacijski načrt za Park tehnične kulture – poligon varne vožnje Čeplje (v nadaljevanju: občinski lokacijski načrt).

(1) Občinski lokacijski načrt iz 1. člena vsebuje besedilo in grafične prikaze, ki se nanašajo na mejo območja urejanja, na lego, potek, zmogljivost, velikost in oblikovanje objektov, naprav, omrežij in ureditev ter okolje varstvene ukrepe, povezane z izgradnjo parka tehnične kulture.
(2) Tekstualni del obsega:
– odlok o občinskem lokacijskem načrtu,
– obrazložitev in utemeljitev občinskega lokacijskega načrta,
– povzetek iz prostorskih sestavin planskih aktov občine,
– opis funkcije in položaj območja,
– opis tehničnih rešitev,
– ureditev objektov in naprav komunalne in energetske infrastrukture,
– opis prostorskih rešitev,
– opis oblikovalskih rešitev obravnavnega in kontaknega območja prostora,
– rešitve v zvezi z zaščito pred naravnimi ter drugimi nesrečami,
– seznam parcel prizadetih z ureditvami in podatki o lastništvu,
– oceno stroškov za izvedbo občinskega lokacijskega načrta,
– etape izvajanja občinskega lokacijskega načrta in tolerance in
– pogoji in usmeritve organov in organizacij.
(3) Grafični del obsega:
– pregledna situacija M 1:5000,
– izrez iz prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občine M 1:5000,
– situacija obstoječega stanja M 1:1500,
– obodno parcelacijo in načrt gradbenih parcel M 1:1500,
– ureditvena-urbanistična krajinska situacija M 1:1500,
– situacija komunalne, energetske in teleprenosne infrastrukture M 1: 1500,
– geodetska kotirana situacija M 1:1500.
(4) Strokovne podlage o vplivih na okolje.

(1) V območje urejanja z občinskim lokacijskim načrtom so vključena zemljišča oziroma deli zemljišč z naslednjimi parcelnimi številkami po naslednjih katastrskih občinah:
(2) Zemljišča v obravnavanem območju z vsemi spremljajočimi ureditvami:
K.o. Tešova: 793/1, 793/2, 793/3, 794/1, 794/2;
K.o. Prekopa: 117, 118, 457/1, 457/2, 457/3, 457/4, 457/5, 458, 469/1, 469/2, 470, 472, 474, 475/1, 475/2, 476, 2631;
(3) Deli zemljišč v obravnavanem območju z vsemi spremljajočimi ureditvami:
K.o. Tešova: 796, 797/1, 797/2, 797/3, 798/3, 800/2, 806;
K.o. Prekopa: 471/1, 479, 481, 484, 486/2, 489, 490/1, 492, 494/1, 494/2, 796, 862, 1620/2, 1621/2.
(3) Zemljišča, ki so v občinskem lokacijskem načrtu opredeljena zaradi izgradnje, nadomestne gradnje ali rekonstrukcije komunalne, energetske in teleprenosne infrastrukture:
– vodovod: 837/1, 841/1 in 497/21, 497/26, 497/27, 1602/1, 1621/2 (druga faza);
– elektrovod in teleprenosni vod: 494/2, 525/5, 1621/2, 2638, 2644 in 2645;
– kanalizacija: 173/1, 173/2, 482/2, 484, 1621/2;

Ureditveno območje iz 3. člena tega odloka obsega:
– območje poligona varne vožnje,
– območje hotela,
– območje avtokampa,
– območje cest in poti,
– območje ureditve kontaktnega prostora, vključno z rekultivacijo zemljišč,
– območja ureditve obstoječih vodotokov in drugih vodnogospodarskih ureditev,
– območja za ureditev komunalnih, energetskih in teleprenosnih objektov in naprav,
– območja okolje varstvenih ukrepov,
– območje začasnih ureditev.

(1) Poligon varne vožnje leži na zahodni strani obravnavanega območja. Sestavljajo ga utrjene povozne površine z vmesnimi zelenicami in objekti za inštruktorje, velikosti ca. 5ha, upravna zgradba s pomožnimi prostori, manipulacijskimi površinami in parkiriščem.
(2) Območje hotela se nahaja na severnem delu ureditvenega območja, sestavljajo ga hotel, dovozne in parkirne površine ter urejene zelene površine skupne velikosti ca. 1,30ha.
(3) Območje avtokampa leži na severovzhodnem delu ureditvenega območja ter ga sestavljajo objekt za recepcijo in trgovino, sanitarni objekt, prometne površine in površine za kampiranje na skupni površini ca. 1ha.
(4) Ceste in poti potekajo preko celotnega ureditvenega območja ter se navezujejo na obstoječo mrežo cest in poti.
(5) Območje vodnogospodarskih ureditev – na osrednjem delu obravnavanega območja se nahajata dva vodna zadrževalnika skupne kapacitete ca. 1500m³.

