Na podlagi 28. člena Zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leti 2004 in 2005 (Uradni list RS, št. 130/03) izdaja Vlada Republike Slovenije

(1) Ta uredba podrobneje določa pravice, obveznosti in naloge organa upravljanja, plačilnega organa, posredniških organov in drugih državnih organov ter končnih prejemnikov proračunskih sredstev (v nadaljnjem besedilu: udeleženci) v postopkih načrtovanja in porabe sredstev strukturne politike v Republiki Sloveniji v programskem obdobju 2004–2006 in ureja njihova medsebojna razmerja.
(2) Udeleženci morajo za učinkovito porabo sredstev strukturne politike zagotoviti pravočasno in izčrpno medsebojno obveščanje ter preprečiti vsakršno neupravičeno porabo sredstev strukturne politike.
(3) Za poslovodenje sredstev strukturne politike se uporabljajo določbe Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02 – ZJU in 110/02 – ZDT-B), zakona, ki ureja izvrševanje proračuna, in na njegovi podlagi izdanih podzakonskih predpisov, kolikor ni s to uredbo drugače določeno.

(1) Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen:
1. Enotni programski dokument Republike Slovenije za programsko obdobje 2004–2006 (v nadaljnjem besedilu: EPD) je dokument Republike Slovenije, ki ga je odobrila Evropska komisija in vsebuje strategijo ter prednostne naloge v Republiki Slovenije, ki obsegajo večletne ukrepe, in ga je mogoče uresničevati s pomočjo enega ali več strukturnih skladov, enega ali več drugih obstoječih finančnih instrumentov in Evropske investicijske banke.
2. Programsko dopolnilo (v nadaljnjem besedilu: PD) je izvedbeni dokument EPD, ki podrobneje opredeljuje elemente na ravni ukrepa za izvajanje prednostne naloge iz EPD.
3. Ukrep je ena ali več aktivnosti, s katerimi se izvaja prednostna naloga skozi več let in ki omogoča financiranje le-te.
4. Instrument je:
– javni razpis za izbiro projektov,
– program, ki je zbir vsebinsko enakih projektov in se izvaja v okviru ukrepa 1.3. ter 2. prednostne naloge iz EPD,
– javno naročilo ali
– javno povabilo.
Instrument se lahko izvaja tudi v okviru nacionalnega oziroma sektorskega programa ali sheme državnih pomoči.
5. Strukturni skladi, ki jih opredeljuje EPD, so:
– Evropski sklad za regionalni razvoj,
– Evropski socialni sklad,
– Usmerjevalni oddelek Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada,
– Finančni instrument za usmerjanje ribištva.
6. Sistem ISARR-SP je referenčni informacijski sistem za spremljanje in poročanje o izvajanju EPD.
7. ESF modul je informacijski sistem za spremljanje in poročanje o izvajanju 2. prednostne naloge iz EPD.
8. MFERAC je enotni računalniško podprt računovodski sistem za izvrševanje državnega proračuna.
9. Sredstva strukturne politike so pravice porabe, zagotovljene na postavkah namenskih sredstev EU za strukturno politiko in na postavkah slovenske udeležbe za strukturno politiko, določene v državnem proračunu.
10. Sredstva strukturnih skladov EU so namenska sredstva EU na deviznih računih plačilnega organa za namene izvajanja strukturne politike.
11. Evidenčni projekt na nivoju ukrepa (v nadaljnjem besedilu: EP) je evidenčni projekt v Načrtu razvojnih programov (v nadaljnjem besedilu: NRP) na nivoju ukrepa, predvidenega v EPD.
12. Projekt EPD je projekt v okviru NRP in izhaja iz EP. Osnova za posamezen projekt EPD je pogodba, ki jo sklene nosilec proračunske postavke za izvedbo posameznega projekta.
(2) Izrazi iz 2. člena Zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leti 2004 in 2005 (Uradni list RS, št. 130/03) imajo po tej uredbi enak pomen.

(1) Organ upravljanja je Služba Vlade Republike Slovenije za strukturno politiko in regionalni razvoj oziroma njena notranja organizacijska enota. Odgovoren je za upravljanje EPD in učinkovito ter pravilno črpanje sredstev iz strukturnih skladov v okviru EPD.
(2) Posredniško telo je odgovorno za izvedbo posamezne prednostne naloge EPD. V skladu z usmeritvami organa upravljanja vodi medresorsko usklajevanje za izbor projektov EPD ali programov na nivoju pristojne prednostne naloge, ki je predmet sofinanciranja s strani posameznega strukturnega sklada. Pri tem mora zagotavljati skladnost s horizontalnimi prednostnimi nalogami EU, merljivost učinkov in doseganje zastavljenih ciljev. Posredniško telo je notranja organizacijska enota:
1. Ministrstva za gospodarstvo za Evropski sklad za regionalni razvoj,
2. Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve za Evropski socialni sklad,
3. Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za Usmerjevalni oddelek Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada in Finančni instrument za usmerjanje ribištva.
(3) Nosilec proračunske postavke je neposredni uporabnik državnega proračuna, ki ima v posebnem delu proračuna zagotovljena sredstva strukturne politike. Deluje v skladu z navodili organa upravljanja, plačilnega organa, posredniškega telesa ter v skladu s sklenjenimi sporazumi in drugimi akti.
(4) Končni upravičenec je neposredni ali posredni proračunski uporabnik v skladu s predpisom ministra, pristojnega za finance, ki odobri državno pomoč ali izvede projekt. Končni upravičenec je dolžan spoštovati navodila organa upravljanja, plačilnega organa, posredniškega telesa in nosilca proračunske postavke ter sklenjene sporazume in druge akte.
(5) Končni prejemnik je prejemnik sredstev strukturne politike.
(6) Plačilni organ je notranja organizacijska enota Ministrstva za finance. Odgovoren je predvsem za izvrševanje povračil iz naslova sredstev EU strukturnih skladov v proračun.
(7) Neodvisni organ za finančni nadzor je Urad Republike Slovenije za nadzor proračuna (v nadaljnjem besedilu: organ za finančni nadzor), ki je organ v sestavi Ministrstva za finance in opravlja naloge neodvisnega nadzora vseh skladov EU.
(8) Nosilec horizontalne prednostne naloge je ministrstvo, ki pokriva posamezno vsebino horizontalne prednostne naloge glede na EPD in sicer:
1. Ministrstvo za okolje, prostor in energijo za trajnostni razvoj;
2. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve za enake možnosti;
3. Ministrstvo za informacijsko družbo za informacijsko družbo.
(9) Nadzorni odbor EPD je telo, ki opravlja naloge, opredeljene v 35. členu Uredbe Sveta (ES) 1260/1999 o splošnih določbah glede Strukturnih skladov (UL L, št. 161/99 z dne 21. junija 1999, vključno z vsemi spremembami, nadaljnjem besedilu: Uredba 1260/1999).
(10) Programski svet je medresorski odbor na ravni prednostne naloge EPD, ki ga ustanovi posredniško telo.

