Na podlagi 21. člena Zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93, 71/94 ( ZODPM, 23/96, 47/97, 23/99 ( ZSOVA, 119/00, 30/01 ( ZODPM-C in 52/02 ( ZDU-1) in za izvrševanje druge alinee prvega odstavka 37. člena, 84. in 84.a člena Zakona o obrambi (Uradni list RS, št. 82/94, 44/97, 87/97, 13/98 – odl. US, 87/01 – ZMatD, 47/02 in 67/02 – popr.) ter na podlagi 10. in 147. člena Zakona o letalstvu (Uradni list RS, št. 18/01) izdaja Vlada Republike Slovenije

(1) S to uredbo se urejajo naloge in postopki civilnih in vojaških organov ter služb za nadzor zračnega prostora, medsebojna izmenjava podatkov ter postopki in ukrepi v primeru kršitev zračnega prostora.
(2) Ta uredba se smiselno uporablja tudi za prestrezanje in spremljanje zrakoplovov v sili, ki zaprosijo za pomoč, če predpisi o iskanju in reševanju zrakoplovov ne določajo drugače.
(3) Ta uredba ne spreminja pristojnosti posameznih državnih organov, če so na podlagi zakona ali mednarodne pogodbe dolžni sporočati podatke v zvezi z nalogami, ki jih ureja ta uredba, drugim državam ali mednarodnim organizacijam.

(1) Nadzor zračnega prostora izvajajo organi, službe in enote, določene v skladu s predpisi o obrambi. Pri nadzoru zračnega prostora sodelujejo tudi organi in službe, določene s predpisi o letalstvu, ki izvajajo kontrolo zračnega prometa. Kontrolo zračnega prometa vojaških zrakoplovov, ki sodelujejo pri izvajanju nalog po tej uredbi, izvaja tudi pristojna vojaška enota v skladu s predpisi.
(2) Pri izvajanju posameznih nalog nadzora zračnega prostora lahko sodelujejo v skladu s skupnimi načrti na podlagi mednarodnih pogodb tudi vojaški sistemi, službe in zrakoplovi zavezniških držav.
(3) Nadzor zračnega prostora in kontrola zračnega prometa se izvajata neprekinjeno.

(1) Pri izvajanju te uredbe se upoštevajo naslednja načela:
– prestrezanje zrakoplovov je skrajno sredstvo za preprečitev kršitev zračnega prostora;
– če je prestrezanje odrejeno in niso izpolnjeni drugi pogoji, določeni s to uredbo, je prestrezanje omejeno na prepoznavanje zrakoplova in ugotovitev njegove identitete ter dajanje navodil za pristanek na določenem letališču razen, če je treba vrniti zrakoplov na načrtovano pot, ga usmeriti preko meja zračnega prostora države, iz prepovedanega območja, iz območja omejenega letenja ali nevarnega območja;
– če je mogoče vzpostaviti radijsko govorno zvezo, se prestreženemu zrakoplovu dajejo navodila po tej zvezi;
– če mora prestreženi zrakoplov pristati na določenem letališču, se izbere letališče, ki omogoča varen pristanek prestreženega zrakoplova;
– v zborniku letalskih informacij se objavljajo območja, ki so prepovedana za letenje ali v katerih niso dovoljeni leti brez posebne odobritve pristojnega organa, ter objavijo tudi opozorila o možnosti prestrezanja, če zrakoplov vstopi v taka območja.
(2) Pri izvajanju nadzora zračnega prostora v miru se morajo pristojni vojaški organi in službe vzdržati uporabe orožja proti zrakoplovom, ki kršijo zračni prostor. Orožje se lahko uporabi le v primerih, v katerih zakon dopušča uporabo orožja vojaškim osebam in če pristojni vojaški organi in službe ne morejo odvrniti na drugačen način neposredne nevarnosti, ki jo povzroča zrakoplov, ki krši zračni prostor. Proti zrakoplovu, ki krši zračni prostor in izvaja neposreden napad, zaradi katerega je ogroženo življenje večjega števila oseb, vojaški zrakoplov uporabi orožje, da tak napad prepreči, vendar le po predhodnem soglasju ministra, pristojnega za obrambo, oziroma drugega ministra, ki ga s sklepom pooblasti Vlada Republike Slovenije.