(1) Objekt v sklopu poligona varne vožnje je namenjen upravnim, izobraževalnim in servisnim prostorom. Skupna tlorisna površina objekta je ca. 22.5 X 15 m (upravni, izobraževalni del) in 15 X 15 m (servisni del) oziroma 900 m². Objekt bo imel pritličje, nadstropje in podstrešje ali pritličje in mansardo. Streha objekta bo dvokapnica s smerjo slemena vzhod-zahod ali ravna. Konstrukcija objekta bo določena v tehnični dokumentaciji. Objekt bo oblikovan sodobno z uporabo sodobnih materialov, obvezno pa v sozvočju z ostalimi objekti na območju.
(2) Objekti na poligonu za inštruktorje so montažni kioski dimenzij ca. 5 X 2 m, namenjeni inštruktorjem in krmilnim napravam, potrebnim za obratovanje naprav na poligonu.
(3) Hotel je namenjen gostinsko turistični ponudbi na območju ter prenočitvenim kapacitetam. Okvirne tlorisne dimenzije so 40 X 20 in 45 X 15 m (restavracija, kuhinja, sobe za goste, pomožni prostori) ter 18 X 18 m in 15 X 15 m (vstopni del, recepcija, skupni prostori…). Hotel bo imel pritličje, nadstropje in podstrešje, delno tudi dve nadstropji, vstopni del je lahko pritličen. Streha bo dvokapnica s smerjo slemena vzhod zahod ali ravna. Objekt bo oblikovan sodobno z uporabo sodobnih materialov, obvezno pa v sozvočju z ostalimi objekti na območju.
(4) Objekta v sklopu avtokampa sta namenjena za recepcijo in trgovino (objekt 6.1) in za sanitarni objekt (6.2). Objekta bosta tlorisnih dimenzij ca. 12.50X8.50. Objekta bosta pritlična, streha bo dvokapnica, smer slemena severozahod-jugovzhod ali ravna. Objekt bo oblikovan sodobno z uporabo sodobnih materialov, obvezno pa v sozvočju z ostalimi objekti na območju.

(1) Poligon varne vožnje sestavljajo 4 vadbeni sklopi (F1 – F4) in večnamenska površina. Vse površine bodo asfaltirane ali drugače utrjene, skladno s potrebami vadbenega programa (različne vrste asfaltov…) V sklopu poligona varne vožnje bo zgrajen interni vodovod (zaprti sistem) za vadbene potrebe (polivanje stez).
(2) Dovozne ceste se navezujejo na obstoječe cestno omrežje. Glavni dovoz je od avtocestne baze in se navezuje na obstoječo cesto med naseljema Brode in Čeplje. Ta služi tudi kot pomožni dovoz in v času gradnje. Širina predvidenih cest je 6 m ali 5 m z obojestransko bankino širine 0.5m.
(3) Parkirne površine bodo zagotovljene na funkcionalnih zemljiščih predvidenih objektov in na urejenih parkiriščih. Na funkcionalnih površinah objektov bo zagotovljeno parkiranje vseh zaposlenih in gostov v avtokampu. Na dveh parkiriščih (pri hotelu in pri upravni zgradbi poligona varne vožnje) je zagotovljenih cca 300 parkirnih mest.

Zaradi izgradnje parka tehnične kulture – poligona varne vožnje je treba zgraditi, prestaviti, zamenjati oziroma zaščititi komunalne, energetske in telekomunikacijske objekte, naprave in napeljave. Projektiranje in gradnja komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih objektov, naprav in napeljav mora potekati v skladu s pogoji posameznih upravljavcev oziroma v skladu s pogoji, ki bodo določeni v izvedbenih načrtih.

(1) Za potrebe parka tehnične kulture – poligona varne vožnje bo zgrajen nov vodovodni priključek z navezavo na obstoječi vodovod PEHD 90 v Čepljah.
(2) V primeru povečane porabe bo v drugi fazi zgrajen nov primarni vodovod, ki poteka po trasi obstoječega glavnega voda za naselje Čeplje, z navezavo na transportni vodovod Vransko-Gomilsko PVC Ø 225mm.
(3) Predvideni vodovod mora biti dimenzioniran za potrebe predvidenih ureditev ter za požarno varnost, v drugi fazi pa tudi za potrebe napajanja in požarno varnost naselja Čeplje.
(4) Trase razvoda vodovoda za potrebe objektov na območju obravnave in razvoda hidrantnega omrežja potekajo praviloma ob dovoznih cestah z odmikom ca. 2 do 3 m.
(5) Za potrebe poligona varne vožnje bo zgrajen ločen sistem vodovoda za tehnološke vode, namenjene močenju povoznih površin. Voda bo pridobljena z lovljenjem meteorne vode, spravljene v zadrževalniku. Voda bo namenjena tudi kot požarna voda.