(1) Organ upravljanja v postopkih načrtovanja in porabe sredstev skrbi za učinkovitost in pravilnost izvajanja EPD in usmerja ter koordinira posredniška telesa in nosilce horizontalnih prednostnih nalog pri izvajanju EPD. Poleg nalog, ki so določene z Uredbo 1260/1999, EPD in PD, je organ upravljanja v postopkih načrtovanja in porabe sredstev odgovoren zlasti za:
1. pripravo in posredovanje načrta za razdelitev sredstev strukturne politike Ministrstvu za finance za celotni EPD in sicer za celotno obdobje izvajanja EPD po letih, po nosilcih proračunskih postavk, po glavnih programih in proračunskih postavkah oziroma na način kot ga določi Ministrstvo za finance;
2. uskladitev in posredovanje predloga za odprtje projekta EP Ministrstvu za finance ter odobritev izvrševanja projekta EPD v sistemu MFERAC Ministrstvu za finance in nosilcu proračunske postavke skladno s pravilnikom, ki ureja postopke za izvrševanje proračuna, in določbami te uredbe;
3. preverjanje in zagotavljanje vseh potrebnih podatkov (kazalnikov) pred posredovanjem predloga oziroma odobritve iz prejšnje točke Ministrstvu za finance;
4. zagotavljanje skladnosti predloga izvedbene strukture ukrepa z EPD, PD, horizontalnimi prednostnimi nalogami in proračunom;
5. izdajo in posredovanje potrdila "Potrdilo o izpolnjevanju vseh pogojev za izvajanje ukrepa" (v nadaljnjem besedilu: potrdilo) in predloga izvedbene strukture ukrepa plačilnemu organu in posredniškemu telesu;
6. pripravo usklajenega predloga za prerazporeditev pravic porabe skupaj s predlogom spremembe projekta EP in projekta EPD v NRP v skladu z veljavno zakonodajo;
7. vzpostavitev in vzdrževanje sistema ISARR-SP za zbiranje finančnih, statističnih in drugih informacij;
8. izdajo navodila za vnos podatkov v ISARR-SP in navodila za poročanje. Navodila morajo biti v delu, ki se nanaša na prenos podatkov iz MFERAC v ISARR-SP, usklajena z Ministrstvom za finance, ter v delu, ki se nanaša na vnos podatkov za 2. prednostno nalogo EPD, z Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve;
9. izdajo akcijskega načrta obveščanja javnosti o izvajanju EPD;
10. napoved letnih prihodkov za sredstva strukturnih skladov EU plačilnemu organu za tekoče in naslednje leto oziroma na način, ki ga določi plačilni organ;
11. vodenje evidence in trimesečno poročanje Vladi Republike Slovenije o izpolnjevanju finančnega načrta EPD;
12. zadržanje izvrševanja projektov iz sredstev strukturne politike na podlagi obvestila plačilnega organa o zavrnitvi zahtevka za povračilo, dokler nosilec proračunske postavke ne izvede preknjižbe porabe;
13. izdajo navodil za zagotavljanje revizijske sledi in načina hranjenja dokumentacije;
14. posredovanje poročil o nepravilnostih in ukrepih za njihovo odpravo, vključno s poročili posredniških teles in plačilnega organa, neodvisnemu organu za finančni nadzor;
15. izdajo navodila za izvajanje tehnične pomoči in odobritev projektov tehnične pomoči ter druga navodila, povezana z izvajanjem tehnične pomoči;
16. izdajo navodila organa upravljanja za sistem upravljanja in nadzora.