Nadzor zračnega prostora države izvajajo pristojne enote Slovenske vojske samostojno in kot del integriranega sistema zračne obrambe zavezništva v skladu s skupnimi načrti na podlagi mednarodnih pogodb. Pri tem sodelujejo s kontrolo zračnega prometa.

(1) Pristojna enota Slovenske vojske, ki izvaja nadzor zračnega prostora, združuje in povezuje vojaške radarske in druge sisteme za spremljanje razmer v zračnem prostoru, centre drugih enot Slovenske vojske, ter v skladu s skupnimi načrti pristojne centre zavezniških držav, v centru za nadzor zračnega prostora.
(2) Območni center za kontrolo zračnega prometa, ki združuje in povezuje radarske in druge sisteme ter službe za kontrolo zračnega prometa, posreduje podatke o načrtih leta, najavah leta in druge določene podatke o zračnem prometu centru za nadzor zračnega prostora neprekinjeno oziroma takoj, ko zanje zve.
(3) Center za nadzor zračnega prostora v primeru, če ugotovi, da je v zračnem prostoru neznan zrakoplov, da leti v nasprotju s predpisi ali načrti in v primerih drugih kršitev zračnega prostora (v nadaljnjem besedilu: kršitve zračnega prostora), o tem nemudoma posreduje podatke območnemu centru za kontrolo zračnega prometa. Območni center za kontrolo zračnega prometa preveri sprejete podatke in sprejme potrebne ukrepe v skladu s predpisi, da bi zagotovil varnost zračnega prometa. O tem nemudoma obvesti center za nadzor zračnega prostora.
(4) Območni center za kontrolo zračnega prometa mora v primeru, če ugotovi kršitev zračnega prostora, o tem obvestiti center za nadzor zračnega prostora ter o ukrepih, ki jih je izvedel za zagotovitev varnosti zračnega prometa. Območni center za kontrolo zračnega prometa mora preveriti tudi obvestila državnih organov, pristojnih za varovanje državne meje oziroma carino, v zvezi s kršitvami zračnega prostora in o ugotovitvah ter sprejetih ukrepih obveščati center za nadzor zračnega prostora.
(5) Območni center za kontrolo zračnega prometa mora o kršitvah zračnega prostora, sprejetih ukrepih za zagotovitev varnosti zračnega prometa ter izvršenih prisilnih pristankih na določenih letališčih, obveščati tudi operativno komunikacijski center Generalne policijske uprave, če se kršitev zračnega prostora nanaša na varovanje državne meje in opravljanje mejne kontrole, preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj ter prijemanje storilcev kaznivih dejanj, vzdrževanje javnega reda ter varovanje določenih oseb, organov, objektov in okolišev.
(6) Posredovanje podatkov o neidentificiranih zrakoplovih, letenju v nasprotju s predpisi in načrti ter preverjanje, ali gre za kršitev zračnega prostora med centrom za nadzor zračnega prostora in območnim centrom za kontrolo zračnega prometa, ima prednost pred vsemi drugimi podatki razen tistimi, ki se nanašajo na zrakoplove v sili oziroma reševanje zrakoplovov.
(7) Minister, pristojen za letalstvo, in minister, pristojen za obrambo, določita vrsto podatkov in postopek za njihovo izmenjavo in usklajevanje med območnim centrom za kontrolo zračnega prometa in centrom za nadzor zračnega prostora.