(1) Za fekalne in druge odpadne vode iz objektov bo zgrajena kanalizacija z navezavo na lokalne čistilne naprave, dimenzionirane skladno s predvidenimi obremenitvami. Lokacija ČN je v sklopu funkcionalnih površin predvidenih objektov. Iztok iz ČN bo po predvideni kanalizaciji v vodotok Bolska, skladno s predpisi, ki urejajo področje emisij snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja. V naslednjih fazah je možna tudi navezava na predvideno lokalno čistilno napravo naselja Čeplje.
(2) Odvodnjavanje meteornih vod širšega območja bo v ustrezno dimenzionirane zadrževalne bazene preko peskolovov in lovilcev olj ter dalje v površinske odvodnike.
(3) Odvodnjavanje zalednih vod bo po urejenih površinskih odvodnikih 1, 2 in 3 v Bolsko.

(1) Visokonapetostno omrežje:
– visokonapetostni kabel poteka od stičnega mesta na daljnovodu DV 20kV Vransko do predvidenih transformatorskih postaj TP1 v dolžini ca. 350 m in TP2 v dolžini 415 m (od TP1). Predviden je kabel XHE 49A 3 x 1 x 150 mm2, 20 kV, položen v obbetonirano kabelsko kanalizacijo;
– pri križanju daljnovoda 20 kV Vransko z dovozno cesto mora investitor, poleg pogojev upravljalca, upoštevati varnostno višino, ki znaša min. 7 m, minimalno oddaljenost stebra od roba glavne ceste, ki znaša 6 m ter minimalni kot križanja z visokovodnim nasipom, ki znaša 30º. Kadar posebni ukrepi niso predvideni, je potrebno upoštevati splošne varnostne ukrepe predvsem pa kontrolo varnostne višine pri maksimalnem povesu vodnikov;
– križanje kabla s povoznimi površinami je potrebno izvesti z obbetonirano kabelsko kanalizacijo alkaten cevi Ø 110 mm. Višina nad zgornjim robom kanalizacije in niveleto ceste mora biti min. 0.8 m;
– križanje elektrovodov in ostalih komunalnih vodov bo izvedeno skladno s pogoji upravljalca.
(2) Nizkonapetostno omrežje
– predvidena je izgradnja nizkonapetostnega omrežja od predvidenih transformatorskih postaj do predvidenih objektov oziroma za potrebe javne razsvetljave;
– nizkonapetostni kabli bodo tipa PP00/A 4 x 150 + 2,5 mm2 v dolžini ca. 280 m in tipa PP00/A 4 x 70 + 2,5 mm2 v dolžini ca. 120 m;
– nizkonapetostni kablovodi bodo potekali po zelenicah, utrjenih (povoznih) površinah, križali bodo ceste in ostale komunalne vode, zato bodo položeni v obbetonirano kabelsko kanalizacijo;
– križanje elektrovodov s povoznimi površinami ostalimi komunalnimi vodi bo izvedeno skladno s pogoji upravljavca.
(3) Transformatorska postaja
– predvidena je izgradnja dveh transformatorskih postaj:
– TP1 na lokaciji parkirišča ob predvidenem hotelu in
– TP2 na lokaciji ob objektu poligona varne vožnje;
– predvidena je izgradnja montažnih transformatorskih postaj tipa IMP-3EGS.
(4) Javna razsvetljava
Na obravnavanem območju se s sistemom javne razsvetljave ustrezno razsvetlijo dovozne ceste in poti, parkirišča in površine poligona varne vožnje:
– dovozne ceste in parkirišča na obravnavanem območju bodo osvetljena s 15 do 20 svetilkami;
– površine poligona varne vožnje bodo bo osvetljeno s 4 svetilkama višine 15–20m.
Napajališče razsvetljave bo iz predvidenega NN omrežja.

(1) V fazi izdelave projektne dokumentacije PGD, PZI je treba detajlno obdelati križanja in približevanja neposredno prizadetih in ogroženih telefonskih kabelskih vodov (medsebojni odmiki). Vsa križanja obdelati v skladu s pogoji upravljavca Telekom Slovenija.
(2) Teleprenosno omrežje bo izvedeno iz obstoječega teleprenosnega omrežja južno od avtocesten baze. TK kabli bodo potekali po zelenicah, utrjenih (povoznih) površinah, križali bodo ceste in ostale komunalne vode, zato bodo ustrezno zaščiteni (TK kanalizacija), križanje s povoznimi površinami ostalimi komunalnimi vodi bo izvedeno skladno s pogoji upravljavca.