(1) Posredniško telo v postopkih načrtovanja in porabe sredstev opravlja naloge, določene z Uredbo 1260/1999, Uredbo Komisije (ES) št. 438/2001 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1260/1999 glede sistemov upravljanja in nadzora pomoči, dodeljene v okviru Strukturnih skladov (UL L, št. 63/01 z dne 3. marca 2001, vključno z vsemi spremembami, v nadaljnjem besedilu: Uredba 438/2001), EPD, to uredbo in navodili organa upravljanja.
(2) Posredniško telo opravlja v postopkih načrtovanja in porabe sredstev zlasti naslednje naloge:
1. zagotavljanje skladnosti horizontalnih prednostnih nalog ustreznih nosilcev s politikami EU za pristojno prednostno nalogo;
2. poročanje organu upravljanja o vsebinah, ki imajo vpliv na zagotavljanje pravočasnega zaznavanja odstopanj od načrtovanih ukrepov in instrumentov, ki so lahko podlaga za kakršnekoli korektivne ukrepe pri izvajanju ukrepov pristojne prednostne naloge;
3. priprave in posredovanje poročil o sistemu upravljanja in kontrole ter redno poročanje organu upravljanja o kakršnikoli spremembi sistema v skladu z navodili organa upravljanja;
4. sodelovanje z organom upravljanja ter plačilnim organom in izmenjava informacij na nivoju pristojne prednostne naloge, ki so povezane z napovedmi plačil, zahtevki za povračila, izvrševanjem pravila "n+2";
5. poročanje organu upravljanja in plačilnemu organu o realizaciji izvajanja ukrepov pristojne prednostne naloge v skladu s postopki in roki, ki so določeni za poročanje v navodilih organa upravljanja;
6. izdaje navodil za poročanje nosilca proračunske postavke in končnega upravičenca za zbiranje informacij o izvajanju ukrepa;
7. priprave in posredovanje informacij o potrebnih spremembah in dopolnitvah PD organu upravljanja;
8. koordiniranje, priprava in posredovanje dela letnega poročila o izvajanju organu upravljanja za pristojno prednostno nalogo;
9. izvajanje nalog informiranja in obveščanja javnosti na podlagi akcijskega načrta komuniciranja z javnostmi in letno poročanje o izvedenih aktivnostih;
10. zagotavljanje revizijske sledi, vključno s hrambo ustrezne dokumentacije v skladu z navodili organa upravljanja;
11. priprave in posredovanje poročil o nepravilnostih in ukrepih za njihovo odpravo organu upravljanja v skladu z navodili neodvisnega organa za finančni nadzor.
(3) Posredniško telo je v postopkih načrtovanja in porabe sredstev odgovorno tudi za:
1. pripravo in posredovanje predloga načrta za razdelitev sredstev strukturne politike organu upravljanja za pristojno prednostno nalogo EPD za celotno obdobje izvajanja EPD po letih, po nosilcih proračunskih postavk, po glavnih programih in proračunskih postavkah oziroma na način, kot ga določi Ministrstvo za finance ali organ upravljanja;
2. ustanovitev in usmerjanje programskega sveta;
3. pripravo predloga o izvedbeni strukturi ukrepa pristojne prednostne naloge;
4. posredovanje potrjenega predloga o izvedbeni strukturi ukrepa s strani programskega sveta organu upravljanja;
5. podpis sporazuma o izvedbeni strukturi ukrepa z nosilcem proračunske postavke;
6. koordiniranje, pripravo in posredovanje gradiv programskemu svetu, ki sprejema odločitve za izvajanje pristojne prednostne naloge;
7. pripravo in posredovanje predloga za odprtje EP organu upravljanja;
8. pripravo in posredovanje usklajenega predloga za prerazporeditev pravic porabe ter predloga za spremembo projekta EP in projekta EPD z nosilcem proračunske postavke organu upravljanja;
9. napoved letnih prihodkov za sredstva strukturnih skladov EU organu upravljanja za tekoče in naslednje leto oziroma na način, ki ga določi organ upravljanja, upoštevajoč zahteve plačilnega organa;
10. preverjanje skladnosti, točnosti, pravilnosti in ažurnosti fizičnih in finančnih kazalnikov in podatkov v sistemu ISARR-SP za pristojno prednostno nalogo ter ukrepe prednostne naloge;
11. pripravo in izvajanje ISARR-SP kompatibilnega ESF modula v podporo 2. prednostni nalogi ''Znanje, razvoj človeških virov in zaposlovanje'' ter ukrepov znotraj te prednostne naloge v skladu z zahtevami poročanja Evropski komisiji;
12. izdajanje navodil za izvajanje kontrolne funkcije skladno z navodili organa upravljanja nosilcu proračunske postavke in končnemu upravičencu;
13. izdajanje navodil in smernic nosilcu proračunske postavke in končnemu upravičencu za usmerjanje izvajanja ukrepa ali instrumenta in urejanje medsebojnih pogodbenih odnosov.

(1) Nosilec proračunske postavke je v postopkih načrtovanja in porabe sredstev odgovoren za izvajanje ukrepov ali aktivnosti ukrepa prednostne naloge ter v skladu z določili te uredbe in navodili usmerja končne upravičence za pravilno izvrševanje nalog. Nosilec proračunske postavke je v postopkih načrtovanja in porabe sredstev odgovoren predvsem za:
1. posredovanje načrta za razdelitev sredstev strukturne politike posredniškemu telesu za pristojen ukrep ali instrument za celotno obdobje izvajanja po letih, po glavnih programih in proračunskih postavkah oziroma na način kot ga določi Ministrstvo za finance, organ upravljanja ali posredniško telo;
2. pripravo in posredovanje gradiva in informacij za izvajanje ukrepa, ki se obravnavajo na programskem svetu, posredniškemu telesu;
3. pripravo in posredovanje predloga za odprtje projekta EPD oziroma informacije o odprtju projekta EPD organu upravljanja in posredniškemu telesu v skladu z njegovimi navodili;
4. pripravo in posredovanje usklajenega predloga za prerazporeditev pravic porabe in predloga sprememb projekta EPD posredniškemu telesu;
5. zagotavljanje pravilnosti podatkov v sistemu MFERAC na nivoju EP in projekta EPD;
6. pripravo in posredovanje predloga sprememb ali dopolnitev PD posredniškemu telesu;
7. zagotavljanje podatkov v skladu z navodili organa upravljanja, ki so potrebni za spremljanje in poročanje v okviru sistema ISARR-SP na ravni projekta EPD;
8. izvajanje ESF modula;
9. poročanje posredniškemu telesu o realizaciji izvajanja ukrepa in instrumenta;
10. poročanje posredniškemu telesu o izvajanju nalog na področju informiranja in obveščanja javnosti v skladu z akcijskim načrtom obveščanja javnosti;
11. opravljanje kontrol v skladu z navodili organa upravljanja in posredniškega telesa;
12. pripravo in predložitev zahtevka za povračilo in spremne dokumentacije plačilnemu organu ter posredovanje kopije posredniškemu telesu ter organu upravljanja;
13. zagotovitev preknjižbe nenamenske porabe s postavk sredstev strukturne politike na nenamenske postavke skladno z računovodskimi pravili;
14. pripravo in posredovanje potrebnih informacij posredniškemu telesu za pripravo poročila o sistemu finančnega upravljanja in kontrole in redno poročanje posredniškemu telesu;
15. pripravo in posredovanje poročila o nepravilnostih in ukrepih za njihovo odpravo posredniškemu telesu v skladu z navodili neodvisnega organa za finančni nadzor;
16. zagotovitev ustrezne in zadostne revizijske sledi in ustreznega hranjenja dokumentov v skladu z navodili organa upravljanja;
(2) Za izvajanje ukrepov v okviru 3. prednostne naloge iz EPD se del pristojnosti nosilca proračunske postavke lahko s pogodbo prenese na končnega upravičenca, ki je organ v sestavi pristojnega ministrstva.