(1) Center za nadzor zračnega prostora in območni center za kontrolo zračnega prometa, ki v skladu s to uredbo ugotavljata kršitve zračnega prostora ter odločata o ukrepih in izvajanju ukrepov v primeru kršitve zračnega prostora, morata vzdrževati neprekinjene zanesljive govorne in podatkovne zveze ter se med seboj obveščati o ugotovitvah, poziciji zrakoplova, ki krši zračni prostor, ter podatkih o njegovem letu, če je sprejeta odločitev o uporabi sile za pristanek, pa tudi o izvajanju prestrezanja. Območni center za kontrolo zračnega prometa mora vzdrževati neprekinjene zveze s pristojnimi službami na letališčih, ki se lahko določijo za pristanek zrakoplova, ki krši zračni prostor, oziroma zveze s pristojnimi službami zračnega prometa.
(2) Vsi prenosi podatkov, ne glede na vrsto zvez med centri in službami iz prejšnjega odstavka, morajo biti snemani in se hranijo najmanj 30 dni. Zapisi s podatki o izvajanju ukrepov v primeru kršitev zračnega prostora se hranijo šest mesecev. Minister, pristojen za letalstvo, in minister, pristojen za obrambo, uredita v okviru svojih pristojnosti hranjenje in dostop do podatkov v zvezi z nadzorom zračnega prostora in kontrolo zračnega prometa ter dovoljujeta vpogled v posneta gradiva s temi podatki.

V primeru kršitve zračnega prostora, ki ne predstavlja nevarnosti za zrakoplove oziroma druge neposredne nevarnosti, območni center za kontrolo zračnega prometa:
– opozori zrakoplov preko pristojne službe zračnega prometa na kršitev zračnega prostora in zahteva letenje v skladu s predpisi;
– zahteva izvedbo inšpekcijskih oziroma upravno strokovnih postopkov po predpisih o letalstvu, o nadzoru državne meje in carinskih predpisih.

(1) V primeru, če območni center za kontrolo zračnega prometa ne more identificirati zrakoplova oziroma vzpostaviti z zrakoplovom zveze ali če se zrakoplov ne odzove na pozive in ne sledi navodilom pristojne službe zračnega prometa, o tem nemudoma obvesti center za nadzor zračnega prostora. Območni center za kontrolo zračnega prometa nemudoma obvesti center za nadzor zračnega prostora tudi o zahtevi generalnega direktorja policije oziroma osebe, ki jo on pooblasti, ali generalnega direktorja carine oziroma osebe, ki jo on pooblasti, za pristanek zrakoplova na najbližjem primernem letališču zaradi javnega reda in varnosti.
(2) Območni center za kontrolo zračnega prometa mora v primeru iz prejšnjega odstavka centru za nadzor zračnega prostora posredovati tudi oceno, če kršitev zračnega prostora predstavlja nevarnost za druge zrakoplove oziroma drugo neposredno nevarnost, ter predlagati, da se izvede prestrezanje zrakoplova oziroma prisilni pristanek zrakoplova na določenem letališču. O predlogu, da se izvede prestrezanje oziroma prisilni pristanek zrakoplova na določenem letališču, odloči vodja izmene v območnem centru za kontrolo zračnega prometa, če so izpolnjeni pogoji, določeni s to uredbo.
(3) Center za nadzor zračnega prostora v primeru iz prejšnjega odstavka ugotovi oziroma preveri, ali gre za dejansko kršitev zračnega prostora, in na podlagi odločitve vodje izmene v centru o kršitvi obvesti pristojni nadrejeni center za nadzor zračnega prostora zavezništva, da izvede prestrezanje oziroma prisilni pristanek v skladu s skupnimi načrti integriranega sistema zračne obrambe zavezništva oziroma v skladu z načrti izda ukaz pristojni enoti Slovenske vojske, določeni za prestrezanje, da izvede prestrezanje oziroma prisilni pristanek na določenem letališču.
(4) Na način, določen v prejšnjem odstavku, ravna center za nadzor zračnega prostora tudi v primeru kršitve zračnega prostora, ki jo povzroči zrakoplov, ki ni pod kontrolo območnega centra za kontrolo zračnega prometa.
(5) Center za nadzor zračnega prostora o odločitvi iz tretjega in prejšnjega odstavka obvesti operativni center Slovenske vojske in območni center za kontrolo zračnega prometa.