(1) Na območju, kjer predvideni posegi v prostor tangirajo kmetijske komplekse, je treba te rekonstruirati oziroma prilagoditi novim razmeram tako, da je zagotovljeno njihovo nadaljnje delovanje. Investitor je v času gradnje dolžan zagotavljati čim manjše poseganje na kmetijske površine ter ravnati z rodovitno prstjo skladno z določili 22. člena tega odloka.
(2) Dostop na kmetijska zemljišča je trebe zagotoviti v času gradnje in v času obratovanja.
(3) Na območju, kjer so posegi predvideni neposredno ob kmetijskih pridelovalnih površinah, je potrebno zagotoviti stalno vlažnost odprtih gradbenih površin, tako da bo preprečeno prašenje kmetijskih kultur v okolici.
(4) Po končani gradnji bo investitor zagotovil izvedbo kmetijsko prostorskih in ureditvenih operacij na prizadetih kmetijskih zemljiščih, s katerimi bodo ponovno vzpostavljene možnosti za kmetijsko rabo.

(1) Predvidene ureditve so načrtovane tako, da so njihovi posegi na gozdna zemljišča čim manjši, ohranjene površine gozdov pa čim večje. Pri izdelavi tehnične dokumentacije je potrebno upoštevati pogoje Zavoda za gozdove Slovenije.
(2) Na območjih, kjer ureditve posegajo na gozdna zemljišča ali se jim približajo, je predvidena sanacija ali nova ureditev gozdnega roba. Gozdne robove je treba sanirati čimprej (v prvi sadilni sezoni po posegu) z novo oblikovanim gozdnim robom s predčasno premeno drevesnih vrst širine 6–8m.
(3) Drugi posegi zaradi ureditve gradbišča, gradbenih poti in gradnje niso dovoljeni. Transportne poti za čas gradnje se v največji možni meri uredijo po že zgrajenih poteh ali po trasah načrtovanih poti. Obstoječe gozdne poti je treba ustrezno prestaviti in povezati z obstoječim prometnim omrežjem.
(4) Predhodno je potrebno za posege pridobiti soglasje Zavoda za gozdove Slovenije. Pred posekom drevja na območju posegov mora pooblaščeni delavec Zavoda za gozdove Slovenije označiti drevje za posek. Sečnjo lesa lahko izvajajo le izvajalci, ki izpolnjujejo pogoje predpisov s področja o minimalnih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci del v gozdovih.
(5) Med gradnjo mora izvajalec upoštevati določila odloka, ki ureja varstvo pred požarom v naravnem okolju. Preprečiti je potrebno vsako nepotrebno zasipavanje in odstranjevanje podrasti. Zemeljska dela naj se izvajajo v največji meri v času mirovanja vegetacije. Odstranjen, uničen ali kako drugače prizadet gozdni rob in na novo ustvarjene preseke je potrebno pričeti sanirati že v času gradnje.

(1) Predvidena je ureditve vodotokov: odvodnika 1, odvodnika 2 in odvodnika 3, izgradnja zadrževalnih bazenov 1 in 2 ter izvedba ostalih ukrepov za zmanjševanje povečanega oddtoka voda iz območja obravnave.
(2) Izgradnja objektov in naprav na obravnavanem območju nima večjega vpliva na odvodnika 1 in 3, zato je predvideno le čiščenje in po potrebi sanacija na določenih delih;
(3) Predvidena je prestavitev dela odvodnika 2 v dolžini ca. 450m, ureditve struge na celotni dolžini ureditvenega območja, po potrebi pa do izliva v Bolsko, izgradnja škatlastega propusta pod povoznimi površinami poligona varne vožnje svetle odprtine min. 4 m² ter izgradnja mostu za servisno cesto, ki je hkrati dovoz na parkirišče.
(4) predvidena je izgradnja dveh zadrževalnikov (bazen 1 in bazen 2) skupne površine 1000 m², globine ca. 1,50 m oziroma skupne kapacitete 1500 m³. Kapaciteta bazena 1 je 60% ali več, kapaciteta bazena 2 pa 40% ali manj skupne kapacitete zadrževalnikov. Zadrževalnika imata poleg vodnogospodarske tudi gospodarsko (tehnološka voda) in varstveno (požarna voda) funkcijo.