(1) Končni upravičenec, ki opravlja naloge skladno z navodili organa upravljanja, posredniškega telesa in sklenjenimi sporazumi ter pogodbenimi odnosi, je v postopkih načrtovanja in porabe sredstev odgovoren predvsem za:
1. pripravo in izvedbo celotnega postopka izvajanja instrumenta, programa ali projekta;
2. posredovanje informacij možnim prijaviteljem;
3. podpisovanje pogodb s končnim prejemnikom in nadziranje njihovega izvajanja;
4. poročanje nosilcu proračunske postavke v skladu s pogodbenimi odnosi;
5. zagotavljanje podatkov v skladu z navodili organa upravljanja, ki so potrebni za spremljanje in poročanje v okviru sistema ISARR-SP;
6. izvajanje ESF modula;
7. izvajanje kontrole prejetih zahtevkov za plačilo;
8. pripravo in posredovanje zahtevka za izplačilo na podlagi prejetih zahtevkov za plačilo nosilcu proračunske postavke, vključno z izračunanimi upravičenimi stroški v skladu s pogodbenimi odnosi;
9. posredovanje napovedi izplačil sredstev strukturne politike na ravni projekta ali programa v skladu s pogodbenimi odnosi;
10. posredovanje relevantnih podatkov o nepravilnostih in ukrepih za njihovo odpravo v skladu s pogodbenimi odnosi;
11. zagotavljanje postopkov za vzdrževanje revizijske sledi v skladu z navodili organa upravljanja, posredniškega telesa in pogodbenimi odnosi;
12. neposredno poročanje plačilnemu organu (kopija posredniškemu telesu in organu upravljanja) v primeru naloga za izterjavo;
13. pripravo in posredovanje potrebnih informacij nosilcu proračunske postavke za pripravo poročila o sistemu finančnega upravljanja in kontrole ter redno poročanje o spremembah sistema.

(1) Plačilni organ v skladu z 9.o členom Uredbe 1260/1999, v postopkih načrtovanja in porabe sredstev opravlja naloge, ki jih določa 32. člen navedene uredbe. V ta namen je plačilni organ odgovoren predvsem za:
1. prejemanje plačil iz naslova sredstev strukturnih skladov EU s strani Evropske komisije in vodenje obrestnega računa za posamezni strukturni sklad ter evidence o vseh transakcijah;
2. izvrševanje povračil iz naslova sredstev strukturnih skladov EU v državni proračun, na podlagi posameznega ‘zahtevka za povračilo’. Plačilni organ predpiše obrazec za zahtevek za povračilo in izda navodila za pripravo zahtevka za povračilo;
3. izvajanje ustreznih kontrol v skladu z 9. členom Uredbe 438/2001, s katerimi predvsem preverja, da:
– so organ upravljanja, posredniško telo in nosilci proračunskih postavk izpolnili zahteve iz Uredbe 1260/1999,
– predloženi zahtevki za povračilo prikazujejo program ali projekt, ki je bil ustrezno izbran, in vključuje samo upravičene stroške, ki so podprti s plačanimi računi ali računovodsko dokumentacijo enake dokazne moči, navedenimi v izjavi o opravljeni kontroli 4. člena Uredbe 438/2001,
– so ustrezni finančni podatki v sistemu spremljanja popolni in pravilni,
– ni bilo nikakršnih splošnih ovir za izvršitev povračila iz naslova strukturnih skladov;
4. pridobivanje in pregledovanje vseh zapisov in dokumentov v zvezi z operacijami, ki se financirajo iz strukturnih skladov, kot tudi za preverjanje na kraju samem na vseh nivojih;
5. vodenje evidence in obveščanje nosilca proračunske postavke, posredniškega telesa in organa upravljanja o prejetih, odobrenih in zavrnjenih zahtevkih za povračilo;
6. vodenje evidence o zahtevanih in izvršenih vračilih in pripravljanje letne izjave o zahtevanih vračilih, ki jo predloži neodvisnemu organu za finančni nadzor;
7. sestavo in predložitev potrjene vmesne ali končne izjave o izdatkih iz naslova sredstev strukturnih skladov EU ter zahtevkov za plačilo sredstev strukturnih skladov EU Evropski komisiji, ki temelji na usklajenih evidencah v MFERAC in ISARR-SP, skladno z določbami 9. člena Uredbe 438/2001;
8. sestavo in predložitev napovedi zahtevkov za plačilo sredstev strukturnih skladov EU za tekoče in naslednje leto, ki temelji na usklajenih evidencah v MFERAC in ISARR-SP, kakor določa 7. odstavek 32. člena Uredbe 1260/1999;
9. izdajo navodil organu upravljanja in posredniškemu telesu za posredovanje podatkov plačilnemu organu, ki se nanašajo na pripravo napovedi zahtevkov za plačilo iz EU strukturnih skladov;
10. pripravo in posredovanje organu upravljanja poročil o nepravilnostih in ukrepih za njihovo odpravo v skladu z navodili neodvisnega organa za finančni nadzor;
11. zagotavljanje izvrševanja povračil iz naslova sredstev strukturnih skladov EU, skladno z razpoložljivimi sredstvi, do konca tekočega proračunskega leta na podlagi zahtevkov za povračilo.

(1) Organ za finančni nadzor deluje neodvisno od organa upravljanja, plačilnega organa, posredniških teles ali katerekoli druge izvajalske funkcije.
(2) Znotraj organa za finančni nadzor je izvajanje neodvisnega finančnega nadzora ločeno od izvajanja usklajevanja notranjega nadzora javnih financ in poročanja o nepravilnostih.
(3) Organ za finančni nadzor opravlja revizije v skladu z nacionalno zakonodajo in mednarodno sprejetimi revizijskimi standardi.
(4) Na področju neodvisnega finančnega nadzora strukturnih skladov opravlja organ za finančni nadzor predvsem naslednje naloge:
1. opravlja vzorčne preglede najmanj petih odstotkov izdatkov strukturnih skladov v Republiki Sloveniji in sistemske revizije vseh udeležencev v procesu izvajanja strukturnih skladov,
2. izdaja izjave in poročila ob zaključku pomoči,
3. sporoča informacije o svojih ugotovitvah glede sistema poslovodenja in notranjega nadzora vseh udeležencev v procesu izvajanja strukturnih skladov organu upravljanja, plačilnemu organu in revidiranim udeležencem,
4. izdaja navodila za pripravo in posredovanje poročila o ugotovljenih nepravilnostih.
(5) Organ za finančni nadzor ima dostop do vseh informacij, osebja in prostorov, ki so potrebni za izvajanje njegovih nalog in mu jih zagotavljajo organ upravljanja, plačilni organ, posredniška telesa, nosilci proračunskih postavk, končni upravičenci in prejemniki sredstev.
(6) Organ za finančni nadzor obvešča organ upravljanja o vseh nepravilnostih, ugotovljenih ob sistemskih in vzorčnih pregledih.
(7) Vsako leto do 20. junija pripravi organ za finančni nadzor poročilo o izvajanju nalog iz 1. točke četrtega odstavka tega člena in ga pošlje v dveh izvodih organu upravljanja, od katerih je en izvod namenjen Evropski komisiji, drug izvod pa v vednost plačilnemu organu.
(8) Organ za finančni nadzor sodeluje z notranjimi revizijskimi službami neposrednih uporabnikov proračuna, ki sodelujejo pri izvajanju strukturnih skladov. Notranje revizijske službe upoštevajo predloge organa za finančni nadzor pri načrtovanju revizij in ga sproti obveščajo o vseh revizijah v zvezi z uporabo finančnih sredstev iz strukturnih skladov.