(1) Poziv za prestrezanje oziroma prisilni pristanek zrakoplova na določenem letališču, ki krši zračni prostor, se izda, če zrakoplov s kršitvijo zračnega prostora predstavlja nevarnost za druge zrakoplove oziroma drugo neposredno nevarnost in ne sledi navodilom pristojne službe zračnega prometa, da s kršitvijo preneha.
(2) Letališče, na katerem mora pristati zrakoplov iz prejšnjega odstavka, se določi tako, da je omogočen varen pristanek zrakoplova, na katerega se poziv za pristanek nanaša.
(3) Letališče iz prejšnjega odstavka se lahko izjemoma določi tudi v drugi državi, če se nadzor zračnega prostora izvaja v skladu s skupnimi načrti na podlagi mednarodnih pogodb, kot del integriranega sistema zračne obrambe zavezništva oziroma, če je tako dogovorjeno z mednarodnimi pogodbami.

(1) Za izvedbo postopka poziva k pristanku morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
– nedvomno mora biti ugotovljena kršitev zračnega prostora ter druge posledice iz prvega odstavka prejšnjega člena;
– določeno in pripravljeno mora biti ustrezno letališče za pristanek zrakoplova;
– prometne okoliščine ter predpisani navigacijski postopki in navigacijske službe morajo omogočati izvedbo postopka pristanka na določenem letališču;
– ni ugotovitev, ki bi kazale na to, da postopka poziva k pristanku in pristanka ne bi bilo mogoče izvesti s sprejemljivo stopnjo tveganja;
– prestrezanje zrakoplova, ki krši zračni prostor, je mogoče izvesti.
(2) Izvedba prisilnega pristanka obsega poziv za pristanek na določenem letališču, prestrezanje in usmerjanje na letališče, določeno za pristanek, ter pristanek.
(3) Prestrezanje obsega vizualni ali radarski nadzor, identifikacijo neznanega zrakoplova ali zrakoplova, ki je zašel, z uporabo drugega zrakoplova ter spremljanje ali vodenje neidentificiranega zrakoplova s pomočjo drugega zrakoplova.

(1) Izvajanje poziva k pristanku na določenem letališču, na podlagi odločitve centra za nadzor zračnega prostora v skladu s tretjim odstavkom 8. člena te uredbe, izvedejo s prestrezanjem vojaški zrakoplovi zavezniških držav v skladu s skupnimi načrti na podlagi mednarodnih pogodb oziroma zrakoplovi Slovenske vojske.
(2) Če pri izvajanju nadzora zračnega prostora in izvajanju ukrepov iz prejšnjega odstavka sodelujejo vojaški zrakoplovi zavezniških držav, vstopajo v zračni prostor Republike Slovenije praviloma po predhodni najavi leta pristojni službi za kontrolo zračnega prometa razen, če to razmere onemogočajo, in z aktivno oborožitvijo, če izvršitev naloge in razmere to zahtevajo.
(3) Šteje se, da je v primeru vstopa vojaškega zrakoplova iz prejšnjega odstavka v zračni prostor Republike Slovenije dano predhodno dovoljenje Vlade Republike Slovenije v skladu s predpisi in da je izvršena predhodna najava leta Ministrstvu za zunanje zadeve.
(4) Vojaški zrakoplovi zavezniških držav se obravnavajo v času izvajanja nalog v zračnem prostoru Republike Slovenije in na območju Republike Slovenije kot zrakoplovi Slovenske vojske, če z mednarodno pogodbo ni drugače določeno.