(1) Posegi preureditev vodotokov morajo biti izvedeni tako, da se bistveno ne spremeni narava vodotoka, to je pretok vode in njegova dinamika, kakovost vode, raznovrstnost habitatov in biološka raznovrstnost. Ureditve odvodnikov morajo biti izvedene sonaravno. Vse ureditve so v zemeljski izvedbi. Stabilizacija strug se izvede z lesenimi, v območju premostitvenih objektov pa s kamnitimi talnimi pragovi. V območju objektov so struge ustrezno zavarovane s tlakom iz lomljenca in vegetativnim zavarovanjem. Brežine so zatravljene in na zgornjih delih zasajene z avtohtonimi grmovnimi in drevesnimi vrstami.
(2) Na celotnem območju se odvodnjavanje cestnega telesa uredi tako, da se v struge naravnih vodotokov spušča le čista padavinska voda oziroma voda, ki po kvaliteti ustreza predpisom, ki določajo, katere snovi se štejejo za nevarne in škodljive snovi in v skladu s predpisi, ki urejajo področje emisij snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja. Na sistem odvodnjavanja ni priključen noben iztok sanitarno – fekalnih ali drugih onesnaženih (tehnoloških) vod.
(3) Zbrane onesnažene meteorne vode, se pred izpustom v vodotok prečistijo na čistilnih objektih. Čistilni objekti so sestavljeni iz zadrževalnega bazena, usedalnika in koalescentnega oljnega lovilca, ki zagotavlja čiščenje olj do 5 mg/l onesnažene vode. Predvidena je izgradnja najmanj dveh objektov za zadrževanje in prečiščevanje voda iz prometnih površin, ki so v zemeljski izvedbi.
(4) Zadrževalni bazeni morajo biti zgrajeni vodotesno in dimenzionirani tako, da bo zadrževalni čas omogočal učinkovito sedimentiranje trdih delcev. Mulj v usedalnikih in zajeto olje v koalescentnih lovilcih olja je potrebno obravnavati kot posebni odpadek. Potrebno je redno vzdrževanje zadrževalnih bazenov, kanalizacijskih cevovodov in ostalih objektov odvodnjavanja.
(5) V primeru razlitja ali razsutja nevarnih tekočin ali drugih snovi je potrebno razmere v podzemni vodi spremljati po določilih pravilnika, ki določa monitoring onesnaženosti podzemnih voda z nevarnimi snovmi. Preiskave izvede ustrezna inštitucija pooblaščena s strani ministrstva pristojnega za prostor.

Na obravnavanem območju ni evidentiranih objektov in območij naravnih vrednot. Zaradi zavarovanja flore in vegetacije, favne in biotopov mora investitor med gradnjo in v času obratovanja zagotoviti naslednje ukrepe:
– izvajanje zemeljskih del znotraj načrtovanih gabaritov predvidenih posegov in uporaba obstoječih cest in poti za transportne poti v času gradnje;
– v največji močni meri ohraniti sedanjo vegetacijo;
– ponovno vzpostavitev strukturno in vrstno pestrih vegetacijskih sestojev z zasaditvijo avtohtonih vrst in za rastišče značilne rastline vključno s travnimi vrstami, tako po rastlinskih vrstah kot po obsegu;
– izvajanje gradbenih del prilagoditi življenjskim ciklom živali;
– v času izvajanja zemeljskih del je potrebno zagotoviti geološki naravovarstveni nadzor na celotnem območju gradnje. V primeru najdb geološke naravne dediščine, je o tem potrebno obvestiti pristojno službo za varstvo narave, ki določi način in izvedbo naravovarstvenega ukrepa;
– pravilno odstraniti, deponirati ter ponovno uporabiti (za prekrivanje nasipov) zgornjo humusno plast, začasne deponije materiala so možne izključno na zračni strani nasipa;
– pred začetkom del zagotoviti izdelavo fotografske in video dokumentacije območja predvidenih posegov po navodilih naravovarstvene službe, med izvajanjem pripravljalnih del in med gradbenimi deli pa zagotoviti naravovarstveni nadzor.

(1) Zaradi zavarovanje flore in vegetacije, favne in biotopov so poleg pogojev, opisanih v predhodnem poglavju predvideni tudi naslednji ukrepi:
– gradbišče in način dela je potrebno organizirati tako, da bo gradnja končana v najkrajšem možnem času, da bo zasedenost zemljišč čim manjša ter da bodo lokacije dostopnih poti in ostalih manipulativnih prostorov ter skladišč materiala in strojev oziroma drugih objektov smotrno izbrane,
– izvajati ukrepe za preprečitev nesreč izlitja nevarnih snovi in preprečevanje onesnaženja vodotokov in podtalnice,
– vodotoke urejati izven drstitvene sezone, to je od septembra do oktobra,
– urediti brežine na novo urejenih vodotokov (razgibano, nepravilnih oblik, neenakomerno dno z obveznim plitvejšim delom) na način, ki bo čim bolj omogočal naraven sistem vodotoka,
– v največji možni meri nadomestiti uničeno in poškodovano lesno zarast z istovrstno.
– vizualen vpliv posega je po končanih delih potrebno omiliti z razgibanjem nasipnega mikroreliefa ter zasaditvijo avtohtone lesne zarasti,
– v nadaljnjih fazah izdelave projektne dokumentacije (PGD, PZI…) je potrebno izdelati krajinski in zasaditveni načrt za celotno obravnavano območje.
(2) Med gradnjo mora potekati monitoring vplivov gradbenih del na živi svet. Po končani gradnji je potreben vsaj 3–letni monitoring, ki bo preveril uspešnost ukrepov za omilitev vplivov na živi svet.