(1) Predlog izvedbene strukture ukrepa, ki ga pripravi posredniško telo v skladu z navodili organa upravljanja in ga po potrditvi pristojnega programskega sveta posreduje organu upravljanja, sestavljata najmanj:
1. vsebinski načrt za izvedbo, ki mora za potrebe postopkov načrtovanja in porabe sredstev vsebovati:
– naziv ukrepa EPD in strukturnega sklada, iz katerega se bo ukrep financiral,
– kratek opis ukrepa in navedbo ciljev (strateški/splošni, specifični),
– posredniško telo in odgovorne osebe,
– nosilca proračunske postavke in odgovorne osebe,
– končnega upravičenca in odgovorne osebe razen v primeru 17. člena te uredbe, ko se navedejo nosilci proračunskih postavk,
– kratek opis instrumenta,
– opredelitev kriterijev upravičenosti,
– upravičene stroške in višino sofinanciranja,
– kazalnike spremljanja,
– merila in kriterije za izbiro končnih prejemnikov razen v primeru 17. člena te uredbe, ko se navedejo merila za izbiro končnih upravičencev,
– postopek in kratek opis postopka izbora in potrjevanja projektov,
– kratek opis izvajanja horizontalnih prednostnih nalog (enake možnosti, informacijska družba, trajnostni razvoj);
2. finančni načrt za izvedbo, ki mora vsebovati najmanj:
– finančno tabelo EP,
– naziv in šifro EP,
– proračunske vrstice, v katerih so predvidene pravice porabe sredstev strukturne politike za ukrep,
– razmerja med namenskimi sredstvi EU za strukturno politiko in namenskimi sredstvi slovenske udeležbe za strukturno politiko v skladu z EPD,
– sredstva odobrenih pravic za prevzem obveznosti po EPD in predvidena dinamika porabe za celotni EP (od leta 2004 do leta 2008),
– finančno tabelo za posamezni instrument,
– naziv EP, iz katerega izhaja instrument,
– vire financiranja: proračunski viri (po proračunskih vrsticah in letih do vključno leta 2008) in ostali viri (ločeno po virih in letih do vključno leta 2008) za posamezni instrument,
– trajanje (začetek in konec) posameznega instrumenta.
(2) Organ upravljanja preveri in zagotovi skladnost predloga izvedbene strukture ukrepa z EPD, s programskim dopolnilom, horizontalnimi prednostnimi nalogami in proračunom ter izda potrdilo o izpolnjevanju vseh pogojev za izvajanje ukrepa, ki ga posreduje plačilnemu organu in posredniškemu telesu.
(3) Potrdilo organa upravljanja o izpolnjevanju vseh pogojev za izvajanje ukrepa predstavlja skupaj s predlogom izvedbene strukture ukrepa pristojne prednostne naloge za posredniško telo, nosilca proračunske postavke in končnega upravičenca v primeru, ko je nosilec proračunske postavke hkrati končni upravičenec, medsebojni sporazum o izvedbeni strukturi ukrepa (v nadaljnjem besedilu: sporazum o ISU).
(4) V primeru sprememb sporazuma o ISU oziroma sprememb proračuna mora organ upravljanja v sodelovanju z udeleženci, vključenimi v izvajanje EPD, zagotoviti usklajenost med proračunom in sporazumom o ISU.

(1) Medsebojne odnose, ki niso urejeni v tej uredbi in drugih predpisih, udeleženci v postopku izvrševanja sporazuma o ISU urejajo s sporazumi in pogodbami.
(2) Če sporazum o ISU ne pokriva medsebojnega pogodbenega odnosa med nosilcem proračunske postavke in končnim upravičencem, mora nosilec proračunske postavke skleniti s končnim upravičencem v skladu s sporazumom o ISU za izvajanje ukrepa:
1. Sporazum o sofinanciranju in izvajanju v primeru, ko je končni upravičenec neposredni proračunski uporabnik, ali
2. Pogodbo o sofinanciranju in izvajanju v primeru, ko končni upravičenec ni neposredni proračunski uporabnik.
(3) Udeleženci, vključeni v izvajanje EPD, lahko za izvajanje nalog sklenejo pogodbo z agentom, pri čemer je udeleženec v celoti odgovoren za izvedbo naloge.