(1) Za izvajanje nalog zračnega nadzora v skladu s to uredbo, se lahko določi del zračnega prostora ali določeno območje za patruljiranje oziroma zbiranje vojaških zrakoplovov, v skladu s predpisi o letalstvu.
(2) Vojaški zrakoplovi iz prejšnjega člena in prejšnjega odstavka opravljajo naloge v zračnem prostoru Republike Slovenije, določene s to uredbo, v skladu s predpisi o letalstvu, predpisi o obrambi ter mednarodnimi pogodbami. Vojaški zrakoplov pri prestrezanju v skladu s to uredbo izjemoma lahko leti na ustrezni višini tudi z nadzvočno hitrostjo, če je le tako mogoče preprečiti kršitev zračnega prostora, ki predstavlja neposredno nevarnost, in šteje se, da je v tem primeru dano tudi predhodno dovoljenje Vlade Republike Slovenije za letenje z nadzvočno hitrostjo.

(1) Izvajanje postopka prisilnega pristanka zrakoplova, ki krši zračni prostor, spremljata neprekinjeno center za nadzor zračnega prostora in območni center za kontrolo zračnega prometa. Med seboj se obveščata o vseh dejstvih, pomembnih za izvedbo postopka prisilnega pristanka. Center za nadzor zračnega prostora vzdržuje zveze z vojaškimi zrakoplovi, ki izvajajo postopek prisilnega pristanka, območni center za kontrolo zračnega prometa pa zveze s pristojnimi službami na letališču, na katerem se izvaja pristanek. Pristojne službe zračnega prometa po potrebi vodijo tudi letenje vojaških zrakoplovov med izvajanjem postopka prisilnega pristanka.
(2) Če se med izvajanjem postopka za prisilni pristanek zrakoplova ugotovi, da ne gre za kršitev zračnega prostora, se postopek nemudoma prekine. Prekinitev se izvede na način, ki ne ogroža udeležencev v zračnem prometu. O tem se obvesti pristojne organe.
(3) Izvajanje postopka za prisilni pristanek zrakoplova se prekine na način iz prejšnjega odstavka tudi v primeru, če pride do prekinitve zvez med centrom za nadzor zračnega prostora, območnim centrom za kontrolo zračnega prometa in pristojnimi službami zračnega prometa ter vojaškimi zrakoplovi, ki izvajajo prestrezanje.
(4) Zrakoplov, ki je pristal po izvedbi postopka prisilnega pristanka, mora biti na letališču pristanka parkiran na ločeni poziciji tako, da ne moti drugega prometa ali ogroža ljudi in premoženja. Pristojne službe državnih organov morajo začeti postopke, določene za kršitve zračnega prostora s predpisi o letalstvu, o nadzoru državne meje, carinskimi in drugimi predpisi.
(5) Center za nadzor zračnega prostora o izvedbi postopka prisilnega pristanka zrakoplova zaradi kršitve zračnega prostora obvešča operativni center Slovenske vojske in območni center za kontrolo zračnega prometa.

(1) Če predpisi o pravilih letenja ne določajo drugače, se pri prestrezanju zrakoplova uporabljajo fraze, vizualni signali – zrak in drugi signali, določeni v prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe.
(2) Opozorilni strel s svetlečimi izstrelki vojaški zrakoplov, ki izvaja prestrezanje, lahko sproži samo v primeru, če zrakoplov, ki krši zračni prostor, predstavlja neposredno nevarnost in se ne odziva na signale iz prejšnjega odstavka ter nadaljuje s kršitvijo zračnega prostora. Opozorilni strel se sproži tako, da ga posadka zrakoplova, ki krši zračni prostor, opazi, vendar pri tem varnost letenja zrakoplova ni ogrožena.
(3) Opozorilni strel iz prejšnjega odstavka vojaški zrakoplov, ki izvaja prestrezanje, lahko sproži le po predhodnem soglasju vodje izmene v operativnem centru Slovenske vojske.