(1) V vidnem prostoru kulturne dediščine je potrebno preoblikovanje reliefa, zasaditev in druge krajinske ureditve kot tudi izgradnja objektov in ostalih naprav izvesti glede na krajinske značilnosti širšega območja.
(2) Predvideno gradbišče, eventualne trajne ali začasne deponije materiala, gradbiščne in obvozne poti ne smejo posegati v območja varstva kulturne dediščine.
(3) Pred začetkom del je potrebno zagotoviti dokumentiranje stanje kulturne dediščine in prostora na širšem območju posega (foto in video posnetek) po navodilih ZVKDS OE Celje.

(1) Ukrepi za varovanje objektov in območij pred prekomernim hrupom morajo biti izvedeni v skladu s predpisi, ki urejajo hrup v naravnem in življenjskem okolju in predpisi, ki urejajo hrup zaradi cestnega in železniškega prometa. Ukrepi so določeni na podlagi napovedi prometa ob upoštevanju konfiguracije terena in namenske rabe prostora. Osnovni ukrep zmanjšanja emisije hrupa je uporaba absorpcijske obrabne plasti vozišča, ki zmanjša emisije hrupa za 2 dB(A), dodatno je za preobremenjena območja predvidena aktivna in pasivna protihrupna zaščita.
(2) Osnovni ukrepi zmanjšanja emisije hrupa je:
– v času gradnje v neposredni bližini stanovanjskih objektov se gradbena mehanizacija ne sme uporabljati sočasno;
– gradnja v bližini stanovanjskih objektov naj bo čim hitreje zaključena;
– hrupnejše delo se v bližini stanovanjskih objektov navzven zastre s premičnimi protihrupnimi panoji;
– na severnem delu poligona varne vožnje je predvidena izgradnja protihrupnega nasipa oziroma absorbcijske protihrupne ograje.
(3) Ker predvidena gradnja predstavljala začasen poseg v prostor, lahko izvajalec gradbenih del na osnovi zakona o varstvu okolja v povezavi z določili uredbe, ki ureja hrup v naravnem in življenjskem okolju za čas gradnje pridobi dovoljenje za povečanje čezmerne obremenitve območja s hrupom v dnevnem času. V takšnih primerih je obvezno zadostno in primerno obveščanje prizadetega prebivalstva o morebitnih povečanih obremenitvah s hrupom.
(4) V okviru monitoringa hrupa med gradnjo se določita dve merilni mesti na dan izvajanja meritev hrupa, pri najbolj izpostavljenih objektih glede na lokacijo gradbišča. Meritve hrupa med gradnjo morajo biti časovno usklajene z intenzivnostjo gradbenih del. Monitoring mora vsebovati preverjanje skladnosti emisijskih ravni hrupa z mejnimi vrednostmi, ki veljajo za II. stopnjo varstva pred hrupom

(1) Zaradi zmanjševanja onesnaževanje zraka s prašnimi emisijami in emisijami plinov gradbenih strojev med gradnjo je izvajalec dolžan upoštevati naslednje ukrepe za varstvo zraka:
– zakonsko regulativo v zvezi z emisijskimi normami pri gradbeni mehanizaciji in transportnih sredstvih,
– servisiranje gradbenih strojev in naprav zaradi preprečitve nepotrebnih emisij dizelskih izpuhov,
– preprečevanje prašenja odkritih delov trase in gradbišča: vlaženje sipkih materialov in nezaščitenih površin ter preprečevanje raznosa materiala z gradbišča, sprotno rekultivirati območja velikih posegov,
– predvideti zadostno močenje transportnih poti in odkritih površin ob sušnih in vetrovnih dnevih zaradi znižanja prašenja, predvideti zadostno pranje dostopnih asfaltiranih poti.
(2) Za spremljanje vplivov gradnje na zrak se bodo po potrebi izvajale meritve prašnih usedlin in lebdečih delcev na lokacijah, kjer se posegi približajo naselju.