(1) Za javni razpis za izbiro projektov se smiselno uporabljajo določbe pravilnika, ki ureja postopke izvrševanja proračuna, kolikor ta uredba ne določa drugače.
(2) Javni razpis za izbiro projektov za dodelitev sredstev strukturne politike mora biti objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije in mora vsebovati:
1. ime oziroma naziv in sedež končnega upravičenca, ki izvede vse postopke, potrebne za dodelitev sredstev;
2. pravno podlago za izvedbo javnega razpisa;
3. predmet javnega razpisa (aktivnosti ali nameni);
4. pogoje za kandidiranje na javnem razpisu;
5. merila za izbor končnih prejemnikov, ki izpolnjujejo pogoje iz prejšnje alinee:
6. višino sredstev, ki so na razpolago za javni razpis, in obdobje financiranja;
7. najnižjo in najvišjo višino sredstev, ki so na razpolago za posamezen predmet javnega razpisa in delež sofinanciranja;
8. roke, do katerih morajo biti predložene vloge za dodelitev sredstev oziroma način obveščanja o rokih v primeru zaporednega dodeljevanja sredstev;
9. datum odpiranja vlog za dodelitev sredstev oziroma način obveščanja o datumih naslednjih odpiranj v primeru zaporednega dodeljevanja sredstev;
10. rok, v katerem bodo kandidati obveščeni o izidu javnega razpisa;
11. kraj, čas ter osebo, pri kateri lahko zainteresirane osebe dvignejo razpisno dokumentacijo.
(3) Končni upravičenec lahko v javnem razpisu poleg podatkov iz prejšnjega odstavka objavi tudi druge podatke, če so potrebni glede na vrsto predmeta javnega razpisa.
(4) Obvezni sestavni deli razpisne dokumentacije so:
1. navodila, ki vsebujejo zlasti:
– podrobnejšo opredelitev pogojev za kandidiranje na javnem razpisu,
– opis oziroma vrsta upravičenih stroškov in delež sofinanciranja za posamezne upravičene stroške,
– navedbo potrebnih dokumentov ali dokazil, ki jih morajo kandidati predložiti kot dokazilo o izpolnjevanju pogojev za pridobitev sredstev,
– navedbo meril in točk, ki jih posamezno merilo prispeva v skupno vsoto točk, potrebnih za izbor končnih prejemnikov,
– navedbo postopka za izbor končnih prejemnikov z navedbo upravnih aktov, izdanih v tem postopku;
2. vzorec vloge;
3. obrazec načrta financiranja projekta;
4. vzorec pogodbe o sofinanciranju.
(5) Obvezne sestavine pogodbe o sofinanciranju so:
1. naziv in naslov končnega upravičenca;
2. naziv, naslov in račun končnega prejemnika sredstev;
3. terminski plan izvedbe projekta;
4. rok dokončanja projekta;
5. namen, za katerega so sredstva dodeljena;
6. višina dodeljenih sredstev in navedba deleža sofinanciranja;
7. povezava s proračunom in s proračunskimi postavkami, iz katerih se financira;
8. dinamika izplačil pogodbenega zneska (terminski plan porabe sredstev, vključno z rokom zadnjega izstavljenega računa oziroma plačila);
9. način nadzora nad namensko porabo sredstev, ki vključuje tudi pregled na kraju samem;
10. spisek dokazil, ki jih mora predložiti prejemnik za porabo vsake posamezne vrste subvencije, posojila in drugih oblik dodeljenih oziroma porabljenih sredstev;
11. poročila o poteku in rezultatih porabljenih sredstev v fazi izvajanja projekta ali programa oziroma najmanj zaključno poročilo;
12. dolžnost končnega upravičenca, da spremlja in nadzira izvajanje pogodbe ter namensko porabo proračunskih sredstev;
13. določilo, da mora končni prejemnik ob nenamenski porabi sredstev, sredstva vrniti v proračun skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi;
14. določilo, da mora končni prejemnik obrazložiti in utemeljiti finančno, vsebinsko oziroma časovno spremembo projekta, ker v nasprotnem primeru izgubi pravico do nadaljnje porabe sredstev in mora povrniti že prejeta sredstva;
15. način hrambe dokumentacije;
16. drugo, kar sledi iz predpisov in usmeritev nosilcev proračunskih postavk glede obvezne vsebine pogodb;
17. povezava s pravnim redom Evropske unije.

(1) Končni upravičenec pripravi osnutek javnega razpisa in razpisne dokumentacije in pred objavo javnega razpisa pridobi soglasje nosilca proračunske postavke. Nosilec proračunske postavke o dodeljenem soglasju obvesti posredniško telo ter mu pošlje osnutek javnega razpisa in razpisno dokumentacijo v potrditev.
(2) Končni upravičenec imenuje komisijo za odpiranje in ocenitev prispelih vlog. Sestava komisije mora zagotavljati objektivno in strokovno ocenjevanje, pri čemer je nujno potrebno izključiti konflikt interesov.
(3) Komisija v imenu končnega upravičenca je v izboru predlogov projektov zadolžena predvsem za:
1. odpiranje prispelih vlog;
2. ugotavljanje popolnosti prispelih vlog in obveščanje končnega upravičenca o nepopolnih vlogah, ki se izključijo iz nadaljnjega postopka;
3. pripravo pozivov za dopolnitve;
4. preverjanje izpolnjevanja vstopnih pogojev popolnih vlog in obveščanje o nepopolnih vlogah, ki se izključijo iz nadaljnjega postopka;
5. ocenjevanje vlog, ki so popolne in izpolnjujejo vse vstopne pogoje razpisa po merilih in kriterijih iz javnega razpisa in navodil razpisne dokumentacije;
6. razvrstitev projektov glede na oceno strokovne ocenjevalne komisije s predlogom razdelitve sredstev.
(4) Postopek izbora projektov podrobneje določa pravilnik, ki ureja postopke za izvrševanje proračuna Republike Slovenije.
(5) Končni upravičenec pripravi predlog liste izbranih projektov s finančnimi podatki o posamičnih projektih in ga posreduje preko nosilca proračunske postavke posredniškemu telesu, ta pa programskemu svetu, ki se glede izbora opredeli in izda skupni sklep o potrditvi projektov.
(6) Na podlagi izdanega sklepa iz prejšnjega odstavka pripravi nosilec proračunske postavke predlog za odprtje projektov EPD, ki izhaja iz EP, in ga posreduje Ministrstvu za finance ter obvesti organ upravljanja z namenom odobritve izvrševanja projekta.
(7) Na podlagi izdanega sklepa končni upravičenec pripravi in posreduje predlagatelju projekta obvestilo oziroma odločbo o izbiri projekta z odobreno višino sredstev sofinanciranja in z navedbo morebitnih dodatnih pogojev, ki jih mora izpolniti predlagatelj projekta pred podpisom pogodbe. Obvestilo oziroma odločba in izpolnjeni pogoji so podlaga za sklenitev pogodbe o sofinanciranju. V skladu s pogodbo o sofinanciranju, celotno dokumentacijo projekta, to uredbo in ostalimi pravnimi akti končni prejemnik izvede projekt. Če projekt ni izbran, končni upravičenec izda obvestilo oziroma odločbo o zavrnitvi projekta.

Če je končni upravičenec posredni proračunski uporabnik, sklene z nosilcem proračunske postavke pogodbo o sofinanciranju in izvajanju na podlagi potrjenega programa, ki je vključen v sporazum o ISU.

(1) Končni upravičenec, ki je posredni proračunski uporabnik, mora pripraviti podroben program, ki je vključen v sporazum o ISU, smiselno po točkah, ki so opredeljene z vsebino javnega razpisa. Končni upravičenec pridobi soglasje nosilca proračunske postavke. Nosilec proračunske postavke o dodeljenem soglasju obvesti posredniško telo in mu pošlje osnutek podrobneje predstavljenega programa v potrditev. Posredniško telo vključi program v predlog izvedbene strukture ukrepa in ga posreduje programskemu svetu, ki se glede programa opredeli.
(2) Na podlagi sporazuma o ISU nosilec proračunske postavke sklene pogodbo o sofinanciranju in izvajanju s končnim upravičencem. V skladu s pogodbo o sofinanciranju in izvajanju, celotno dokumentacijo programa, to uredbo in ostalimi pravnimi akti končni upravičenec izvede program.