(1) Ministrstvi, pristojni za promet in za obrambo, Uprava Republike Slovenije za civilno letalstvo, Prometni inšpektorat Republike Slovenije, Generalštab Slovenske vojske, vsak v mejah svoje pristojnosti določijo interna operativna navodila za:
– prepoznavanje in identifikacijo civilnih zrakoplovov;
– komuniciranje zrak-zemlja in javljanje položaja zrakoplovov;
– usklajevanje med enotami (centri) služb zračnega prometa;
– prenos sporočil med službami zračnega prometa;
– komuniciranje med letalskimi informacijskimi območji;
– usklajevanje med enotami in organi, ki opravljajo naloge nadzora zračnega prostora, in enotami in organi služb zračnega prometa;
– ukrepanje enot služb zračnega prometa v zvezi z neidentificiranimi zrakoplovi;
– identifikacijo z radarjem – ugotovitev radarske identitete;
– identifikacijo z radarjem – prenos radarske identitete;
– identifikacijo z radarjem – uporaba kod sekundarnega radarskega odzivnika;
– identifikacijo z radarjem – postopki za uporabo radarskega odzivnika;
– identifikacijo z radarjem – postopki v sili;
– identifikacijo z radarjem – postopki pri okvari radijskih komunikacij;
– identifikacijo z radarjem – dejanja nezakonitega vmešavanja med letom;
– identifikacijo z vizualnimi sredstvi;
– izpolnjevanje načrtov leta;
– navigacijsko pomoč enot služb zračnega prometa;
– navigacijsko pomoč vojaških enot.
(2) Uprava Republike Slovenije za civilno letalstvo in Generalštab Slovenske vojske morata izdelati interna navodila za prestrezanje:
– izvajanje predpisanih in planiranih varnostnih ukrepov;
– izvajanje ustreznih manevrov prestreznika pri vizualni identifikaciji;
– izvajanje ustreznih manevrov prestreznika pri navigacijskem vodenju, vključno s pritegnitvijo pozornosti z vizualnimi sredstvi in vodenjem prestreženega letala;
– zagotavljanje informacij za pristajanje;
– izvajanje ustreznih manevrov prestrezanega zrakoplova;
– komuniciranje zrak-zemlja;
– ustrezne postopke za nadzor prestrezanja – radijske komunikacije;
– ustrezne postopke enot služb zračnega prometa pri prestrezanju.
(3) Generalna policijska uprava izdela interno navodilo v zvezi s postopki za izvajanje predpisanih in načrtovanih varnostnih ukrepov ter izmenjavo informacij s pristojnimi organi in službami, za izvajanje nalog, določenih s to uredbo. Navodila morajo biti usklajena z Upravo Republike Slovenije za civilno letalstvo.
(4) Pri pripravi navodil iz tega člena se mora upoštevati priloge h Konvenciji o mednarodnem civilnem letalstvu ter priročnike Mednarodne organizacije civilnega letalstva, zlasti pa priročnik o prestrezanju civilnih zrakoplovov (ICAO, Doc 9433) ter priročnik o varnostnih ukrepih, ki se nanašajo na vojaške aktivnosti, potencialno nevarne za operacije civilnih zrakoplovov (ICAO, Doc 9554).

Usposabljanje za izvajanje nalog zračnega nadzora, določenih s to uredbo, pri katerem sodelujejo vojaške enote ali sredstva, se izvaja po predpisih, ki urejajo vaje v obrambnem sistemu. Pri usposabljanju za izvajanje prestrezanja zrakoplovov, se ne sme uporabljati civilnih zrakoplovov.

Izvajanje te uredbe nadzorujejo Ministrstvo za promet, Uprava Republike Slovenije za civilno letalstvo in Prometni inšpektorat Republike Slovenije ter Inšpektorat Republike Slovenije za obrambo.

Naloge navigacijskih služb zračnega prometa, pomembne za izvajanje te uredbe, v skladu z Zakonom o zagotavljanju navigacijskih služb zračnega prometa (Uradni list RS, št. 101/03) opravlja pristojno javno podjetje od dneva začetka opravljanja dejavnosti.

Nadzor zračnega prostora v skladu s skupnimi načrti z zavezniškimi državami po tej uredbi, se začne izvajati z dnem vstopa Republike Slovenije v organizacijo Severnoatlantske pogodbe.

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.