(1) Posegi v tla se izvajajo tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal. Za začasne prometne in gradbene površine naj se uporabljajo infrastrukturne površine in površine, na katerih so tla manj kvalitetna. Pri gradnji naj se uporabljajo transportna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni ter materiali, za katera obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje. S transportnih in gradbenih površin je potrebno preprečiti emisije prahu in gradbenih materialov ter odtekanje vod na kmetijske obdelovalne površine ter v podtalnico. Pri ravnanju z odpadnimi vodami se uporabljajo določila 15. člena tega odloka. Potrebno je predvideti nujne ukrepe za odstranitev in odlaganje materialov, ki vsebujejo nevarne in škodljive snovi, zaradi možnih nezgod na tehnoloških površinah.
(2) V sklopu izdelave projektne dokumentacije je treba izdelati projekt o uporabi rodovitnega dela prsti. Prst se odstrani in deponira ter uporabi za humusiranje brežin nasipov in vkopov, poškodovanih in manjvrednih tal, vlažnih zemljišča, obrežij potokov. S sanacijo je potrebno pričeti že med gradnjo. Prst je potrebno odstraniti in premeščati na drugo lokacijo tako, da ne pride do onesnaženja z nevarnimi in škodljivimi snovmi ter do mešanja z manj kvalitetnim materialom. Začasne deponije rodovitne prsti je potrebno izvesti v kupih visokih do 1,20m tako, da se ohrani njena plodnost in količina. Pri tem ne sme priti do mešanja živice in mrtvice, do onesnaževanja in erozije. Med gradnjo je obvezno voditi evidenco o mestih in količinah odstranjene prsti, o začasnih deponijah ter o nadaljnji uporabi. Z viški rodovitne zemlje razpolaga lokalna skupnost v skladu z veljavnimi občinskimi odloki.

(1) V LN so upoštevana določila in pogoji zakona, ki ureja varstvo pred požarom in pravilnika, ki določa požarnovarstvene zahteve. Požarna varnost je zagotovljena:
– z upoštevnjem določbe uredbe, ki ureja varstvo pred požarom v naravnem okolju z dovozi do predvidenih objektov za interventne (gasilska) vozila po obstoječem in predvidenem omrežju cest v vseh letnih časih;
– z odmiki med predvidenimi objekti in napravami, ki preprečujejo širjenje požara;
– s predvideno izgradnjo komunalnih naprav in napeljav, ki ne bo spreminjala požarne varnosti območja;
– z zagotavljanjem ustrezne količine vode za gašenje požara, ki bo na razpolago iz javnega hidrantnega omrežja, predvidenih vodnih zadrževalnikov (bazen 1 in bazen 2) in vodotoka Bolska, ki je od objektov oddaljena od 200 do 500 m;
– s napravami za odkrivanje in javljanje požara ter z napravami in sredstvi za začetno gašenje požara, s katerimi bodo opremljeni vsi objekti in naprave.
(2) Na celotnem ureditvenem območju bodo označene poti za evakuacijo v primeru požara ali druge nesreče. V primeru požara in drugih nesreč so zagotovljene površine za varen umik ljudi in živali na utrjene površine ter na površine v okolici.
(3) Za primere razlitja večjih količin goriv, olj ali drugih za vodotoke škodljivih tekočin, suspenzij in drugih materialov, je potrebno pred začetkom gradbenih del pripraviti načrt za preprečevanje vdora teh snovi v vodotoke in podtalnico ter za njihovo odstranitev.
(4) Za primere razlitja večjih količin goriv, olj ali drugih za vodotoke škodljivih tekočin, suspenzij in drugih materialov, je potrebno pred začetkom obratovanja povezovalne ceste pripraviti načrt za preprečevanje vdora teh snovi v vodotoke in podtalnico ter za njihovo odstranitev. Poleg tega so ob cestah in stezi načrtovane odbojne ograje, ki preprečujejo razlitje nevarnih snovi izven območja povezovalne ceste oziroma izven območja kontrolirane odvodne.
(4) Za zaščito pred poplavami in pred erozijo je predvidena niveleta predvidenih objektov nad koto poplavne vode (Q100 + varnostna višina), ustrezno ureditev odvodne celotnega območja z izgradnja vodnih zadrževalnikov ter ustrezna zaščita in ureditev brežin in dna vodotokov.

Predvideni material, potreben za gradnjo, se pridobi iz stranskega odvzema iz bližnjih kamnolomov Pirešica, Liboje. Nenosilni material se uporablja za izgradnjo nasipov, modeliranje terena ter kot prekrivni material na prostih površinah.

Na območju je skladno s Prostorskimi ureditvenimi pogoji Občine Vransko predvidena izgradnja dovoznih cest, komunalne, energetske in teleprenosne infrastrukture, ki niso v mejah ureditvenega območja občinskega lokacijskega načrta.
Ti posegi se izvedejo pod pogoji, ki niso v nasprotju z določili prostorskega plana občine in Prostorskih ureditvenih pogojev.

(1) Park tehnične kulture s poligonom varne vožnje in drugi posegi v prostor, povezani z izgradnjo, določeno s tem odlokom bodo zgrajeni v eni ali več etapah.
(2) Posamezne etape gradnje morajo biti funkcionalno zaključene celote. Etape gradnje se bodo določile skladno s predvideno tehnologijo gradnje ter v skladu z okolje varstvenimi določili tega odloka.