(1) Za izbiro, potrjevanje in izvajanje projektov tehnične pomoči se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja javna naročila, kolikor ta uredba ne določa drugače.
(2) V primeru izvajanja projektov tehnične pomoči so končni upravičenci organ upravljanja in posredniška telesa.
(3) Končni upravičenec pripravi predlog projekta v skladu z navodili organa upravljanja in ga posreduje organu upravljanja v potrditev.
(4) Organ upravljanja oceni in uskladi predlog s končnim upravičencem. Organ upravljanja izda sklep za potrditev projekta končnemu upravičencu. O potrditvi obvesti plačilni organ.
(5) Odobren projekt končni upravičenec izvede v skladu z zakonodajo, ki ureja postopke oddaje javnih naročil, in navodili organa upravljanja.
(6) Na podlagi izdanega sklepa pripravi nosilec proračunske postavke predlog za odprtje projekta EPD, ki izhaja iz EP, in ga posreduje Ministrstvu za finance ter obvesti organ upravljanja z namenom odobritve izvrševanja projekta.
(7) Končni upravičenec na podlagi izdanega sklepa, celotne dokumentacije projekta, določili te uredbe in ostalimi pravnimi akti izvede projekt.

(1) Javno povabilo se uporablja za izbiro projektov le v okviru ukrepa 1.4. iz EPD.
(2) Za izbiro in potrjevanje projektov javne infrastrukture se smiselno uporabljajo določbe pravilnika, ki ureja postopke izvrševanja proračuna, kolikor ta uredba ne določa drugače.
(3) Posredniško telo na podlagi sporazuma o ISU izda javno povabilo ministrstvom, ki so nosilci proračunskih postavk za predstavitev predlogov projektov, ki so vezani na investicije javne infrastrukture.
(4) Nosilec proračunske postavke za postopek in izbiro projektov javne infrastrukture, ki se predložijo v potrditev posredniškemu telesu, smiselno uporablja določbe pravilnika, ki ureja postopke za izvrševanje proračuna, kolikor ta uredba ne določa drugače.
(5) Projekt, ki ga želi predlagati neposredni in posredni uporabnik proračuna, ki ni nosilec proračunske postavke, mora biti najprej obravnavan pri pristojnem nosilcu proračunske postavke.
(6) Strokovna ocenjevalna skupina posredniškega telesa pregleda prejete predloge projektov in jih oceni v skladu s pogoji, merili in kriteriji, ki so sestavni del povabila iz prvega odstavka tega člena.
(7) Če so v prijavi projekta podatki manjkajoči oziroma nejasni, ocenjevalna skupina posredniškega telesa zaprosi ustreznega nosilca proračunske postavke za posredovanje pojasnila oziroma manjkajoče dokumentacije, ki jo mora ta v roku, ki ga določi ocenjevalna skupina, dopolniti.
(8) Strokovna ocenjevalna skupina posredniškega telesa posreduje listo izbranih projektov programskemu svetu v potrditev. Programski svet izda skupni sklep za potrditev liste projektov, ki predstavlja osnovo za sklenitev pogodbenih odnosov in s tem začetek izvedbe projektov.
(9) Na podlagi izdanega sklepa pripravi nosilec proračunske postavke predloge za odprtje projektov EPD, ki izhajajo iz EP, in jih posreduje Ministrstvu za finance ter obvesti organ upravljanja z namenom odobritve izvrševanja projekta.
(10) Na podlagi izdanega sklepa nosilec proračunske postavke sklene pogodbo oziroma sporazum v skladu z drugim odstavkom 11. člena te uredbe. Končni upravičenec izvede projekt v skladu s pogodbo oziroma sporazumom in celotno dokumentacijo projekta.
(11) Če nosilec proračunske postavke za izbor končnih upravičencev izvede javni razpis, na podlagi izdanega sklepa pripravi in posreduje končnemu upravičencu sklep o izbiri projekta z odobreno višino sredstev sofinanciranja in z navedbo morebitnih dodatnih pogojev, ki jih mora izpolniti končni upravičenec pred podpisom pogodbe. Če projekt ni izbran, nosilec proračunske postavke izda sklep o zavrnitvi projekta.

(1) V primeru, ko je končni upravičenec hkrati nosilec proračunske postavke, pripravi zahtevek za plačilo končni prejemnik na podlagi predloženih dokazil o plačanih upravičenih stroških, navedenih v pogodbi ali računovodski dokumentaciji enake dokazne moči, in ga posreduje končnemu upravičencu. Nosilec proračunske postavke izvrši plačilo.
(2) V primeru, ko končni upravičenec ni nosilec proračunske postavke, pripravi končni upravičenec zahtevek za izplačilo iz proračuna na podlagi potrjenih dokazil končnega prejemnika o upravičenih stroških v skladu s pogodbo med končnim upravičencem in končnim prejemnikom in ga posreduje nosilcu proračunske postavke v skladu s pogodbo o sofinanciranju in izvajanju. Nosilec proračunske postavke izvrši plačilo končnemu upravičencu v breme sredstev strukturne politike, končni upravičenec pa takoj izvrši plačilo končnemu prejemniku.
(3) V primeru, ko je končni upravičenec hkrati končni prejemnik in ni nosilec proračunske postavke, posreduje zahtevek za plačilo nosilcu proračunske postavke, ki izvrši plačilo.
(4) V primeru, ko je nosilec proračunske postavke končni upravičenec in hkrati končni prejemnik, izvrši plačilo po pogodbi o izvedbi izvajalcu.

(1) Nosilec proračunske postavke izvrši plačilo v breme sredstev strukturne politike v skladu z določili letnega zakona o izvrševanju proračuna in pravilnika, ki ureja postopke za izvrševanja proračuna.
(2) Plačila v breme namenskih sredstev EU za strukturno politiko in namenskih sredstev slovenske udeležbe za strukturno politiko se izvršijo in evidentirajo v razmerju, ki ga določa PD za pripadajoči ukrep.
(3) Plačila v breme namenskih sredstev EU za strukturno politiko in namenskih sredstev slovenske udeležbe za strukturno politiko so možna le za upravičene stroške v skladu z veljavnimi predpisi, shemo državnih pomoči in EPD. Če se naknadno ugotovi, da so bila že izplačana sredstva iz navedenih postavk neupravičen odhodek, je potrebno izvršiti preknjižbo porabe v skladu z 22. členom te uredbe.