(1) Investitor mora zagotoviti celosten načrt monitoringa za področja, ki jih določa Povzetek strokovne podlage o vplivih na okolje. Pri določitvi monitoringa naj se smiselno upoštevajo točke že izvedenih meritev ničelnega stanja. V delih, kjer je to mogoče, je treba monitoring prilagoditi in uskladiti z drugimi obstoječimi državnimi in lokalnimi spremljanji stanj kakovosti okolja. Pri fizičnih meritvah stanja sestavin okolja (tla, površinske in podzemne vode, zrak, hrup, živali in rastline) je treba zagotoviti vsaj tolikšno število točk nadzora, da se pridobi utemeljena informacija o stanju posamezne sestavine okolja. Točke spremljanja stanja je treba zasnovati tako, da omogočajo kontinuirano pridobivanje podatkov. Monitoring je treba izvajati v skladu z veljavnimi predpisi in usmeritvami Strokovne podlage o vplivih na okolje. Rezultati monitoringa so javni, investitor je dolžan poskrbeti za dostopnost podatkov.
(2) Dodatni ustrezni in zaščitni ukrepi – Investitor mora na osnovi podatkov, pridobljenih iz monitoringa zagotoviti:
– dodatne tehnične in prostorske rešitve,
– dodatne protihrupne ukrepe,
– dodatne zasaditve in vegetacijske zgostitve,
– sanacije poškodovanih območij, naprav ali drugih prostorskih sestavin,
– povečanje ali izgradnjo naprav,
– spremembo rabe prostora in druge ustrezne ukrepe.

(1) Organizacija gradbišča naj bo omejena na območje posega. Za potrebe gradbišča naj se uporabljajo že obstoječe komunikacije in ureja čim manj novih dovoznih poti.
(2) Poleg obveznosti navedenih v predhodnih členih te uredbe, so obveznosti investitorja in izvajalca v času gradnje tudi:
– zagotoviti ustrezno odvijanje motornega in peš prometa po obstoječem omrežju cest in poti,
– vse ceste, ki bi eventuelno služile obvozu ali transportu med gradnjo pred začetkom del ustrezno urediti, po končani gradnji pa eventuelne poškodbe sanirati,
– infrastrukturne objekte, naprave ter ostale objekte ustrezno zaščititi, po končani gradnji pa eventuelne poškodbe sanirati,
– zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljena varnost in nemotena raba sosednjih objektov in zemljišč, v skladu z veljavnimi prepisi odpraviti v najkrajšem možnem času morebitne negativne posledice, ki bi nastale zaradi graditve in obratovanja,
– zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo objektov in naprav preko vseh komunalnih, energetskih, telekomunikacijskih in drugih naprav,
– z upravljavci komunalnih, energetskih, telekomunikacijskih in drugih naprav uskladiti posege na območje naprav in napeljav, ki so v njihovi pristojnosti,
– v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo gradbišča, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi oziroma v primeru nezgode,
– v primeru nezgode zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev.

Investitor mora poskrbeti za primopredajo vseh odsekov cest, vodnogospodarskih ureditev, komunalnih vodov, in drugih naprav, katerih ne bo prevzel v upravljanje in pripraviti ustrezne razmejitve ter predati potrebno dokumentacijo drugim upravljavcem.

Poleg obveznosti navedenih v predhodnih členih so obveznosti investitorja tudi:
– zgraditi dostope, ki v lokacijskem načrtu niso opredeljeni, bodo pa utemeljeni in zahtevani v postopku zaslišanja prizadetih strank,
– v skladu s predpisi vzdrževati vse vodnogospodarske in druge ureditve, zgrajene za potrebe predvidenih posegov,
– reševati odkupe zemljišč v sodelovanju z vsemi prizadetimi.

(1) Vse stacionaže in dimenzije predvidenih posegov, ostalih ureditev in objektov ter njihova oblika, navedene v tem občinskem lokacijskem načrtu in tem odloku, se morajo natančneje določiti v projektni dokumentaciji za pridobitev dovoljenja za gradnjo.
(2) Pri realizaciji občinskega lokacijskega načrta so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev določenih s tem lokacijskim načrtom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer ali zaradi spremembe programskih rešitev poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, vodnogospodarskega, prometno – tehničnega, okoljevarstvenega ali ekonomskega vidika, s katerim pa se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere.
(3) Odstopanja od tehničnih rešitev določenih s tem občinskim lokacijskim načrtom ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi in z njimi morajo soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor.

Do izvedbe navedenih posegov se v območju urejanja ohranja sedanja raba prostora. Prepovedane so spremembe namembnosti zemljišč in objektov v neposredni bližini predvidenih posegov.

Občinski lokacijski načrt je na vpogled na Upravni enoti Žalec in na Občini Vransko.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.