(1) Koriščenje sredstev strukturnih skladov EU temelji na načelu povračila upravičenih javnih izdatkov.
(2) Nosilec proračunske postavke mora v 30 dneh po plačilu v breme sredstev strukturne politike oziroma v skladu z navodili plačilnega organa pripraviti in predložiti zahtevek za povračilo z dokazilom o opravljenih kontrolah in ostalo zahtevano dokumentacijo plačilnemu organu. Hkrati mora o tem obvestiti posredniško telo in organ upravljanja v skladu z navodili posredniškega telesa ter organa upravljanja.
(3) Nosilec proračunske postavke lahko predloži zahtevek za povračilo plačilnemu organu najkasneje do 15. novembra tekočega proračunskega leta oziroma v roku, ki ga predpiše minister za finance.
(4) Plačilni organ lahko zavrne zahtevek za povračilo, če ne izpolnjuje zahtevanih pogojev, in z ustrezno utemeljitvijo v 30 dneh obvesti nosilca proračunske postavke, posredniško telo in organ upravljanja.

Plačilni organ izvrši povračilo iz naslova sredstev strukturnih skladov EU v proračun, pri čemer se znesek dejanskega povračila izkazuje v tolarski protivrednosti odobrenega povračila v evrih, izračunanega na podlagi predpisanega tečaja s strani Evropske komisije.

(1) V primeru neupravičene porabe sredstev strukturne politike mora nosilec proračunske postavke v 10 dneh po prejemu obvestila o zavrnjenem zahtevku za povračilo posredovati Ministrstvu za finance predlog za preknjižbo porabe na postavke, ki niso vezane na sredstva strukturne politike. Preknjižba porabe se lahko izvrši samo v okviru proračuna tekočega leta.
(2) V primeru neizvršitve postopka iz prejšnjega odstavka lahko organ upravljanja zadrži finančno izvrševanje projektov iz sredstev strukturne politike, dokler nosilec proračunske postavke ne izvede preknjižbe porabe v skladu s prejšnjim odstavkom.

(1) V primeru, da predvidene pravice porabe v proračunu niso usklajene z izvedbeno strukturo ukrepa, posredniško telo v sodelovanju z nosilcem proračunske postavke pripravi usklajen predlog prerazporeditve pravic porabe in spremembo projekta v NRP ter ga posreduje preko organa upravljanja Ministrstvu za finance. Ministrstvo za finance posreduje usklajen predlog sprememb pravic porabe v potrditev Vladi Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada).
(2) Nosilec proračunske postavke lahko tekom izvajanja projekta EPD pripravi predlog prerazporeditve sredstev strukturne politike, ki ga posreduje v soglasje posredniškemu telesu. Posredniško telo posreduje usklajen predlog preko organa upravljanja Ministrstvu za finance. Ministrstvo za finance posreduje usklajen predlog sprememb pravic porabe v potrditev vladi. Predlog prerazporeditve mora vsebovati tudi usklajen predlog spremembe projekta EPD v NRP.
(3) Postopek predloga za povečanje pravic porabe na postavkah sredstev strukturne politike je enak postopku prerazporeditve sredstev strukturne politike.
(4) Po pridobljenem soglasju mora nosilec proračunske postavke potrjene spremembe uskladiti v pogodbenih razmerjih.

(1) Nosilec proračunske postavke lahko razpiše sredstva strukturne politike za celotno vrednost EP v okviru NRP, če so zanj že načrtovane pravice porabe na postavki proračuna za tekoče leto.
(2) Nosilec proračunske postavke lahko sklene pogodbo v breme postavk namenskih sredstev strukturne politike in prevzame obveznosti za celotno vrednost pogodbe. Dinamika projekta EPD v NRP mora biti usklajena z dinamiko obveznosti v pogodbi.

(1) Udeleženci, vključeni v izvajanje EPD, opravljajo kontrole v skladu s to uredbo in drugimi predpisi ter navodili organa upravljanja in posredniškega telesa.
(2) Pred izplačilom sredstev strukturne politike iz proračuna morajo biti izvršene kontrole, ki omogočajo nemoteno izvedbo in potrditev kontrole za pripravo zahtevka za povračilo na podlagi 4. člena Uredbe 438/2001.
(3) Nosilec proračunske postavke lahko izplača sredstva strukturnih skladov iz proračuna le ob potrdilu o opravljenih kontrolah iz prejšnjega odstavka.

(1) Posredniško telo in organ upravljanja lahko opravljata dodatne kontrole pred in po izplačilu sredstev strukturnih skladov iz proračuna.
(2) Pred posredovanjem zahtevka za povračilo plačilnemu organu morajo biti izvršene vse kontrole na podlagi 4. člena Uredbe 438/2001 v skladu z navodili organa upravljanja in posredniškega telesa.
(3) Pred povračilom sredstev strukturne politike na podlagi zahtevka za povračilo izvede plačilni organ vse kontrole, ki so v njegovi pristojnosti.

Udeleženci, vključeni v izvajanje EPD, preprečujejo, odkrivajo, odpravljajo in poročajo o nepravilnostih. O nepravilnostih poročajo v skladu z navodili neodvisnega organa za finančni nadzor, ki je zadolžen za poročanje o nepravilnostih Evropski komisiji (OLAF).

(1) Ministrstvo za finance omogoči v skladu s sporazumom o ISU vpogled v MFERAC organu upravljanja, neodvisnemu organu za finančni nadzor, posredniškim telesom in nosilcem proračunskih postavk za opravljanje nalog, kot jih določa ta uredba in navodila, ki izhajajo iz te uredbe.
(2) Organ upravljanja zagotovi skladno s sporazumom o ISU vpogled in vnos v ISARR-SP udeležencem za opravljanje nalog, kot jih določa ta uredba in navodila, ki izhajajo iz te uredbe.
(3) Organ upravljanja zagotovi, da ISARR-SP izpolnjuje zahteve plačilnega organa ter zagotavlja usklajenost podatkov s podatki plačilnega organa, ki so podlaga za pripravo in predložitev zahtevka Evropski komisiji.

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.